Pavel Keller: 26. nadaljevanje. *)f Shrivnostnl sfsncncc" ¦"¦r";::'' Roman. : :i-! >* - Poslovenil dr. Ivan Dornik. ? »Pes izdajalski!« »Le počasi, striček, tedaj sem ravno prišel iz luknje, v katero si me spravil ti. Sicer pa se ti Jerneja ni treba bati. Vrl mož je. Maščeval se bo gotovo nad teboj. Toda denarja od tebe ne bo za-^ hteval, kajti dostojen človek je.« ¦> .. »Dalje — dalje —« »Drugi, ki ve za to sk'rivnost,' je moj brat v mestu. Ta ti je tič! Pravnik je; ljudje sicer pravijo, da je »zakotni advokat« ali »zakotni pisa.«. Toda taki so včasib bolj pametni kakor pa resnični pravniki. Ta torej tudi ve in si je vse zapisal. In poleg tega si mi tedaj, ko sem bil v glavnem mestu, pisal tako besno pismo. To ni bilo pametno, striček, kajti tisto pismo je priznanje, je d(ykument. Brat ga skrbno hrani.« Meden je zastokal. »O, jaz nesrečni človek! V takib krempljih!« »Tretja oseba pa, ki še ve, je stara Golobovka.« »Ne,« je zakričal Meden, »5e je vse drugo res4 to ne more biti!« »Pač, res je! Ko sem tisti večer prišel iz za-< pora in naletel na Jerneja, sem bil zelo razgovor-* ljiv. Malo sem bil pač jezen na tebe, striček. Če te po naročilu nekoga drugega kar na lepem ustrele, s težavo ozdravijo, nato pa še zapro, se ti res lahko pokvari dobra volja. Poleg tega pa nisi dovolil, da bi stopil čez tvoj prag. Celo psa si spustil z verige. In tako sem stal na mrazu, bil la.en in zeblo me je. Tedaj je prišla stara Golobovka, ki vedno kakor ponočna prikazen frfota okrog Colnarjeve in tvoje hiše. Zdi se mi, da imata še bude račune med seboj. Njena edina hči se je zaradi tebe utopila v ribniku. To ti stara čarovnica še danes zameri, geprav je minulo ž. ve. let. Golobovka je prišla in me videla, ko sem stal pred tvojo hišo. Pravkar sem preklinjal in se jezil nad teboj, dragi striček. Tedaj pa jo !torej prišla Golobovka, me vzela s seboj domov in mi dala jesti. Tudi žganje je imela v omaVi. Dala mi ga je. Nato me je začela izpraševati, gakaj sem tako razkačen na tebe. Pil sem žganje in bil vedno bolj razkačen nate; tedaj me je ved^io bolj ščuvala proti tebi, in tako sem ji povedal ^se.« »Ti govedo — ti govedo — to je moj konec!« Meden se je čisto zrušil. »Striček, če prav premislim, se sedaj sam Ičesam, da sem starfci izblebetal, kajti ta Carovnica je nevarna. Sedaj pa pojdem, striček, vidim, da si slabe volje. Sladko spi! In ne pozabi na ti605ak za torek!« ^_f Meden je topo sedel pri mizi. Ni se ganil. Prišla je dekla, da bi mu prinesla večerjo, pa jo je osorno zapodil. Nato je aopet sedel samoten, razglabljal, buljil v mizo, se potil in zmrzoval. Z grozo je Cutil svoj nagli konec, čutil smrtohosne kremplje. Zopet je prišla 'dekla. Prinesla je pismo in ga položila na mizo. Meden se dolgo časa ni zmenil zanje. Nato pa se je le ozrl po njem, postal pozoren in ga začel brati. In tedaj se je nenadoma nekaj zasvetilo na njegovem obrazu. Njegov zaupnik mu je sporo.il, da je konzorcij, ki naj bi skušal dobiti Colnarjev studenec v svoje roke, sestavljen. Jutri pride nekaj gospodov v Podbreg, ki bodo previdno storili prve korake, da kupijo Colnarjevo posestvo in z njim studenec. Globok", olajšujoč vzdih je zadonel po tihi sobi. Morebiti je v tem le še bila rešitev. Vedel je, da Colnarjevi nikamor več ne morejo. Tistih par dinarjev, ki jih je zaslužil mladi zdravnik, grunta ni moglo rešiti. In Ema, ki ima res sedaj denar, ima drugega v mislih, kakor pa Karla Colnarja. Žalovala je s svojo črno obleko za drugim. To ni bila srečna, radodarna nevesta. Tako so pravili vsi ljudje. Srečna misel je razsvetlila starcga grešnika. Gospodom iz mesta bo predlagal, naj pridobe Colnarico s tem, da bodo obljubili sinu mesto prvega zdravnika, če se vas razvije v zdravilišče. Colnarjevo posestvo bod<? morali seveda dobro plačati, da bo žena lahko poplačala dolgove, pa da ji bo še ostala majhna vsota, s katero bi lahko živela. In nato bodo za veliko vsoto morali kupiti tudi njegovo posestvo, ki meji prav na čudoviti studenec; saj jim je njegovega posestva nujno treba, če hočejo iz vasi narediti zdravilišče. Poleg tega mu bodo morali veliko plačati za posredovanje, kar je bilo sklenjeno za slučaj, če se kup posreči. Nato pa, ko bo imel dovolj denarja, pro_ — pro. iz tega neznosnega položaja, proč iz te grozne stiske, iz tega ogrožanja, strahu in nevarnosti. Na tuje, v svobodo! Pobegniti mora zaradi tega strašnega ničvredneža Jerasa in radi zahrbtne, maščevalne Golobovke. Proč! In kmalu! V širni svet. Od doma! Saj se bo posre.ilo. Še enkrat je prebral pismo; iz njega je donelo živo npanje in je mnogo obetalo. Postal je boljše volje. Vstal je in se pretegnil. Kar naenkrat ga ni več strpelo v topli sobi. Šel je na vrt in globoko zadihal. Moral je k.studencu, 'ki je bil ljudem v usodo, po katerem bo scdaj vendarle prišel do bogastva in svobode. Bil jc tih, turoben jesenski večer, temno in žalostno je štrlelo kvišku drevje; studenec je pcl svojo enolično pesem v tiho noč. Glej — pri studencu je stala ženska. Mirno kakor senca. Mogoče je bila senca rajne Katrice. Medena je streslo. Ko je pogledal bolj natančno, je spoznal staro Golobovko. Tedaj ga je izpreletel mraz. Njegova smrtna sovražnica! Česa išče pri studencu to jesensko noč? Čemu se je smukala vedno okrog njegove hiše, kakor preteča nesreča? Previdno je stopil k plotu. Bila je mrtvaška tišina; le studenec je žuborel. Starka je počasi hodila okrog studenca. Ali je sploh bila pri pa-« meti? Napol glasno je govorila: »Prinašaj dobrim v stiski pomoč, donašaj hudobnim smrtno noč.« Meden se je z grozo v srcu hotel umaišnit!.: Tedaj pa se je starka obrnila proti njemu, s© posmehljivo zasmejala in rekla: »Meden, slišala sem te, ko si prišel. Vem, da si sicrit za orehom. Le stoj tam! Za orebom skrifc si stal z Jerasom tudi tedaj, ko je ležala Katrica mrtva pri studencu.« Odgovoril je hripavo: »Ne govori tako glasno! Pojdi z menoj v bi§0. Kar brž! Moram govoriti s teboj.« , Nekaj časa je molčala. Nato je rekla: »Pridem. Takoj. Čakaj me! Obra.unala Bova.« Obračuu. »No, tukaj sem!« »Sedi,« je rekel Meden vljudno. »Govoriti moram s teboj. Ničesar nimam proti tebi. Nasprotno. Peče me, ker vidim, da si mi vedno tako sovražna. Stare, nesrečne zgodbe mora človek po toliko letih vendar enkrat pozabiti.« Pokazala mu je zobe. »Rezika, veš, Rezika! Bila je dobro dekle, bila je moj odini otrok — všeč ti je bila — nato pa smo jo potegnili iz ribnika — tisoč let bi lahko Ž6 preteklo od tistih mal, mati ti tega ne bo pozabila, lopov ti! In sedaj čakam že vsa ta leta, se plazim okrog tvoje hiše in govorim svoje sta- re reke proti tebi. In sedaj, Meden, sedaj te imam!« »Imaš me — kako me imaš?« »Ali ne veš, kaj mi je pripovedoval Jeras?« »Jeras je kvasač, širokoustnež, lažnivec, zloben človek! Njemu noben človek ne bo verjel, kaj šele sodnija.« »No, bomo videli! Ali mu ne boš moral zopet za to, kar ve, v torek dati tiso.aka?« »Tudi to veš?« je prestrašeno šepnil. »Da, tudi to vem. Bil je pri meni in mi pokazal papirček za tisočak.« »O, ta — ta —« Ni mogel dokončati stavka. »Da, vse vem. In sedaj — zadnje tedne sem bila zelo bolna, preveč bolna, da bi mogla iz postelje in kaj začeti. Toda sedaj zopet morem malo čez prag. Sedaj pojdem v mesto in te naznanim.« Strme je gledal v njo. »Potem pride Colnar iz zapora, vidva pa, ti in Jeras, prideta vanj.« Dalje sledi.