i \. ki bi si ti radi tega znaka smejal, je ali toliko v 0ranten, da ne zna pustiti prepričanje svojega bližnjega ali pa kako drugače omejen, ker iz dobre stvari se (Dalje na 2. strani.) RAZNE VESTI. ] — Demokratska predloga za znižanje davkov je včeraj prodrla v kongresu s pomočjo republikanskih uskokov. Predloga je dobila 222 glasov proti 196 republikanskimi glasovi. — Pri oljni preiskavi v senatu ognjevito napadajo generalnega pravdnika Daug-hertya. Senator Wheeler ga je včeraj imenoval zaščitnika kriminalcev. — Iz Pariza poročajo, da je Poincare sprejel Dawesove načrte za reparacijo. V kratkem bodo povabljeni na posebno konferenco tudi nemški zastopniki. — Francoski frank še vedno pada, kljub temu, da je vlada silno zvišala davke, misleč, da bo s tem pokrila deficit, ki ga povzroča padanje franka. — V Danville, 111. so včeraj zaprli 52 gostilniških prostorov, kjer se je baje kršil Volsteadov zakon. — V Emporia, Kans. je mestna zbornica odglasovala, da »e namesti 4roiley kare a auto busi. — Na 87. ulici v Chicagi je včeraj ustrelil policaj roparja, ki ga je zasledoval, po neki izvršeni tatvini na Champ-lain avenue. — V New Yorku so obsodili včeraj morilce bančnega se-la v Brooklynu na električni stolec. Smrtna kazen se bo izvršila v kratkem. — Iz New Yorka se obenem poroča, da se pripravlja na veliko volilno kampanjo zvezni okrožni sodnik William Hayward, ki namerava kandidirati za guvernerja države New York. — Iz Egipta se je včeraj poročalo, da je tamkajšna vlada popolnoma razveljavila dane koncesije pokojnemu angleškemu raziskovalcu Car-narvonu, katere so pozneje prišle v posest ameriškega raziskovalca Carteja. S tem je delo Carteja v Tutenkame-novi grobnici končano. — V Muskogee, Okla, so včeraj pobegnili iz tamkajšne kaznilnice štirje zločinci. Oblasti jih zasledujejo, toda doslej še brez vspeha. — Statistikarji podajajo v svojem poročilu seznam dolžine vseh ameriških železnic Skupaj merijo vse proge nekaj nad 400 tisoč milj. — Čitatelji_iz Forest City, Pa. se opozarjajo, da pridno prečitajo oglas iz Forest City a, ki je objavljen v današnji številki na tretji strani! — V Bruseljnu, O. je te dni umrla Louise Ysaye soproga znamenitega belgijskega vijo-linista Evgena Ysaye, kateri je bil že v več državah odlikovan radi svojega umetni-štva pri igranju. — Iz Albany, N. Y. poročajo, da se je newyorski guverner Smith izjavil, da ne bo kandidiral za predsednika Združenih držav. Mokrači so vsled tega silno poparjeni. — V New Yorku je te dni umrl Richard Trimble dolgoletni tajnik jeklarskega tru-sta. Trimble je bil zelo mar-kantna oseba pri jeklarski industriji. GEORGE WASHINGTON. Iz neodrešene domovine. -o- PODROBNA POROČILA O SNEŽENIH PLAZOVIH, KI SO ZAHTEVALI VEC ŽIVLJENJ NA KRASU IN DRUGIH HRIBIH. — DROBNE NOVICE. Dane« 22. februarja obhajamo rojstni dan prvega pred-tednika Združenih Držav Geoff a Washing tona, ki je znan kot oce Združenih Držav. Bolj natančen opis njegovega delovanja in življenja boste naili v današnjem uvodnem članku. IfSSOLINI TRIUMF1RA Orlando podpira faiistovske-ga voditelja. — Volitve bodo dale Mussoliniju pretežno večino. Rim. — V Italiji se vodi živahen boj, pri katerem igra glavno vlogo vodja fašistov in sedanji ministrski predsednik Mussolini. Stranka fašistov že itak tvori odločujočo večino, še bolj si je pa zasigurala zmago, ko je te dni bivši ministrski predsednik Orlando obljubil svojo pomoč Mussoliniju na jugu. Mussolini je veliko pridobil na vplivu z jugoslovanskim sporazumom, ki ga je šel Pa-šič podpisati. Italija je s tem gospodarsko veliko pridobila zlasti pa Mussolini, ki se mu je posrečilo dobiti kratkovidno jugoslovansko vlado, da je sporazum podpisala. To ga bo postavilo za nadaljnega diktatorja pri letošnjih italijanskih volitvah. Mussolini ima vse volitve pod svojo kontrolo tako pravi poročilo iz Rima. Že sedaj ima zagotovljeni nad dve tretjini mandatov. S pomočjo Orlandatovih pristašev pa si bo z lahkoto priboril do tri če-trtinsko večino. Ako se sme vrjeti tem poročilom, potem bo fašizem še nadalje ostal v sedlu v Italiji. -o- Stavka pristaniških delavcev v Angliji se nadaljuje. London. — Stavka pristaniških delavcev se nemoteno nadaljuje. Zlih posledic vsled stavke še ni opaziti pravi poročilo. Toda v dobrem tednu, če se stavka še ne konča bo začelo primanjkovati raznega živeža, ki se nahaja na ladi-jah, a ga nihče ne izklada. -o- Nov Ameriški poslanik za Italijo. Washington. — Senat je baje nominiral novega poslanika za Italijo Henrya P. Fletcher. Poročilo še ni uradno potrjeno. Poročilo iz Nemškega ruta. Dne 24. m. m. so se nahajali na Stržiški planini: Franc Leban (Kavčev) 6 mesecev poročen in z njim trije mladeniči vsi Nemškorutarji. Leban je nesel vrečo volne tkat v Jugoslavijo. Nobeden ni bil prav voljan iti "čez hrib," Če tudi so šli tod že velikokrat. Prebredli so bili pod vrhom velik zamet in malo počivali. "Sedaj smo dobri," so si dejali. Le nekaj je manjkalo do vrha. Kar se jim jame meliti sneg pod nogami in začela se ie strašna vožnja v dolino. Sneg je šel z njimi vred v dolino vedno hitreje. Franc Leban in Ivan Stendler sta bila sredi plaza in kmalu zgubljena. Nekega bolj šibkega mladeniča je vrglo v stran v dolino med drevje in so ga po-v tem financarji z zlomljeno nogo napol zmrzlega spravili na varno. Reveža so hitro spravili v Gorico. ___ Nekega drugega je držalo le bolj na vrhu. V nižini se je polagoma izkopal iz snega in vlekel do Stržišča. Kako je z njim ne vemo, ker leži. Že pred poldnem se je bilo zbralo kakih 70 fantov in mož, ki so začeli kopati plaz in našli mrliče: Fr. Leban-a in Janeza Stendlerja z zlomljenima hrbtenicama in zelo razmesarjena. G. fin. brigadir je vedno krepko pomagal in vodil rešilno akcijo. gala mu je nogo pod kolenom, odnesla kos roke in mu pri-zadjala težko rano na glavi. Kljub tem težkim ranam fant ni izgubil zavesti in je zlezel po grivi kakih 200 m daleč do bližnje ceste. Od tam je z znamenji in klici priklical pomoč. ŠIRITE LIST EDINOST Iz Idrije. Življenje v našem mestu je od dneva do dneva bolj žalostno. Zelo nas tarejo skrbi za gospodarski obstanek. U-prava našega rudnika je odpustila v zadnjem času 26 u-radnikov in poduradnikov. Do danes je pri nas 500 brezposelnih; sami mladi, krepki fantje, ki ne morejo dobiti dela. Samo dobre volje bi bilo treba na merodajni strani, in vsi brezposelni bi lahko bili preskrbljeni z delom in kruhom. Brezposelni so sinovi o-četov, ki so izkrvaveli pri delu v rudniku. Delavci, ki niso brezposelni, se boiijo, da bi ne bili odpuščeni. Do danes je prišlo v rudnik 16 delavcev iz južnih pokrajin, ki pa niso u-porabni za delo v rudniku, ker niso imeli prilike, da bi se mu priučili. Slovenska Idrija pa se je z rudnikom rodila, ž njim živi in če rudnik propade, iz-umrje tudi svetovnoznana Slovenska Idrija. Zato bi bilo priporočljivo in pravično, da skrbi vlada pred vsem za to, da dobijo najprej vsi domačini na domaČi zemlji delo in kinih. Velikanski požar na paralku v Trstu. Dne 20. januarja je prisrtal v tržaškem pristanišču parnik "Tevere," ki je priplul iz Bom-baya. Vozil je različno blago, ki je bilo do konca meseca skoro vse razloženo. Na par-niku je ostalo le še nekaj sto bal bombaža. Ko so delavci že odhajali, so zapazili dim, ki je silil iz notranjščine par-nika. Na lice požara so takoj prihitele požarne brambe, ki so s pomočjo mornarjev po dolgem času rešile parnik gotovega potopa. Škoda je O-gromna. • —-o ~ - - . • Čo tasta pravica. Te dni se je vršila v Gori* ci seja odvetniške zbornice, na kateri je bila sprejeta protestna resolucija in poslana pravosodnemu ministru. ' Dr. Orel je stavil predlog, naj se nameščajo po deželi samo sodniki zmožni obeh jezikov, kar bo znatno pripomoglo do hitrega poslovanja. V Ajdovščini je n. pr. nastavljen italijanski sodnik, ki bi zelo rad prepustil svoje mesto komu drugemu, ker ne more razumeti slovenskih strank. Jasno je. da pri tem trpe stranke in tnr-pe tudi zagovorniki, ker marsikdo opusti pravdo, ki bi mu prinesla kvečjemu zgubo. —o- Iz Domberga. Tudi v Dornbergu se je vršil nabor kakor drugod. Na naboru nas je bilo 33. Potrdili so 30 fontov. DENARNE POŠILJAM Bodrež pri Kanalu. Pred dobrim tednom se je zgodila pri nas grozna nesreča. Tukajšnji mladenič Al. Škodnik je čistil polje ter pri tem našel tudi granato. Da bi preprečil kakšno nesrečo jo je hotel pahniti v bližnji potok. Toda človek obrača, Bog obrne. Ko se je dotaknil granate, je ista razpočila in ga grozovito razmesarila. Odtr- V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO itd. Naia banka ima »roj« lastne »vere a po-it* in zanesljivimi bankami t starem kraj« in nafc potiljatve m dostavljene prejemnika na dam ali na zadnje peito točne tn bra« vsakega odbitka. Naše cene sa pošiljke ▼ dinarjih in lirab m bile včeraj sledeče: Ska pno s poštnin*: 500 —Din...'......$ 7.10 1,000 — Din.........$ 13.85 2,500 — Din.........$ 34.50 5,000 — Din.........$ 68.50 10,000 — Din.........$136.00 100 — Lir.........$ 5.10 200 — Lir.........$ 9.85 500 — Lir.........$ 23.75 1,000 — Lir.........$ 46.25 Pri peiOjatrah nad 1«,0«« Din. in mmi J.H» Lir poseben popust. Ker aa cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, Je abealalm nemogoče določiti cene vnaprej. Zato r peiUJatre nakaiejo po cenah one** dne. t mi sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO Ml TUDI V JL GOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKM TUDI BRZOJAVNO. Vea pošiljatve naslovite na — SLOVEN' SKO BANKO ZAKRAJSEK A CESARK 79 —» 9th AVENUE, NEW TORE CTTT. v I _ _ _ _ _L _ __ EDINOST (UNITY) Lchaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday. — Published bv: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, DL • _Telephone: Canal 0098._ Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ...............$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za cclo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ......$2-50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year ..............$2.00 For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 ___"__For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50 Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsai dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Kadar se preselite sporočite nam takoj vai NOVI naslov in poleg tega tudi vaS STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Entered as second clas matter October nth 19IQ, at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd »870. George Washington. Amerika časti spomin George Washingtona ob obletnici njegovega rojstnega dne, 22. februarja. Proslavlja ga kot očeta domovine, kajti vspeh revolucije in ustanovitve te velike republike je v veliki meri pripisati zaslugam tega moža, ki je bil njen vojskovodja v boju za neodvisnost in njen prvi predsednik. Washingtonov praded se je bil priselil iz Angleške; od očeta je Washington podedoval posestvo Mt. Vernon v Virginiji. Tam je preživel zadnja leta svojega življenja, tam je umrl in je pokopan in Mt. Vernon je danes narodno svetišče. Blizu tega posestva je na prostoru, ki ga je sam izbral, nastalo glavno mesto Združenih Držav, ki je bilo kasneje pokrščeno njemu v čast. Življenjepis Washingtona je zgodovina postanka Združenih Držav. L. 1774. se je kot delegat kolonije Virginia vdeležil "kontinentalnega kongresa," ki je proglasil neodvisnost Združenih Držav. Isti kongres ga je imenoval poveljnikom revolucij ona rnih čet; ko pa je bila neodvisnost izvojevana, je bil izbran prvim predsednikom Unije. Izvoljen je bil v drugič za predsednika; tretjič pa je odklonil in ob tej priliki je izdal narodu svojo politično oporoko, znano pod imenom "Farewell Address" — poslovilna poslanica. Poleg Izjave Neodvisnosti in Konstitucije je ta poslanica imela velikanski vpliv na razvoj in smer političnih stremljenj Združenih Držav. Washington je kot vojak in upravitelj užival zaupanje in spoštovanje svojih sodržavljanov. Vladal je v onih časih velik strah, da bi po izgonu angleške nadvlade mogel nastati vojaški despotizem. Njegovemu poštenemu značaju, v katerega so vsi verovali, pa gre zasluga, da je Unija postala mogočna. Bil je Amerika-nec, ne le Virginec, in prost vsakega provincijalizma ali sektarstva; in to je nekaj pomenjalo v onih dneh neodvisnih kolonij Puritancev v New England, Ho-landcev v New York, Švedov v Delaware, mešanih Angležev in Nemcev v Pennsylvaniji, Katoličanov v Maryland in Hugenotov v South Carolina. V njegovih pismih on nam pove, koliko skrbi so mu dajale ljubosumnosti in antipatije med poedinimi kolonijami, in kako je šele, da bi vsi smatrali sebe v prvi vrsti za Ameri-kance in ne za državljane Virginije, Massachusettes, i. t. d. Ko je bila neodvisnost ustanovljena, so začeli proslavljati rojstni dan Washingtona mesto kraljevega rojstnega dne v kolonijalni dobi. Že pred smrtjo je imel Washington zadoščenje, da so njegovi sodržavljani proslavljali njegov rojstni dan. Evropa se zopet pregrupira. Evropska politika se je tekom zadnjih dni popolnoma spremenila. Politične epizode, ki smo jih videli zadnjih par mesecev niso bile ničesar drugega, kakor epizode političnih manevrov, raznih evropejskih velesil, ki hazardno kvartajo za svojo politično bodočnost. Glavne uloge igrate Anglija in Francija. Med slednjima se plete ostra politika, ker obe bi bili radi ena večja kot druga. Ljubosumnost je pri obeh tako globoko ukoreninjena, da ne zaupati prav ničesar ena drugi. Anglija je n. pr. obljubovala vedno pomoč Franciji proti Nemčiji do lanskega leta. A ta njena pomoč ni obstojala v ničem, Francija je planila v Poruhrje, ga zasedla, ter si tako zasigurala v političnem kot tudi v defenzivnem oziru nekako strategično pozicijo proti Nemčiji. Angliji je pa to vzbudilo strahovito, morda opravičeno, ljubosumnje. Zato je Anglija ost svoje zunanje politike obrnila v drugo smer, naravnost proti Francoski. cozi lahko z njimi en čas tekmujejo, a prej ali slej bo- Angleži so v politiki nedosegljivi diplomatje. Fran-do podlegli. Sedanja regrupacija Evrope to jasno pokazuje. Francija je sicer pridobila nase malo antanto, katera je delo njenih rok. Toda od teh ne dobi nič, mora jih le vedno zakladati s posojili itd. Na drugi strani, pa vidimo v prijateljskem objemu Italijo in Španijo. Te dni so bili v sredozemskem morju aranžirani skupni mornariški manevri, pri katerih je sodelovalo tudi angleško vojno brodovje. Torej tri države so imele skupne manevre. To nekaj pomeni, to da nekaj misliti. Dalje zadnja poročila govore, da je Angleška delavska vlada priznala Rusijo. Torej vidimo v eni zvezi že štiri velesile, ki se zbirajo proti Franciji in mali antanti. To je torej novo lice evropejske politike. Če bo ta zveza živela in se strnila skupaj, tedaj ne bo opravila Francija in njene zaveznice v centralni Evropi ničesar. Prve bodo kontrolirale morje in svetovni trg. Kdor je pa gospodar tega, je gospodar vsega. To pregrupiranje evropejske politike pa jasno govori, da Francija bo mogla opustiti svoje imperialistične težnje, rada ali nerada. Proti njej prihaja mogočna politična falanga evropejskih velesil, ki bo od nje to zahtevala z lepa ali z grda. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. North Chicago, III. I šila v šolski dvorani obeta biti V nedeljo dne 6. aprila bo nad vse nekaj izvanrednega. zopet en velik dan za našo na-l Pripravljeni so jako lepi da-selbino. Ta dan namreč hoče-] rovi za najlepše ali pa najpo-jo na slovesen način obhajati membnejše maske. Naj ne bo 30-letnico K. S. K. J. njenaj Slovenca ali Slovenke Chica-tukajšna tri društva, to so: ške naselbine, ki bi se ne pri-Sv. Jožefa št. 53, Marije Po-j šel (Ia) se malo poveseliti magaj št. 79 in Sv. Ane št.| med svoje rojake in prijatelje 127. Ta društva nameravajo na ta dan, ker kmalu po tem skupno, dopoldne se udeležiti sv. maše, takoj nato pa odkorakati v dvorano k banketu kateri bo za članstvo K. S. K. J. in njihove družine. Goto- bo prišla resna postna doba. Društvo M. P. bo za tam preskrbelo najboljšo postrežbo in mnogo zabave za vsakogar, igrala bo izvrstna Zajček-ova uviv | iglam uu izvrstna z-ajceK-ova vo ne bo člana ali članice da^ godba, ki ustreza starim in bi se tega sestanka ne udefe- mladim. Društvo pa tudi va- žil. Kdor še ni član K. S. K. J. naj se požuri in pristopi k bi Slovence (ke) iz sosednih naselbin, kakor Joliet, So. Chi- kateremu gori imenovanih cago in Waukegan. Pridite! društev, prihodnji mesec, da Osobito sosestre ste vabljene bo imel priliko udeležiti se te in ob priliki Vam bo naše dru- slavnosti, tudi on ali ona. To- štvo povrnilo prijaznost in u- raj na noge! — Sam Pod p. dr. Vitezi sv. slugo. Začetek veselice je ob 3. Jurija priredi s sodelovanjem uri pop. vstop mask pa ob 7. Slov. Dramatičnega Kluba na, uri zvečer. pustno nedeljo 2. marca novo krasno štiri dejansko igro "Napoleonov oficir." Ta igra je popolnoma nova, ni bila še igrana ne tu v Ameriki in ne v starem kraju. Zato se vabijo na to igro vsi prijatelji dramatike in lepe zabave od blizu in daleč. Igra se prične točno ob 7. uri zvečer. Pazite, da te igre ne zamudite. Ta večer bo (kakor je že navada na pustno nedeljo) na razpolago tudi običajna "Špehovka." Ker je lansko leto šla širom Amerike slava "želodcem", ki jih izdeluje Jos. Drašler zato bojo tudi "želodci" na razpolago slavnemu občinstvu. Maškerada, maškerada in pa maškerada. Druzega človek ne sliši ta teden, kakor pogovor o maškeradi, kj ga priredi Slov. Dramatični klub v nedeljo 24. febr. ob 7. uri zvečer. Kakor je soditi po predpripravah bo to maškera- Torej dobro došli in nasvi-denje v nedeljo v šolski dvorani ! Pripravljalni odbor. Gilbert, Minn. Naznanjam Vam, da so te dni naš častiti g. župnik Father Matija Bilban hudo oboleli. 2e dve nedelje niso mogli opravljati cerkvenih opravil vsled bolezni. Mogli so priti zunanji duhovnik, da so o-pravili službo božjo. Želim, da bi g. župnik kmalu ozdraveli in za nas zopet skrbeli, kakor so to tako lepo doslej. M. H. -o- So. Chicago, 111. Prosim priobčite to mojo skromno zahvalo vsem društ-venikom, h katerim je moj mož spadal. Vsem najlepša hvala za prejete podpore za dna veselica res nekaj izvan- 'a™rlim ™žem; Se en- rednega zato opozarjamo vse; I?™ ^valiti tudi rojake v Waukeganu, — N.| c- f Jathra Zakrajseku, ker Chicago ter bližnjih siov. na-j ^Jl^Tl " 86 selbin, da se udeležite te ve-1 P°d°b!Ce dah ,lare+d'tl ,n,vse selice v velikem številu, ako' ""J®?.' - prav tako leJ>a le mogoče maskirani, pa tudi1 hvaIa tudl drug,m cc" du" ne-maskirani so dobrodošli. Pričakuje se od vsakega zavednega Slovenca in Slovenke veselo svidenje v Mr. Sve-tetovi dvorani v nedeljo zvečer, na maškeradi Slov. Dramatičnega kluba. Pozdrav M. Ivanetich. -o- Chicago, 111. Društvo Marije Pomagaj v Chicagi vabi vse Chicaške Slo- _ _________ vence (ke) na svojo predpust-j pri tem veliko stroškov sam no veselico, dne 24. febr. Ma-, trpel. Hvala društvenikom sv. škeradna veselica, ki se be vr- Družine iz Jolieta, za plačano hovnikom fare sv. Štefana. Prav lepo se zahvalim tudi družbi sv. Mohorja, ker so mi takoj splačali smrtno podporo, akoravno je bil član komaj sedem mesecev, so mi plačali $34 bolniške podpore in smrtne $231. Prav lepa hvala tudi Mr. Stoniču in Mr. Baniču in vsem Članom, ki so ga še v bolezni obiskali. Posebno se zahvaljujem še Mr. Terseli-ču, ker ie vse večere bil z drugim pri mrtvaškem odru in KATOL. SHOD V WEST ALLIS. (Nadaljevanje s 1. strani.) pameten človek norce delati ne more! Toliko o Holy Na Society! * * * PODPORNA DRUŠTVA. Ker je današnja prireditev ne samo za Holy Name pri. rejena, ampak kakor sem jo jaz razumel, če sem jo prav, je to katoliški shod, na katerega so povabljeni vsi dobro-misleči katoličani, še bolj pa seveda "mrzli", da bi jih ta shod ogrel za dobro stvar in delo. Zato sem prišel jaz na ta shod. Prvič kot katoličan, drugič kot urednik katoliškega lista in tretjič kot gl. odbornik K. S. K. Jednote. Torej tri vzroke imam. Ker je gl. predsednik K. S. K. J. sobrat Anton Grdina na letnem zborovanju v Jolietu naložil to nalogo vsem glavnim odbornikom, da tisti, ki so v bližini takih le prireditev, da isto posetijo in nastopijo v imenu K. S. K. Jednote, zato hočem spregovoriti tudi par besedi v korist naše dične slovenske podporne matere K. S. K. Jednote. Slovenci v Ameriki brez podpornih društev biti ne moremo. Brez podpornih društev bi bili prepuščeni jako nemili usodi. Pomislite samo, na rudniško nesrečo, ki se je prav pred našimi očmi zgodila te dni v Minnesoti. Kam bi se dejale te uboge zapuščene udove in ubogi nedorastli zapuščeni otroci, če bi ne bili njih očetje zavarovani pri podpornih društvah ? Poleg žalostnega neutolažljivega srca, bi jim ostal tudi prazen žep. Edina tolažba, ki jo imajo še, so podporne organizacije, edino te jim dejansko oti-rajo solze v sličnih nezgodah in nesrečah. Tudi v vaši dveh naselbinah imate štiri društva K. S. K. J. Dragi bratje in sestre, ki ste že pri tej Jednoti na vas apeliram, da delate na vso moč za rast in napredek te dične slovenske katoliške podporne organizacije. Naša Jednota je milijonska Jednota, je najbogatejša organizacija med Slovenci v Ameriki, če pogledamo na njeno premoženje in njeno obveznost. Pri naši Jednofi imate danes vse ugodnosti. Za smrtnino se lahko zavarujete od $250 do $2,000. V slučaju operacije ali kake druge poškodbe dobite posebne odškodnine. Za slučaj bolezni se lahko zavarujete pri centralni bolniški blagajni za $1. ali $2. dnevne bolniške podpore. Naša Jednota ima sedaj tudi 20-letno zavarovanje. To zadnje je posebno priporočljivo za mladino. Poleg tega ima tudi otroški oddelek, kjer stariši lahko zavarujejo svoje otroke. Tako najdete pri naši KSKJ. vse ugodnosti, ki jih more nuditi kaka moderna praktična podporna organizacija. Predvsem pa je naša Jednota katoliška, v kateri edino je mesto za katoliške Slovence v Ameriki. Zato vsi katoliški Slovenci pristopajte in agitirajte za svojo lastno katoliško Jednoto! Ni moj namen tukaj zametavati kako drugo podporno slovensko organizacijo. A rečem pa, da med Slovenci v Ameriki imamo tudi take organizacije, ki temeljijo na protiverskem temelju. Piše in maže se proti katoliškemu prepričanju, a na drugi strani pa se jih vabi notri z raznimi frazami. Katoliški Slovenec, ali veš kaj je tir tvoja dolžnost ? Povej takim ljudem odkrito v obraz: "Da kjer se tvoje prepričanje zaničuje in zasramuje, da tamkaj ni mesta za tebe, pa ga naj ne bo tudi za tvoj krvavo zasluženi denar." Katoliški Slovenec in Slovenka potegnita danes črto in recita: Odslej naprej bom skušal biti cel katoličan(ka). Spadal (a) bom samo h katoliškim društvam naše dične K. S. K. Jednote! O KATOLIŠKEM ČASOPISJU. Da, tudi o tem hočem spregovoriti par besedi, ker nič važnejšega ni danes na svetu, kakor je tisek. Tisek je dandanes tista velesila, ki meče s prestolov vladarje, gradi ljudsko mnenje, gradi cesto politiki od vaške pa do najširše svetovne politike. Kdor ima tisek v rokah je danes najmočnejši vladar. Kdo je spravil Ameriko leta 1917. čez morje na krvave francoske poljane, kakor tisek, za katerega je zvita Anglija potrošila milijone v Ameriki. Danes, ko ne najdete morda niti enega Amerikanca, ki bi rekel jaz sem pripravljen zopet iti na fronto v Evropo, bi rekel marsikateri : Amerikancev sedaj nihče ne spravi črez morje v kak boj. Oh, kako se moti tisti, ki tako misli. Samo par pod-pihovalnih člankov je treba v velikih uplivnih listih, pa bomo vsi nesli svoje buče v krvave mesnice, in še z velikim navdušenjem. (Dalje sledi.) smrtnino in podporo. Posebna zahvala Mr. Paulu Lavriču, ker je vse to preskrbel. Potem društvenikom dr. sv. Alojzija K. S. K. J. posebno Mr. Kure-tu, tajniku in Mr. M. Kreme-secu, ker mi je izplačal bolniško podporo in $60, ki dajo za vsakega člana, to je še posebno veliko, zakaj, ker moj mož je bil komaj 6 mesecev pri društvu. Najlepša hvala za izplačano smrtnino $1000.-00 K. S. K. J., katere je bil član 14 letvNajlepša zahvala vsem! Potem še društvu Imena Jezusovega moram zahvaliti, ker so dali za peto sv. mašo in vsem, kateri so sploh dali za sv. maše. Vsem Chicaža-nom in Jolietčanom najlepša hvala, ker kakor so povedali g. župnik je bilo še nad trideset sv. maš plačanih. Bog Vam vsem povrni. Tega ne bom pozabila do groba, zakaj kot tujca sva še bila v Chicagi. sorodnikov nimava v A-meriki, edino moj mož je i-mel bratranca organista v Waukeganu. poročam vsem ljudem, da bi noben ne bil brez društva, ker nihče ne ve, kdaj ga bolezen ali smrt doleti. A kaj naj človek začne če nima nič, a zraven še družino. Še jaz, ki sem sama, pa sem imela stroškov do $900. Kaj si'more en revež prihraniti, posebno, kakor je bil moj mož, ker je imel plačo vedno bolj malo, bolehen pa večkrat. Bog daj, da bi bil za tam bolje zaslužil, tukaj mu ni bila sreča mila. Res so ga ljudje povsod zljubili posebno pevci in to je bilo njegovo veselje. Še enkrat Bog plačaj vsem! Frances Cvenk, žena pokoj. -o- Krajši dan. 'Koliko ur ima ima triin- Iz svoje lastne izkušnje pri- ši.' Učitelj: dan?" Učenec: "Dan dvajset ur." Učitelj: "Mislim, da to ni prav, pomisli vendar!" Učenec (naglo): "Vem! li naš oče so zadnjič rekli, je sedaj dan za eno uro ■ ------ .............. WIMMIf Ameriška Slovenka. Chicago, 111. Cenjeni g. urednik: — Dovolite tudi meni malo prostora v Vašem listu Edinosti. Spravila sem se pisati te vrstice, da se najbi uresničile besejde štere sem Čitala v 16. številki tega lista iz Chicago s podpisom A. Glavach. Da res je nevrjetno, da bi se zmed tisočef prekmurskih Slovencev ne doblo več kot samu e-nega, da bi znau pisati, pa naj si bo tou pri pisavi ali kak-šon drugom dobrim deli. Moži, če se vi dovolite da samo eden zmed vas dela, me žene čemo pokazati, da me pa znamo prijeti za delo, kadar sila jaz fse Prekmurske Slovenke, da se pokažemo ta mesec, kakor vse druge, da znamo ceniti katoliški list, kakor-šen je list Edinost. Slovenske katoliške naselbine bi ne mogle živeti brez dobrega kato-liškego časopisja. Zato podaj-mo se tudi me Prekmurske Slovenke na delo za lepi list Edinost. Razpisane so lepe nagrade poslužite se jih! Razširimo ta lepi list v vse slovenske hiše med našimi rojaki sirom Amerike. Naj pride list Edinost v vsako našo hišo, potem bomo lahko rekli tou je sad našoga dela. Sedaj končam ta dopis in obenem prosim g. urednika, potreba. Pokazale bomo, da da mi oprostif ker sem tako znamo več ko mozi in potem douga z mojim dopisom. To ne bodo mogli nasi mozi gu-j gem napisaia zato, da se ne bo čiti, da ženske smo samo za- reklo da ni med Prekmurski-kihanco i metlo. | mi Slovenkami nobene, ki bi Zato drage prekmurske Slo-, znala kaj napisati. Rečem pa venke na dan in pokažimo set tudi, da nej bi se dvignile turne da imamo voljo za dobro, di še druge Prekmurske Slo-stvar. Tudi med nami so ludi,| venke in nej bi prijele za peki ne marajo za cerkev. Samo ro in kaj napisale, prepirali bi se, a za napre-j Pozdravljam fse rojake ši-dek niso. Pa naj bo to pri rom Amerike, listu Edinosti župniji, ali pa pri kakšnem pa želim velko novih naročni-katoliškem časniku, kakor je fc0f. na primer Edinost in Ave Ma-j Prekmurska Slovenka. lia. Te dva lista so naši pravi -o- zagovorniki proti našim so-1 Ely, Minn, vražnikom, šteri nam ščejo ze- Dragi g. urednik : — Name-ti tisto, ko sa nas naši starši niia sem se malo napisati v naufčili in nam fcepili v srca. nam priljubljeni list Edinost. Naši očetje so bili pravi Slo- Dne 14. februarja mi je neka venci. Da, naši stari očetje in matere se niso nikdar učili drugega kakor slovenščino. Mi mlaiši smo se pa mogli u-čiti ogrščine. ker nam Ogrska sovražnica Slovanov ni dala druge prilike in se nismo smeli učiti slovenskih rečij. Zdaj, ko smo pa rejšeni madjarske-ga jarma si podajmo roke, ker zdaj smo vsi bratje in sestre. Da ao nas Slovence tako razdelili je menda znano vsakomur, da so v prejšni Avstriji m Ogrski vladali samo Nemci in Madjari. Mi pa smo bili pravi sužnji. Nas so razdelili v Prekmurce, Štajerske in Kranjske Slovence. Samo zato, da so nas razdružene lažje vladali. Če bi bili skupaj bi bili močni bi se jim nebi dali. V resnici pa med nami ni nobenih meja. Mi smo vsi skupaj en narod slovenski, ki govorimo en jezik. To je bilo žalostno za nas. A zdaj smo spet skupaj, podajmo si roke kot bratje in sestre in združimo se. Zato pa Prekmurci zlasti vi moži vkup in ne prepirajte se. Tak nikdar ne bomo nič dosegli. Kak žalostno je, ko' se nekteri cerkvi odtegujejo m se vkraj držijo. Zakaj ne bi držali vkupaj, kako lepo bi bilo. Kje dobite lejpše ugodnosti kot v slovenski cerkvi sv. Štpfana, ko je več duhovnov. Če nečeš h enemu greš !ahko h drugemu, take prilike ni povsod, ko je tukaj. In kako se Father Zakrajšek trudijo za nas. Kolko dobrega so že storli za Prekmurske Slovence. Zato dragi Father le nič se ne bojte kaj kdo reče, mi smo vsi za Vami. Zdaj na ne bom več govorica o možeh, bom se obrnila na žene. Kakor sem že zgoraj o-menila. da ie že skrajni Čas, da se zdramimo, me prekmurske Slovenke. Premislimo malo kolko se zavedamo sujih dužnosti. V naši fari imamo društvo Krščanskih žena in mater, pa žalibog kolko nas soada v to društvo? Drage Prekmurke me moremo delati Pfav tako kot druge. Vse stojmo nod pranor Marije. Pristopajte v velikem številu h temu društvu. v Dalje moram opozoriti nase zene, da v listu Edinosti i-mamo žene sedaj ženski ko-da v vsakej netkovi šte-v * kaj vidi od slovenskih opa' Od nas Prekmurskih ru If, doslej nič. Za- slabou je to. Zato bi pro- oseba ponudila v roke Prosve-to in reče na beri, kako neki dopisnik nesramno piie čez tu-kajšnega duhovnika. Primem v roke in preberem oni članek. In kaj zagledam. Debelo socialistično modrost, kakorš-ne so se zmožni znebiti samo taki Jožeti, kakoršen je dotir čni Jože. O, kako modro je pogruntal in izmislil. Svetoval je-fukajšnemu duhovniku, da naj prime za kramp in lopato pa za samokolnico. Po njegovi modrosti naj bi šel du hovnik vozit samokolnico.Jaz modrega Jožeta samo to vprašam, zakaj se on tako lopate in krampa že leta ogiblje. Le nič ne skrbi Jože za duhovnike in ne ponujaj jim krampov, ker ta bo znabiti še tebi potreben. Duhovniki so se mučili po šolah leta in leta, ko si ti razposajenost po kakih pašnikih prodajal. Ti bodo živeli, če jih kak tak kot si ti podpira ali ne. Ti so zmo žni prijeti za dela, če bi bilo potreba za malo boljša in več znanja potreba, kakoršnega znaš opravljati ti. Taki izrazi, ki ponujajo duhovniku kramp, itd., so jaki nedostojni. Kaj takega je mogoče zapisati le človeku, ki nima najmanjše izobrazbe, a je nahuj-skan od kakega propadlega rdečega škribanta, ki polni s svojim blatom G. Smrdobe ali pa umazano Prokleto. Vsi taki se naj dobro zapomnijo, da cerkev je stala, ko njih bilo in bo stala, ko zonet njih ne bo. Mi pa katoliški možje in žene, le neustrašeno naprej po potu resnice. Dolžnost naša je, da podpiramo in^ delujemo za katoliško časopisje, ki se proti takim nergačem bori. / H koncu pa pozdravljam vse čitateljice in čitatelie sirom Amerike. Listu Edinosti pa želim, da bi kmalu nostal dnevnik. Mrs. H. Mam. NAZNANILO! Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svojo roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova, kakor tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. Var-nišam in vsa druga dela spadajoča v to obrt. Rojakom se priporočam \ naklonjenost J FRANK MARLEY 2300 — So. Hoyne Ave. CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2115. Bridgeport, O. Z velikim zanimanjem sem Čitala govore, ki so bili govorjeni na chicaškem shodu. Kako so govorniki prepričevalno in iz srca govorili. Tako je prav! Na dan katoliški možjo in žene ter pokažimo svoje prepričanje. Iz teh govorov se vidi, da imamo še katoliške može in žene. Res več takih shodov je treba, potem se na* selbina nekako na novo oživi v verskem oziru. Seveda povsod ni mogoče tako sijajno napravit, kakor v Chicago, a-li po drugih večjih naselbinah. Tudi po manjših naselbinah bi se moglo včasih kaj takega napravit pa bo bolj skromno, ker vsi smo potrebni naudušenja. Po naselbinah, kjer so društva K. S. K. Jednote bi se naj vprašalo gl. predsednika za svet, ali bi se dalo napravit tak shod. Ker je gl. predsednik Mr. Anton Grdina nekaki voditelj takih shodov, bo gotovo rade volje dal pojasnila o tej stvari. On se ne boji pokazati svoje prepričanje to sem videla na shodu meseca novembra v Pittsburgh Kako je temljito dokazal, kaj je našemu narodu potreba, da ne bo drvil v svojo lastno pogubo. Zatorej rojaki oživimo se, več takih shodov potrebujemo. Tudi v naši naselbini se je začela nekaj govoriti da bi se ob tridesetletnici K. S. K. Jednote obhajalo s kako pomenljivo prireditvijo. Kakor rečeno, bi se dalo narediti če tudi bolj skromno, toda nič zato, korajža velja pa bo šlo. Članice društva sv. Ane, 123, KSKJ. so bile prav nauduše-ne za to idejo na zadnji seji. Zdaj pa še društvo sv. Barbare na noge, me bomo delale, koliko bo v naši moči l Še nekaj sem z veseljem čita-lala, namreč, da ste napravili časnikarsko zvezo med Edinostjo in Glasilom KSKJ. na chicaškem shodu. Tako je prav. Katoliški listi se naj skupaj borijo proti verskim zmotam in skupaj se naj deluje za napredek KSKJ. Ker veliko jih čita Edinost, ko niso člani KSKJ. in tako tudi glasila ne dobivajo. In zaradi tega bi bilo prav, da bi člani in članice K. S. K. Jednote večkrat kaj pisali in agitirali v Edinosti za Jednoto. Vsi moramo gledati, da se bo članstvo pomnožilo. 2ene po naselbinah, kjer še nimate društva ustanovite si ga in ga priklopite h K. S. K. Jednoti. Ta Jednota vam ne bo prinesla strupa v hiše, boste dobivali dobro čtivo, da ga bote dali brez skrbi vašim o-trokom v roke. Ko sem zastopala dr. sv. Ane štev. 123. K. S. K. Jednote na 15. konvenciji, se mi je med drugim tudi tole naročilo. Delegatje in delegatinje delajte na to, da bi Jednota delila 2. dolarja dnevne bolniške podpore in pa bolj visoko smrtninsko podporo na 1500 in 2000 dolarjev, da bo MIZARJI. Išče se en par slovenskih mizarjev za prevzeti mizarsko obrt (Carpenter shop) Dolgoletne izkušnje in dobič-kanosno podjetje v središču Chicage, pod zelo ugodnimi pogoji, izvanredna priložnost za dobro bodočnost. Ponudbe naslovite pod "Carpenter shop" na upravnistvo tega lista. POŠTENA DEKLE Slovenka stara 23. let želi dobiti službo bodisi pri slovenski družini, ali kje drugje. Zmožna tudi angleškega jezika. Vsa pisma nai se pošiljajo na: "SLUŽKINJA" c-o: Uprava Edinosti 1849 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. DELO DOBI pošteno dekle za hišna dela. Vpraša se naj na: 2527 — Thomas St. 3rd floor, CHICAGO, ILL. zadostovalo za katoliškega človeka samo eno društvo. Potem bo šla Prosveta iz hiš ven, ki zastruplja s svojim umazanim pisanjem naše družine. No, hvala Bogu, to se je na konvenciji naredilo. Torej moramo posebno matere delati na to, v kakšna društva in Jednote bodo naše družine pristopale. Ker sem zašla z mojim pisanjem že precej daleč, moram skončati. O priliki se še oglasim, ako ne bo g. uredniku odveč moje pisanje. Naj še omenim, da bo društvo sv. Ane štev. 123. K. S. K. Jednote priredilo maške-radno veselico dne 1. marca v korist društvene blagajne. Zato vabi odbor vse Slovence in Slovenke v tej okolici, da bi se te zabave v obilnem številu udeležili. Odbor se pridno pripravlja zato prireditev. Tako, da se bo vsaki počutil zadovoljnega. Godba bo bo izvrstna. Veselica se prične ob 7. uri zvečer. Maškare bodo nastopale od 8. do 9. ure. Ob 9. uri se bodo razdelile darila najlepši in najgrjši maski. Veselica bo trajala do polnoči. Pridite torej vsi na pustno soboto v Boydswell dvorano, da se bomo še enkrat pred nastopom posta pošteno razveselili. Pozdrav vsem čitateljem in čitateljicam lista Edinost. Mary Hoge. CHICAŠKE VESTI. — Rojak J. Šarcel, o katerem smo poročali v zadnji številki, da se nahaja kritično bolan je včeraj preminul. Sorodnikom sožalje, ranjkemu R. I. P.! — Mrs. Andrew Glavach je nanagloma zbolela in je bila sinoči prepeljana v bolnišnico. Želimo ji, da čimpreje o-kreva in se zdrava vrne k svoji družini! SLOVENSKA RESTAVRACIJA. 1385 E. 55th Street, CLEVELAND, O. Se priporoča rojakom Sloven cem za poset. Pri njemu se dobi vedno domača hrana, kakor tudi sobe za prenočišče. PETROLEJ IN NJEGOVA RABA. (Konec.) Ako se surovo olje nekoliko zagreje, se nekatere sestavine, ki se v njem nahajajo, pretvorijo v paro. Ako se oljt? še bolj zagreje, ishlapijo druge razne sestavine, postopno po temperaturi. Na tak način se olje razkrojuje v lažje in težje sestavine. Ta proces se imenuje destilacija. Surovo olje postavljajo v velike železne kotle'. Vsak kotel je navadno približno 40 čevljev dolg in 15 čevljev v premer ju ter vsebuje od 500 do 1000 sodov olja. V vsaki rafineriji je mnogo teh kot-nja, ki se kuri pod kotlom, ali lov. Olje se ogreva potom cevi okoli kotla, po katerih se spušča vodena para. Dva produkta izhlapljata že ob tako nizkih temperatura^ (32 stopinj Fahrenheit in 62 F), da navadno ju pustijo uhajati. Ta dva produkta se rabita v bolnišnicah kot petrolejev eter. Prihodnje sestavine ki se pretvarjajo v paro, ako se o-Ije nekoliko bolj zagreje, so vznetljiva olja, kot gazolin, nafta in benzin. Te snovi v, parni obliki so napeljane v zavite cevi, katere neprene-f homa oblivajo z mrzlo vodo.j Čim se pare shladijo, se kon-j densirajo in se v obliki teko-' čine izlivajo v reservoare. (tanks). Ob še višji vročini, izhlap-ljajo ona olja, ki se rabijo za razsvetljavo. Glavno olje izmed teh je kerozin. Proces destilacije je isti, kot pri lažjih oljih. Navadno se produkti destilacije, kerozin in gazolin, še nadalje kemično oči-ščajo, da se odpravijo vse ne-| čiste primesi. Po destilaciji ostaja v kotlu oni del olja, ki se ni dal destilirati. Ta gošča vsebuje težka mazilna (lubricating) olja. Ko se ista shladi, strdi se oni del, ki se zove parafin. Iz o-stanka se izžema vse olje, ki je še v njem; kar sedaj preostane, se kemično obdeluje, dokler se ne izvlečejo vsi pro- dukti. Ravno iz teh tropin is* vira večina kake dvestotine petrolejevih produktov. Ako pomislimo na vsakovrstno rabo petrolejevih produktov, si najlažje predstavimo važnost petroleja. Najprej, skoraj vsi stroji na svetu se mažejo z njim. Brez petrolejevih maž stroji ne bi mogli obratovati, kakor je to danes potrebno. Mazilna olja so potrebna ravno tako kakor goneča sila. Le pomislite, kaj bi se zgodilo, ako bi se devet de-setink vseh strojev ustavilo. Spremenilo bi to ves način našega življenja in spravilo naa nazaj v enostavni način življenja kot pred sto leti. Vloga ki jo igra petrolej kot ma-zilno olje, se morda komu na prvi pogled ne zdi pomembna, ali je velike važnosti. Kaj bi se zgodilo s stroji, ako petrolej izgine ? Predstavite si potem, kaj bi bilo brez gazolina. Ni avtomobil, ni aeroplan ne bi bil mogoč. V dnevih naših starih o-četov so odmetavali gazolin-ski del petroleja, ker niso znali, kaj napraviti z njim. Dandanes rabimo 1250 miljonov galonov gazolina na leto. Pa že poskušamo najti nadomestila za prepotrebni- gazolin. Iznajditelji poskušajo omogo-čiti rabo kerozina pri motor* jih. Tudi traktorji na parafin so že v rabi. Ker rabimo danes manj kerozina vsled obče rabe električnega svetila, bi delna nadomestitev kerozina veliko prispevala k zalogi potrebne gonilne sile. Petrolej se tudi rabi kot kurivo v tovarnah, kjer treba silne, hitre in stalne vročine. Njegova raba kot kuriva v parnikih se čimdalje več razširja. Gazolin in kerozin se tudi rabita za domačo kurjavo in kuhanje. Petrolej se rabi pri gradnji cest na deželah, za vničevanje škodljivih insektov, za čiščenje oblek in za tisoč drugih prepotrebnih stvari. Mnogo drugih petrolejevih produktov je v vsakdanji rabi, d asi ljudje malokdaj mislijo na to, da je to petrolejev produkt. Iz onih petrolejevih tropin, ki ostanejo v kotlu pa destilaciji dobivamo, na pri- ■ (Dalje na 4. strani.) g Velika februarska razprodaja! V FOREST CITY, PA. PRILIKA SE NUDI VSEM, DA SI PRIHRANIJO DENAR PRI RAZNEMU HIŠNEMU BLAGU IN POTRTEBŠČINAH, AKO SE ISTE NABAVIJO SEDAJ PRI TEJ RAZPRODAJI. BLAGO JE VSE NOVO IN PRVOVRSTNO IN IZDELANO PO NAJNOVEJŠEM NAČINU, KI SE GA RABI V KUHINJI PRI KUHANJU. MED TEMI JE MNOGO TACIH PREDMETOV, KI SO JAKO PRAKTIČNI IN KI PRIHRANIJO MNOGO ČASA IN DELA GOSPODINJAM V KUHINJI. POSEBNE ZNIŽANE CENE SE PRIČNO V PONEDELJEK, FEBRUARJA 25. IN BODO V VELJAVI DO 1. MARCA 1924. Tu vam navajamo nekaj predmetov, ki so vredni da jim posvetite svojo pozornost. WASHT0BS' Vredni po $1.25. Sg. size, jih QQC dobite sedaj za........................ "CLOTHESBASKETS" vrednii po $1.25. Sedaj jih (|g< dobite za ................................ COAL PAILS' vredni po 60c. jih dobite sedaj QQC po .............................................. "100-FL0UR BINS" vredne najmanj po $2.00 jih GU CR dobite sedaj po ..................... "COPPER WASHBOILERS' vredni po $4.50 sedaj jih dobite za samo.......................... WASHBOARDS' za pranje vredne 50c. jih do- QRC bite sedaj za .............................. TO JE SAMO PAR PREDMETOV IZMED STOTERIH, KI JIH BOMO IMELI TA TEDEN PO ZNIŽANI CENI NAPRODAJ. VI MORATE PRITI TE DNI V NAŠO TRGOVINO IN SE JIH OGLEJTE. NE POZABITE, DA RAZPRODAJA TRAJA SAMO OD 25. FEBRUARJA DO 1. MARCA. ZATO POŽURITE SE! BEN J. EICHHOLZER TRGOVINA RAZNEGA POHIŠTVA IN BLAGA 527 MAIN STREET, FOREST CITY, PA. _ __________ ** ___- _ — " jj"! ' • .. *m a«ui PJV«II p m " -mwr-r.-™,--—, ..«|i,|, ■■ • -s- • .. »t— •TOINOST" Sledovi medvedjih krempljev. Prevel P. Blanko Kavčič, O. F. M. Ubogajte me! Ubogajte starega moža. Bil sem že daleč v sneženi deželi in daleč v deželi, kjer vedno cveto cvetlice. Bil sem na najvišjih hribih, kjer solnce vshaja in tam, kjer gre solnce v vodo velikega jezera spat. Ubogajte starega moža, ubogajte prijatelja bledoličnežev in črnosuk-nježa! V tej vodi, ki leži pred vama, je več rib, kakor v katerikoli vodi. V gozdih okoli vaju smo ubili letos ravno toliko medvedov, kolikor je prstov na rokah in nogah peterih Huronov. Tu v bližini rastejo najboljše breze za čolne. Kaj neki boste našli v drugih deželah, česar ne bi bilo tukaj? Ne pojdite odtod, ampak ostanite pri nas, kjer je Veliki Duh dal vse te stvari, ki so dobre in potrebne." Glavar Huronov odstopi in gre zopet med svojce. Nato izstopi izmed svojih "Hitri Jelen" glavar Ottawanov. Oblečen je bil v obleko iz kože severnega jelena, prekriža roke na svojih prsih in takole nagovori potnike: Pred mnogo leti, črnosuknjež, si prišel k ubogim otrokom gozda. Prišel si, da bi nam pokazal pot v deželo Velikega Duha. Leta dolga nismo hoteli nič slišati o tvojih naukih. Naša srca so bila, kakor zemlja v zimskem Času, ni hotela roditi sadu. A ti si bil potrpežljiv. Ako te danes nismo hoteli poslušati, prišel si jutri in ako te tedaj nismo poslušali, prišel i si pojutrišnjem in tako naprej ; dan za dnevom si prišel k našim šotorom. Naposled smo te poslušali in pri sv. krstu si nas naredil za otroke Velikega Duha. Ko so nas sovražniki prepodili iz tega kraja, si bežal z nami, in ko smo se zopet vrnili, si šel z nami. Postavil si nam kapelico, v kateri zjutraj in zvečer molimo k Velikemu Duhu. In sedaj nas hočeš zapustiti. Kaj bi storili galebi, ako bi jezero bilo brez vode? Kaj naj store Ottawani brez črnosuknježa? A ti moraš iti; vzemi tedaj ta vampum (pas iz školjk). Šest mesecev ga je delala moja žena. To je pas miru, ne boja. Vzemi ga s sabo, naj te čuva Veliki Duh. Naj vaši čolni lete kakor galebi po vodi. Naj vam voda da najboljše ribe v hrano in gozd najbolj tolste medvede." Med govorom in po govoru ni bilo slišati niti najmanjšega šuma, niti gibanja. Vse je bilo resno in svečano. Naposled se oglasi tudi "Strupena Puščica." Celo sedaj, ko je že sklenil njihovo smrt in že odposlal morivce, se je hlinil prijatelja. V roki je držal svoj osen črevelj dolgi lok in njegov tul, ki mu je visel na levih plečih, je bil poln puščic. Na enem koncu so imele najostrejši kremen—kamen, drugega pa je krasilo pisano perje. Divje je mahal s svojim lokom, ko je govoril množici in ekspediciji naslednje besede: "Vi, ki verujete v Velikega Duha bledoličnežev in vi, ki ste prišli iz dežele vshajajočega solnca, poslušajte še mene. Rekli ste, da ste prišli, da bi nam pripovedovali o Velikem Duhu in mi naj bi vas poslušali in vam vrjeli. Ali naši čarovniki so nas poučili, da naj vam nikar ne vrjame-mo in prav imajo. A vkljub temu smo bili vaši prijatelji. Ako ste bili lačni, smo vam dali jesti, kar smo imeli. Mi vam nismo vzeli vaših skalpov, niti zasužnjili vas nismo. Zakaj nas torej hočete zapustiti, da bi obiskali veliko reko Mississippi ? V njej stanuje hudi duh, ki vas bo požrl in uničil vase čolne. Njegov glas, ako govori, je strašen kakor potres; kakor mogočna voda, ki pada iz jezera v reko je njegov glas. Na bregovih te reke boste našli druge rdeče ljudi, AKO STE TUDI VJ med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je v Vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za Vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere lji| je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imej- Is te to na umu! RAVNO TAKO JE V VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo Vaših soro dnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka Vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno po- ki pa ne bodo vaši prijatelji. Ne boste spali v njihovih šotorih in nobene kože nimajo za vas. Oni imajo kladiva iz kamena in nože iz najostrejšega kremena." In poglavar izvleče iz tula pest puščic in kriči kakor nor: "Neumna je riba, ki plava ob čolnu, v katerem je pripravljena ost, da jo zadene. Neumen je medved, ki žre iz pasti. Neumna je raca, ki se vjame v vodi nastavljeno zanj ko. Najbolj neumni ste vi, ki greste tje, kjer vas čaka duh smrti. Bledoličniki, srečno I" Svečano razpoloženje je bilo ob koncu govora "Strupene puščice" nekoliko moteno zaradi majhne nezgode. Francetu Moussart-u, ki se je naslonil ob stranico čolna je spodrsnilo in je padel. Da bi se zopet pobral, se je oprl na zaboj, katerega je prinesel Peted namesto onega v katerem naj bi bile Francetove gosli. Pohabljenec se je obrnil proti tej smeri in takoj je nastalo gibanje, ki bi bilo imelo lahko resne posledice, ker po običaju Indijancev se ob takih prilikah ni smel nihče drugi premakniti, kakor edinole govornik. Joliet, ki je takoj spoznal veličino razžaljenja, je namignil Petru, naj se vrne na svoj prostor in v slikovitem govoru, kakor je bila pri Indijancih navada, povzdigne svoj glas: "Rdeči možje in bratje! Slišali smo vaše besede svar-jenja in ljubezni. Vi ste nam ravnotako ljubi in dragi, kakor pomladni cvetici solnce. Naš odhod od vas vam je, kakor zahod solnca, ko vse objame tema. Ali, bratje, mi se vrnemo. Ne bojte se za našo varnost. Mi gremo v imenu velikega Očeta bledoličnikov. Kadar najdemo Mississippi, zbrali bomo vse rodove, ki stanujejo ob njegovem obrežju in jim bomo povedali, da jim prinašamo mir. Pokazali jim bomo puščico s zlomljeno ostjo in jim povedali, naj se nikar ne bojujejo več. Napravili jim bomo trdnjavo, ki jih bo varovala pred Angleži in Irokesi. Učili jih bomo zidati hiše in obdelovati polje. Potem se vrnemo k vam. Ne bojte se za našo varnost, ker Veliki Duh bo čuval nad nami." Slednjič je govoril tudi P. Marquette. Povedal je Indijancem, da bo namesto njega prišel drug črnosuknež, ki jih bo učil, kakor on. Zjutraj in zvečer naj se zbirajo v kapelici k molitvi in kadar napoči tema, naj se zbirajo in prepevajo pesmi. Potem vzdigne svoj križ, blagoslovi z njim navzoče in začne prepevati lavretanske litanije. Vsa vas mu glasno odgovarja. Čolni so bili že daleč na jezeru, a petje se je nadaljevalo. Naposled se je slišal odgovor le še slabo, dokler ni vse utihnilo. Slišali so se le še udarci vesel in mrmranje valov, po katerih so lahki čolni hitro in tiho drseli, tja daleč črez Michigansko jezero. Je našel drugo luč. Vdovec, ki mu je umrla pred nekoliko meseci žena je za njo silno žaloval. Dal ji je postaviti lep nagrobni spominek in na njega je dal ureza-ti napis: "Tukaj počiva luč mojega življenja, ki je za me- ne ugasnila za vedno!" Cez nekoliko časa se je o-junačil, se zaljubil v neko ženo in jo poročil. Zatem je pa dal urezati na nagrobni spomenik pod prvi napis: "O-prostite! Ugasnila mi je sicer res prva, a našel sem drugo!" IZRAZITE SE CVETLICAMI! Najbo kakorinalcoli priložnost — ob rojstvu — smrti — veselju — žalosti — ali karkoli, najlepie te izrate s cvetlicami. Pri nas dobite najlepie "puielce*' za ženitovanja. — Za smrtne slučaje dobite pri nas najlepie vence. Cvetlice poiiljamo tudi v druge kraje. Naročite lahko po telefonu ali brzojavu. FRANK JINDRICH Jr. FLORIST AND DECORATOR 2137 W. 2and Street, CHICAGO. ILL. Phone CANAL 1787 SPOMLAD JE TUKAJ! Pošiljanje denarja. *m9 Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi. t Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Denar pošiljamo ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojkvu. Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno. Za obilna naročila se Vam priporoča SLOVENSKA BANKA Zakrajsek & Cesark 70 — 9th AVE., NEW YORK, N. Y. Lepi "COLIMBIA SIX" pa tudi! SLOVENCEM V CHICAGI IN OKOLICI! Naznanjamo, da smo otvorili prvovrstno trgovino z automobili. Predvsem vam povemo, da prodajamo najbolje automobile, ki jih je mogoče kupiti za denar. Ti so "COLUMBIA SIX" automobili. Prodajamo tudi že rabljene automobile najnovejših modelov vsake vrste, za katere damo isto jamstvo kot popolnoma nove. Mi umivamo, čistimo, poliramo automobile po najnižjih cenah. Naša garaža je odprta noč in dan! Naša prvovrstna popravljevalnica automobilov je vam na razpolago vsaki čas. Imejte nas v svojem spominu! Kot Slovenec se vsem najlepše priporočam za vse slučaje. CICERO AUTO LAUNDRY & SALES STEVE CIGAN & CO. 5335—37 WEST 25th STREET, CICERO, ILL. Phone: Cicero 8284 Rojakom izven Chicage, ki želijo naročiti kaj po pošti dostavljamo točno in hitro vsako vrstne automobilske izdelke. (Nadaljevanje s 3. strani.) mer, vazelino, vosek in celo "chewing glim." Mnogo mazil, ki jih kupujemo v lekarnah, izvira iz petroleja. Vosek je nadomestil loj pri svečah. Petrolejev vosek se zopet rabi za tisoč raznih potreb. Brez voska kotoninasto blago ne bi izgledalo tako gladko in mično. Vosek se rabi za napravljanje dišav, žigic, konserv in mnogih drugih stvari. Sploh mi si niti predstaviti ne moremo, kako so naši predniki mogli živeti še 75 let nazaj brez petroleje-vih produktov. Njihove potrebe so bile pač mnogo bolj skromne. Prevažanje petroleja je začetkoma delalo ogromne tež-koče. Najprej so ga prevažali v lesenih sodih in nakladali na železnice in ladije. Kmalu pa so prišli na misel, da bi bilo pametno napeljati petrolej po ceveh iz vrelca v rafinerije. To je tako vspelo, da so postavili na tisoče milj cevi. Cevi so 6 ali 8 inč v premer ju in so postavljene v zemljo blizu površine ali pa kar na površino. Olje ne zmrzne kot voda: raditega ni treba postavljati cevi globoko v zemljo. Pumpe ob rednih presledkih gonijo olje skozi cevi. To prihranja delo nakladanja, razkladanja in prevažanja. Ko olje zapusti rafinerijo, ni problem prevažanja več tako enostaven, kajti treba ga razvrstiti v manjše naklade za prevoz v razne destinacije. V nekaterih slučajih se olje napeljuje po ceveh iz rafinerije v skladišča veletržcev. Po železnicah se rabijo posebni vozovi (oil tanks). Posebno zgrajene ladije z velikim re-servoarjem (tanks steamer) se rabijo za prevoz po morju. Širom vse dežele se nahajajo središčna skladišča, iz katerih se olje prevaža v posebnih vozovih in avtomobilih. Kar nas najbolj skrbi pri petroleju, je dejstvo, da pride dan, ko petroleja ne bo več. Zaloga petroleja je izčrpljiva Kar je izčrpno, se ne da več k nadomestiti. Trebalo je vekov\ pred no se je petrolej ustvari!, ravno kot je bilo treba ogromnih razdobij,, predno so se ustvarile premogove nasi age. Ker je petrolej tako potreben in ker se njegova zaloga hitro izčrpava, je tem bolj potreb-no, da ga pametno rabimo in preprečimo, da se po nepotrebnem trati. V prvih dneh sedanje petro-lejeve dobe, mnogo petroleja se je izgubilo brez potrebe radi nepopolnih načinov produkcije in shrambe. Drugi veliki vzrok potrate je pretirana produkcija. Ako se kje odkrije olje pod zemljo, brž vse hiti tja izvrtavat vrelce v velikem številu, ne da bi kdo se vprašal, da-li sedaj potrebujemo toliko olja. Ako se pro-ducira več olja kot ga je treba, stavijo ga v shrambo. V teh "tankih" pa se mnogo petroleja izgublja vsled izhlapevanja, puščanja in dostikrat vsled ognja. Mnogo držav je uveljavilo zakone proti tej potrati naravnega bogastva. Pametna raba petroleja je potrebna za konservacijo. AT ko je mogoče rabiti z istim vspehom drugih snovi mesto petroleja, treba to storiti. Zlasti rabo petroleja kot kuriva bi bilo treba omejiti, da se o-hrani zaloga petroleja. Res je, da se zaporedoma odpirajo novi vrelci petroleja, ki prispevajo k svetovni zalogi. Veda nam ie pokazala, da se da pridobivati mnogo petroleja tudi iz oljnatega škriljevra (oil shale) v za-padnih državah. Vse to pa u-tegne le podaljšati dobo zadostne zaloge, ali navsezadnje ta se mora izčrpati. Pride dan. ko petroleia ne bo več. Kaj bo potem? Naloga vede je, da najde nadomestila. LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva — premog — les — in v»e kar spada v prevažalno obrt. Pokličite-ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 POZOR IGRALCI HARMCNIK Podpisani naznanjam na razna vprašanja, da še izdelujem in popravljam harmonike in to stalno * > od leta 1894. nisem še nič drugega delal. Zato mi jih le pošljite v popravo in boste imeli zopet pravilno uglašene harmonike. Tu si vzemite naslov: JOHN WEN ZEL, 1017 E&*t 62nd Street, Cleveland, Ohio, ■y^fri ii 1 t * + Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, 4> + pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ-CEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in + pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. ♦ + * Anton Zbašnik JAVNI NOTAR, soba 206 Bakewell Bkig., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodnije) 4 4 Pozor Slovenci v Chicago! Ako želite kupiti in prodati posestvo, lot, trgovine, prodajam jaz in kupujem za vas. Naprodaj imam nad 100 hiš velikih in malih v bližini slovenske cerkve in šole. Cene od dva do sto tisoč dolarju. Naprodaj imam dobro poznano slovensko gostilno. Se proda poceni. Moje 20 letno poslovanje in kot prvi trgovec s hišami in zemljišči v Chicagi vam jamčim, da boste pri meni vedno točno, pošteno in zadovoljno postrežem Oglasite se pri meni, da vam jih pokažem. MARTIN LAURICH 4