Dopisi. Od nemške mfije. (Razdelitev cesarieveha daru. — G. Seidl. — Vreme.) Na3 svitli cesar so za uboge kmetovalce, ki so bili 6. juoija t. l.vnaj haje po toči poškodovani, za Svičinsko in Sent-Ilsko okolico podelili 500 gld. G. okrajni glavar je 31. avgusta poklical v Maribor nekteie osebe, da bi se odiočilo, kterim se bo podpora podelila. Da pri razpravi ni manjkalo g. Seidla, ee labko razumi, pa uganjka ostane, zakaj je bil pričujoč, in kaki namea irna njegora nazočnost pri delitvi? — Kd<>r nekoliko dalje pogleda. bo tudi to uganil. *) Razdelitev se je višila za Svičinsko okolico, iu eieer po g. okrajuemvglavarju samem, v Svičini 20. in 21. t. m. pii Šent-Ilu. Med poakodovane v Svičini je bilo razdelienib 260 gld., za one pr. Šent IIu 240 gld. Po kaki meri se je pri razdelitvi merilo, ne nioiem ve deti; po stari kristijanski gotovo ne. Med podarovanami najdem posestnika Fr. Fr., ki ima polno klet vina, govori se od 40 štrtinjakov: nasproti najdem nekega A. F., ki globoko v dolgih *) ln, če g. Seidl hoče za adjutanta elužiti, pa naj riuiil Ured. tiči, v kleti ni kaplice vinske srage, toča pa mu je vinograde najbuje pobila, in vendar ni dobil krajcaija. Reklo se je, da še mu je en vinograd, ki pri sv. Petru leži, nepoškodovan ostal: to je resnica, pa tudi F. F. ima en vinograd, ki mu ga led ni posekal, a vendar je ta poda.ovan, oni pa ne. Govori se, da se je A. F. osebno črez krivico piitožil, pa nič ni opravil. — To gotovo ni bila misel blagega darovnika. Vreme vinogradom izvrstno streže; portugizar začnejo pobirati, tudi diuga trgatva se bo baje preje začela, kakor^druga leta. Od Pesnice. (Šolake sestre.) Letna skušnja pri sv. Petru pod Mariborom se je 13. t. m. pri fantib in dekletih vršila iz vseh šolskih predmetov. — Izpit iz krs. nauka je bil poprej v cerkvi vpričo g. dekana. Občudovali smo majhne deklice, ki se učijo pod vodstvoin šolskih sester, kako kiepko, veselo in čedno so odgovarjale v čisti slovenščini pa tudi v nemščini. Slovenke in Nemke enako v obojem jeziku; še bolj nas je vei selilo njih lepo, čedno obnašanje, kar priča, da se v dobrera dubu odgojajo, da se namreč v krs. duhu njib srce plemeni, in glava bistri. — Stariši si sme.jo v srečo šteti, kteii zamorejo svoja dekleta takim blagim odgojiteljicam izročevati; gotovo bodo veselje imeli nad svojimi dobro izrejenemi hčerkami, kedar enkiat odrastejo. Prav premožni in veljavni staiiši radi dajajo svoja dekleta k šolskim sestram v šolo, ker do Ijudskih šol malo zaupa iniajo, česar jim nibče ne more zameriti, kteii nekoliko sedanje sole nepristiansko presoja. Iz Ljubljane. (F1 a d u n g.) Cesar se človek boji, rndo se zgodi. pravi pregovor. Ako človek o Fladungu le govoriti sliši, ježijo se mu že lasje. Znan je kot hud sovražnik Slovencev in duhovnov ; to je zadosti očitno pokazal pri volitvah v Kočevji. Kočevarji 80 ga spoštovali i z strahu — zatoraj so tudi delali, kakor je komandiral. Mož je na cente piijazen, zatoraj je ondotnežupane in učitalje, on kar so samostojni, popolnem za se bil pridobil, da se je število slngov zdatno pomnožilo. Enako bo skušal zdaj župane in učitelje l.joblj. okraja z obljubami, in, če drngače ne bo, s silo za se pridobiti, da bo v prihodujih volitvab več ^biičev" imel. Pozor! — župani in učitelji Ijublj. okiaja, ako ste v resnici vrli Slovenci in domoljubi. Ne bojte se ga. Vedite, da Fladung je le služabnik cesarjev, cesar je prva oseba v Avstriji. Tirjajte neuntiaseno od cesarja priznane piavice, držite se sto- in stokiat prerešetanega §. 19. drž. postav! Varujte se o vsaki priliki njegove pi evelike in presiljene prijazunsti! Mož bi vas moida v prvi goiečnosti kar objel in ,,kušnilu, — ako se mu koli&kaj udaste! Ali varujte se, sicer če ste pevci, utegnete še mu zapeti: boht am Rhein, kateia pesen mu je gotovo bolj piiljubljena, kakor pa slovenska: živi, živi, dub slovenBki itd. Dižite se hrabro, Fladung in tudi g. Widmann ne bodeta — v e. n o zapovedovala ! Iz Gradca. Pretekli teden imeli so ,,nemški" naravoznanski u5enjaki tukaj svoj 48. sbod. Mesto bilo je okinčano z neštevilnirui zastavami, okna venčana in razsvitljeua. Zastav novega nemškega cesarstva, t. j. 5i no-belo-rudečib — je vse mrgolelo. Tadi mestni zastop nastavil je iz piva na mestni biši nemško zastavo na prvo, najvišje mesto, pa že drugi dan je moraia umakniti se — uajbržej na višji ukaz — velikej avstrijskej zastavi. Kakor navlaš5 se je dan pred dobodom u5eujakov vrnil iz evojih po5itnic c. kr. namestnik in v obče se sumi, da ni brez posebnega uzroka, ker ostro je nadzoroval vse gibanje celega tedna. Da ee je pri tej priliki mnogo politikovalo, govorilo, to se samo po sebi razume. Sicer so govorniki iz prva večjidel govorili le o znanostib. Smešno in bedasto pri tem bilo je le to, da je babač Nemec zmirom in zmirom stoterokrat ponavljal, da je znanost samo nnemška." Le k slednjemu so boteli tudi učenjaki, kakor je že v Avstriji stara navada, po vsej sili še vsaj nekoliko rprusa5iti". Nek govornik je namreč prav koiajžno za5el napijati nnemškemu purgermojstru nemškega mesta Gradca, koje meeto ne pozna državnih mej proti nemškemu rajhu itd." C. kr. namestnik pl. Kilbek pa si je neki to napitnico naravnost prepovedal reko5, da je Gradec do sedaj avstrijsko mesto. — Vsakdor ei labko misli, kako dolge nosove so po tem govoru domači in tudi tuji prusaki delali; pravi se, da je nastal grozovit kri5, da so jo prusaki slednjič z dolgimi svojimi nosovi pobrisali, pripoznavši, da je bilo jihovo ravnanje žaljivo za avstrijske patiijote. — Že ta 5in namestnikov, posebno pa govor Kaiserfeldov, kateri je prav pomenljivo naglasal, da Nemci v Avstiiji ho5ejo znanstveno sodelovati le za svojo državo, ter je v svoji napitnici v prvi vrsti napijal avstrijskim in potem še le došlim ucmškira u5enjakom, nam dovolj pričata, da začenja v najvHjih krogih drug veter pihljati. In akoravno ta vetii5 še le rablo piblja, Kttbek in Kaiseifeld imata tanka n.šesa za take vetriče. Vse kaže, da se začenjajo za Avstrijo in za avstrijske Slovane boljši 5asi ter da se ho5ejo dnevi dosedanje avstrijske politike kolikor toliko skrajšati. Nain Slovanom pa nastaja ravno sedaj sveta dolžnost, da pii vsakej piiliki javno in odkritosrčno kažemo svojo udanost za presvitlega cesarja ter javno in vstrajno pričamo svojo radost, ako vidimo 5ine, kateri zarnorejo utvrditi saoiostalnost nasega cesarstva nasproti giabljivernu netnštvu. Vlada pa naj ne prepušča, da se nemška učenost še dalje zl-irabi v veliko nevarnostobstanka Avstrije. Iz Ljutomera. Volitve v krajni šolski svet v Ljutomeru so se z ve5ino že povsod opravile, in kolikor smo zvedeli, bile so povsod piavilno izpeljane eamo tam, kjer je slavno c. kr. glavai6tvo nadgledovalo, bila je ena ovržena. G. glavar je sicer dotičnega župana pokregal, da po- stave nezastopi, ali mi držimo zato, da je do\ino6t gospodske županom, kedar eno ali drugo reč ne zastopijo, taisto razložiti ino jim pomagati. Da 80 v to volitev nebi pisar c. kr. glavarstva g. Nemec mešal, in tamkaj zvijač ne delal, prepričani smo, da bi ta volitev bila pravilno opravijena. jAli ravno ta gospod, kteri se povsod v take re6i meša in županom prilizuje, mora imeti veliko zaupanje pri našem g. glavarju, ker on že to, v čemur ae visoki deželni š. svet menda ni odločil, to je, da Cvenaiji bodo s svojo prosnjo, naj bi še enega zastopnika v krajni šolski svetdobili, ¦— zavrnjeni, na tanko tč, Ta pa je tudi že tako predneen postal, da namerava v pribodr>je celo po učiteljicab pljuvati. Lepega 51oveka res ima naš g. glavar zraven sebe in taisti že zasluži, da ga županje s svojim zaupanjem počastijo? Iz Kamenščaka. R. N. (Nekaj v pojasnjenje.) Taki potem, kakor ee je tukajšni bilježnik g. Hochtl semkaj naselil, je dal pri vseh farab tega okraja naznaniti, da 1 e o n in nihče drugi, ima pravico razna pisma ljadem narejati. To pa nij reeniSno, ker razun ženitnih pisem, potem razdelitev zapuščin, smejo vsa druga pisma in pogodbe, na primer: kupne in prodajalne pogodbe, razne vloge pri zemljišSinih knjigah itd. tudi odvetnike delati in ljudje «i tudi lebko izbirajo, kteri jim je bolj po volji in kteri jim cenejše naredi. Da g. dr. Mravljak, odvetnik v Ljutomeru, v tem obziru Ijudstvu dobro vstrezajo, da Ijudem hitro in po nizki ceni vse naredijo, to seni prepričan jaz, kteri scm imel ž njimi mnogo opraviti, in jih toraj vsakemu priporočujem. Iz Ptuja. (Javna zabvala.) Čitalnica ptujska raora zabilježiti v svojo zgodovino veliko zgubo. Zapustil nas je g. prof. Glazer, ter se premestil v Kranj. Blagi gospod, vnet rodoljub je ve5 let z velikim tmdom, neprestano delavnostjo in požrtvovanjem delal kot odbornik in podpredsednik na korist čitalnico. Nepozabljivi so nam posebno mili glasovi doneči iz ,,citer" pod njegovo vajeno roko ! Obžalovaje to zgubo izreka odbor g. prof. očitno zabvalo za njegov trud. Hvaležen spomin tuu bode obraoila čitalnica ptujska! Odbor. (z Celja. (Tolovajstvo — 91etni morivec. — Ogenj.) Lnka Radmag, Jur Wengušt, Franc Flies in Anton Posedu so pri kičmai)u Jak. Ješovnika in potem se pri krčmarici Franciški Tomanovi v Pii iši5u pili in tlobre volje bili do niraka. Na potu proti domu pa napade Jur Wengušt naglo Luka Radmaga, ga vrže na tla, mu porine nož v vratno stran, mu vzame 19 fl. in odbeži. K sreči Radmagova rana ni nevarna. Hudodelca pa ima že c. kr. celjska sodnija. Pri Novicerkvi se je zgodila grozna nesreča. Posestnik Kranjc v Slavoki in jegova žena 6ta pustila svoja 2 otioka sama doma. Brž vzame 91etni Janez iz nezaklenjene omare moeuo uabito pietolo, začne ž njo igrati pri zibelji, v kateri j« rijegov P/jletni bratec spaval. Nagloma se sproži pištola in zadene 6pe6e d^te ravno v lice. Dete je bilo k priči mrtvo. Moiivec pa je detetu kri iz lica spral in ga potem v bližnji hosti pod mahovje pokopal. Na ve5er prašajo stariši po detetu; fanti5 beži prestrašen v hosto, o5e in mati za njitn in najdeta zakopano svoje dete. V Dobrovljah pri Mozirju je Jakobu Supanu pogorela lesena kajža 8 vsem pohištvom vred. Škoda se ceni na 500 fl. Poškodovanec ni bil zavarovan. Iz Koroškega. (Razne novosti). 16. sept, bila je po celem Koroškem buda slana, ki je pozno ajdo popolnem posmodila. Rano ajdo so vetri poškodili, zato bomo ajde malo pridelali. Gospa sveta, razve cerkve, je hudo pogorela. Svitli cesar so pogorelcem podarili 400 fl. Tudi Blače 80 skoro popolnem pogorele; le cerkva in farovž in nekoliko biš je ostalo. V Sovodnjab bil je 13. t. m. precej živaben sejm. Prišlo je mnogo kupcev iz Salcburga in iz Tirolskega, ki so goveda pla5evali 24—40 fi. cent. Lepa cena! Rudolfova železnica vle5e iz državne kase 3—4 milijonov fl. podpore in vendar se brani pri sv. Roprtu pri Trebenju napraviti železniško postaja: Kakih 12.000 prebivalcev, ki imajo po 150.000 centov letnega prometa prosi zastonj za njo. No, neincurja Gotz in Petritscb, ganita se; ali sta pozabila na vajina obe5evanja pri volitvah ? — Koroško gozdarsko društvo kaj pridno dela. Steje 358 udov, ki plačajo letnih doneskov 1631 fl., vse premoženje znaša 3866 fl. S temi primerno malimi dohodki je vendar precej veliko storilo. Samo letos je za novo pogozdenje razdelilo 443.360 drevesc in 676 funt. drevesnega semena. Res hvale vredno društvo!