3ZJe)ifedJd OJS&OtBJfSE, ©kEJd. 36&<tek>6E°V? JlsE&SJfč) ©&&<&& L,30&U3Jt>J&!>.
3©2.2r£^
ŠrEtt26.
ŠTEBI IN TUJEČ
STKOJNO IV ELKKTIUČNO = PO UJETJE ,J—
UlBliJANA, RESLJEVA CESTA &T. 4.
1‘ltOJEliTI, PRORAČUNE V S F. H VRST.
(■KADBA ELEKTRIČNIH CENTRAL ZA VISOKO IN NIZKO NAPETOST.
LASTNO IZDELOVANJE vseh ski epalnih naprav iid.
IMtODAJA VSEH VRST MOTORJEV TER STROJEV /.A IZDELOVANJE I.ESA, ELEKTROTEHNIČNE«A MATERIALA IN ŽARNIC.
SN>
o a -»
10.5
^ 05 L_
o _*-■ n
^ Oti >
ob 7z IT 5
05	3	N	7
" CPX*> J«
T 0)	<	-ji
5 S “ o o ; o J o '
: n |£® tr
TJ
O O »
C X
IM< 01
I«
. O n*
3
ca
N
2 “ S5 K c S g s? 3
“ f*3<2.
- < o> w ®
“0° 01 Jf *-
c _ 3 * ?r 2 S'-*'0'
<» *	01	f
0 «P=L >
a- o *■
Z = 2 “ O
£ i* o S
0) ^,3 J? > « E. (£ 5-o >
0	03	<T>	03
1 rt- S-
< 1/1 ro—:
s p S?
2 2 5'
9 1?
s o 2 Jr' !T > *’ Ir P-
mm >* CD
S^Sn 3 5 H. <
» a n ~
5 "s-,® 2.
S^b
S£H
O s?» m o 3 ^ 2 C^<Q3 c
° r's-5" 3 S®
2. 05 <
?r n. 2.
j er* tt1 Ho '
>1	-1	M
NK'* l-M 05
O U
!> « o > z
■ to 2 7S
l>
8
sz
n ^
01 __ O J** a m
'";2n N® S
IX t-JQ
^5 2 S
<t 5, P"
OJ O
o J>
§D
bmmiio
® Immji ©
P K(i]l$fil ©
Zahtevajte povsod čevlje z znamko
tovaren
PETER KOZINA & KO., TRŽIČ.
Glavna zaloga v Ljubljani, Breg št. 20 ter Aleksandrova cesta št. 1. Podružnici v Zagrebu in v Beogradu.
MILA ŠARIČ-WARDIAN
.
t ’
Spored
April 7. sobota
8.	nedelja
9.	poned.
10.	torek
„	11.	sreda
12. četrtek „	13.	petek
„	14.	sobota
15. nedelja
15.	nedelja
16.	poned.
17.	torek
April	9.	poned.
„	10.	torek
11. sreda „	12.	četrtek
„	13.	petek
„	14.	sobota
„	15.	nedelja
„	16.	poned.
Drama:
Hasanaginica. — Gostovanje g. Mihajla Markoviča, člana zagrebškega Narod, gledališča. Hasanaginica. — Gostovanje g. Mihajla Markoviča, člana zagrebškega Narod, gledališča. Hasanaginica. — Gostovanje g. Mihajla Markoviča, člana zagrebškega Narod, gledališča. Prireditev Splošnega ženskega društva na korist „Dečjega in materinskega doma". Začetek ob pol 6. popoldne.
Otok in struga.
Otheilo.
Idiot.
Hedda Gabler. — Gostovanje ge Marije Vere, članice Narodnega gledališča v Beogradu. Ugrabljene Sabinke. (Ob 3.) Hedda Gabler. — Gostovanje ge Marije Vere, članice Narodnega gledališča v Beogradu. Hedda Gabler. — Gostovanje ge Marije Vere, članice Narodnega gledališča v Beogradu. Koncert oper. pevca Aleksandra Balabana. (Ob 8. zvečer.)
Opera:
Zaprto.
Tosca.— Gostovanje gne Hane Pirkove iz Bratislave.
Janko in Metka.
Rigoletto.
Plesni večer.
Čarostrelec.
Janko in Metka.
Zaprto.
Red C
Izven
Red A
Izven Red C Red D Red A
Red B Izven
Izven
Red C Izven
Red A Red B Red E Izven Red C Izven
Začetek ob 8.
Konec ob pol 11.
Hasanaginica.
Drama v treh dejanjih. Spisal Milan Ogrizovič.
Režiser: ZV. ROGOZ.
flga Hasanaga ........	. . g. Markovič k. g.
Hasanaginica		. . ga Rogozova.
Sultanija		. . ga Saričeva.
Fata	■	. . gna Gorjupova.
Meho		* * *
Ahmed		* * *
Beg Pintorovič, brat Hasanaginice	. . g. Skrbinšek.
Zarifhanuma, mati Hasanaginice . .	. . gna Rakarjeva.
Ummihana, mati Hasanagova . . .	. . ga Juvanova.
Imoski kadi 		. . g. Drenovec.
Ibrahim		
Husref		. . g. Železnik.
Robinjica Vlahinja		. . gna V. Danilova.
Latifa, služkinja Zarifhanume . . .	. . gna Gabrijelčičeva.
Husejin, stari sluga Hasanagov . .	. . g. Terčič.
Starejšina svatov		. . g. Cesar.
Mali begovič v zibelki, služkinje, sluge, vojniki (askeri), kmetje, sužnje, muslimi, muslimke, družice, svatje, deca i. t. d.
Prvo in tretje dejanje se vrši v Hasanagovi kuli, drugo v hiši begovice Zarifhanume.
Čas: Narodna pesem.
ADRIJA11 Drogerijami Foto manufaktura
”	  llllllllllllllllllllllllllllllll	Parfumerija	llllllllllllllllllllllllllllllll
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 5, nasproti glavne pošte.
Droge, kemikalije, toaletne in fotografske potrebščine, bolniško oskrbna sredstva.
— 2 -
Začetek ob 8.
Konec ob pol 11.
OTOK IN STRUGA.
Igra v petih dejanjih (18 slikah). Po dr. Tavčarjevi noveleti spisal Ignacij Borštnik.
Režiser: O. ŠEST.
Grofinja Ana, vdova Milanova..............ga Medvedova.
Serafina, njena hči.......................ga Šaričeva.
Grofinja Eliza, vdova, sestra	Anina	...	ga Juvanova.
Lucija, njena hči.......................gna M. Danilova.
Ritmojster grof Egon,	Serafinin bratranec . g.	Peček.
Lajtnant Leo, prijatelj	Egonov...........g.	Drenovec.
Baron Bontoux...................................g.	Lipah.
Vitez Trd, starejši.............................g.	Gregorin.
Vitez Trd, mlajši...............................g.	Cesar.
Baron Nebelberg.................................g.	Danilo.
Baron Lindenholz................................g.	Terčič.
Igla, oskrbnik na Otoku.........................g.	Plut.
Prvi sluga......................................g.	Sancin.
Drugi sluga.....................................g.	Medven.
Hišna Serafinina.......................gna Gabrijelčičeva.
Služkinja................................gna Zborilova.
Konstantin, Struški graščak,	dr.	medicine	.	g. Kralj.
Zora, njegova sestra........................ ga Wintrova.
Slike: 1. Soba na Otoku. 2. Veranda na Otoku. 3. Soba na Otoku. 4. Pred gradom na Otoku. 5. Salonček na Otoku. 6. Pred kapelico na Strugi. 7. V kapelici. 8. Pred kapelico. 9. Veranda na Otoku.	10.	Na vrtu	na Otoku.	11. Pred vhodom
na Otoku. 12. Soba	Ane na Otoku. 13. Veranda na Otoku.
— Daljša pavza. —	14.	Spalnica	na Otoku.	15. Predsoba na
Otoku. 16. Spalnica.	17.	Veranda	na Otoku.	18. Konštantinov
kabinet na Strugi.
Začetek ob 8.
Konec krog pol 12.
OTHELLO.
Tragedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Prevel Oton Župančič.
Režiser: O. ŠEST.
Beneški dož				Lipah.
Brabantio, senator		9-	Skrbinšek.
Prvi senator		g-	Medven.
Drugi senator		 ■	g	Sancin.
Graziano, Brabantijev brat		g-	Cesar.
Lodovico, Brabantijev sorodnik ....	g-	Drenovec.
Othello, plemenit zamorec v beneški službi	g-	Levar k. g.
Cassio, njegov pobočnik		g-	Kralj
Jago, njegov praporščak		g'	Rogoz.
Roderigo, beneški plemič		g-	Gregorin.
Montano, namestnik na Cipru		g-	Peček.
Desdemona, Brabantijeva hči, Othellova žena		ga	Šaričeva.
Emilija, Jagova žena		ga	Juvanova.
Bianca, Casijeva ljubica		gna Gabrijelčičeva	
Glasnik		g	Terčič.
Plemiči, vojaki, senatorji, godci.
Prvo dejanje se godi v Benetkah, naslednja na Cipru. Glasbo zložil g. Balatka. Dekoracije naslikal g. Skružny. Kostume izdelala g. Dobry in ga Waldsteinova.
Po prvem in četrtem dejanju daljša pavza.
Darila so najlepše -„slike“. Oglejte si jih Aleksandrova c. S.
V. BEŠTER 2Š5I„HEl!05“
_	4	_
Začetek ob pol 8
Konec okrog 11.
IDIOT.
Roman. Spisal Fjodor Mihajlovič Dostojevski.
Za oder priredil Boris Putjata.
Prevet Vladimir Levstik.
Režiser: BORIS PUTJATA.
Čitalec.................................................g. Lipah.
I.	slika. V kupeju lil. razreda.
Parfen Rogožin............................................g.	Putjata.
Knez Miškin...............................................g.	Rogoz.
Lebedev...................................................g.	Medven.
II.	in III. slika. Knez Miškin se seznani z Jepančinovimi.
Ivan Fjodorovič, general Jepančin.........................g.	Terčič.
Jelizaveta Prokofjevna, njegova žena......................ga	Rogozova.
Aleksandra	i	(gna Mira Danilova.
fldelaida	hčerke	Jepančinove....................< gna Zbofilova.
flglaja	'	V ga Šaričeva.
Knez Miškin .	 g.	Rogoz.
Gavrilo Rrdaljonovič, imenovan „Ganja“....................g.	Gregorin.
IV.	slika. Družina Ivotginova.
firdaljon Rleksandrovič Ivolgin .	...................g. Peček.
Nina flleksandrovna, njegova žena.......................gna Rakarjeva.
Ganja a	(g- Gregorin.
Varja J	lvolginovi otroci ..............................! gna Gabrijelčičeva.
Kolja '	'-gna Gorjupova.
Ferdiščenko, njih stanovalec..............................g.	Cesar.
Nastasja Filipovna......................................  ga	Nablockaja	k.	g.
Rogožin...................................................g.	Putjata.
Knez Miškin .  ...........................................g.	Rogoz.
Lebedev...................................................g.	Medven.
Pticin  ..................................................g.	Smerkolj.
_ 5 _
V.'slika. Nenavaden dogodek pri Nastasji Filipovni.
Nastasja'Filipovna...................................... .	•	ga	Nablockaja k. g.
Darja flleksejevna...........................................ga Juvanova.
fltanazij Ivanovič Tockij......................................g-	Kumar.
General Jepančin...............................................g-	Terčič.
Ganja .......................................................g- Gregorin.
Pticin.......................................................g. Smerkolj.
Mladi človek ...	 g.	Sancin.
Stari človek.....................................................g Medven.
Katja, služkinja.............................................gna Polajeva.
Knez Miškin..................................................  g-	Rogoz.
Rogožin........................................................g-	Putjata
Lebedev........................................................g-	Medven.
Ferdiščenko....................................................g-	Cesar.
Poročnik Keller..................................................g Markič.
VI. slika. Pobratimstvo.
Rogožin..........................................................g Putjata
Knez Miškin....................................................g-	Rogoz.
VII. slika. „Vitez klaverne postave".
Jelizaveta Prokofjevna.......................................ga Rogozova.
Aleksandra i	( gna Mira Danilova.
fldelaida i hčerke Jepančinove...............................gna Zborilova
flglaja	’	' ga Šaričeva.
Kolja Ivolgin................................................gna Gorjupova.
General Ivolgin  ............................................  g-	Peček.
Knez Miškin.................................................. -g-	Rogoz.
Lebedev............................................... g- Medven.
VIII. slika. Na zeleni klopi.
Jelizaveta Prokofjevna.........................................ga	Rogozova.
flglaja Ivanovna	......................................  ga	Šaričeva.
Knez Miškin....................................................g.	Rogoz.
IX. slika. Sestanek.
Nastasja Filipovna	.	 ga	Nablockaja	k.	g.
flglaja Ivanovna...............................................ga	Šaričeva.
Rogožin........................................................g-	Putjata.
Knez Miškin....................................................g.	Rogoz.
X. slika. Brezumca
Rogožin......................................................  g-	Putjata.
Knez Miškin  ................................................  g-	Rogoz.
- 6
Začetek ob 8.
Konec okolo 11.
HEDDA GABLER.
Igra v štirih dejanjih.
Spisal H. Ibsen. Prevel V. Mole.
/
Režiser: FR. LIPAH.
Jorgen Tesman, štipendist za kulturno
zgodovino.............................  peček.
Hedda, njegova < žena.................ga Marija Vera k. g.
Gospodična Julijana Tesman, njegova
..............................ga Juvanova.
Gospa Elvsted.........................gna Debeljakova.
Asesor Brack..........................g. Skrbinšek.
Ejlert Lovborg........................g. Rogoz.
Berta, služkinja pri Tesmanovih . . . gna Rakarjeva.
Tl Dejanje se vrši v Tesmanovi vili v zapadnem delu mesta.
Po I. in III. dejanju daljši premor.
r-i
V novi palači ,.Ljubljanske kreditne banke“ nasproti glavne pošte, sva odprla
KAVARNO ..EMONA"
opremljeno z vsem komfortom.
V I. nadstropju posebna damska in igralna soba.
Za naklonjenost sl. občinstva se vljudno priporočava
Jan in Kati Fiala.
■■ 	n	
Prvi. najstarejši Specialni strokovno tehnički atelje za črkoslikarstvo, se najtopleje priporoma za slikanje na-	lil i IMJ
pisov na steklo, kovine, les. zid Itd.	LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 1.
— 7 —
Začetek ob 3.
Konec ob pol 6.
Ugrabljene Sabinke.
Veseloigra v štirih dejanjih.
Spisala brata Schonthan. Prevel E. Gangl.
Režiser: O. Šest.
g. Rogoz, gna Rakarjeva. gna M. Danilova, g. Peček, ga Wintrova. g. Plut.
g. Medven. g. Danilo, ga Rogozova. gna Gabrijelčičeva. g. Smerkol.
Kraj: majhno mesto. Čas: sedanjost.
Po prvem in drugem dejanju daljša pavza.
GDIČAD & ME1AČ zaloga oblek za dame 1	gospode	in	otroke
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 3.
Vogal Knaflove ulice.
Tu- in inozemski časopisi
se dobe v trafiki v Selenburgovi ulici.
Martin Golvič, profesor	....
Friderika, njegova žena	....
Pavla, njuna hči......................
Dr. Novak.............................
Marijana, njegova soproga	.	.	.
Brumen, trgovec z vinom	.	.	.
Mile Brumen, imenovan Zvezdan,
njegov sin.........................
Emanuel Striže, ravnatelj	gledališča
Roza, hišna pri Golviču	....
Rugusta, hišna pri Novaku	.	.	.
Mažgon, šolski sluga..................
Koncert
opernega baritonista gospoda
Aleksandra Balabana
SPORED:
Verdi............„Credo“	iz opere „Othello“.
IVagner...........Pesem	Večernici1' iz opere	„Tannhauser“.
Rubinstein. . „Ne piakaj dete“, arijajz opere „Demon“. Mozart.	.	.	.	Serenada	iz opere ,,Don	Juan“.
Thomas	.	.	.	„Brindisi“,	arjja \z opere ,,Hamlet".
II.
Rahmaninov Monolog iz Puškinove dramske pesnitve „Skopi vitez“.
lil.
Rahmaninov „Kristus je vstal", pesem Merežkovskega. Čajkovski . . „Bleda jesenska poljana." — „Med plesom."
Pesmi Tolstoja.
Davidov	.	.	.	,,Bil je star kralj." Pesem	Heineja.
Rrenski	.	.	.	„Valček."
Grečaninov . „Jetnik." Pesem Puškina.
Kalinikov . . „Zvonovi.“
Lišin.........„Smejala se je.“ Pesem Majkova.
Na klavirju spremlja g. profesor Aleksander Ruč.
Začetek ob pol 8.
Konec ob pol 11.
TOSCA.
Melodrama v treh dejanjih. Besedilo po V. Sardou-ju napisala L. Ulica in G. Giacosa. Prevel Cvetko Golar. Uglasbil G. Puccini.
Dirigent in režiser: FR. RCIKftVINR.
Floria Tosca, slovita pevka . . . Mario Cavaradossi, slikar . . . Baron Scarpia, policijski načelnik Cesare ftngelotti Cerkovnik . . .
Spoletta, birič Sciaronne, orožnik Jetničar . . .
Pastir ....
gna Hana Pirkova k. g.
g. Šimenc, g. Balaban. g. Zorman, g. Zupan, g. Mohorič, g. Mencin, g. Perko, g. Habič ml.
Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, vojaki, cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo.
Godi se v Rimu I. 1800.
Prva uprizoritev I. 1900 v Rimu.
manufakturna trgovina
■ I^UdlCvVi Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Na drobno! Telefon štev. 538. — Ček. ur. štev. 11.228. No debelo!
TRGOVSKA BANKA d. I- LJUBLJANA seimihmum
preje SIMNSHA ESHDMPTNA BANKA
::::	izvršuje	vse	bančne	transakcije	najkulantneje. ::::
Začetek ob pol 8.
Konec okrog 10.
Danko in Metka.
Bajka v treh slikah. Spisala ft. Wette. Poslovenil M. Markič. Uglasbil Engelbert Humperdinck.
Dirigent: K. JERAJ.	Režiser: V. SEWflSTIftNOW.
Oče Peter, metlar...........................g. Cvejic
Jera, njegova žena  ........................ga Smolenskaja.
Janko 1 ...	, .	...................I ga Rewiczeva.
Metka / n^U ° ro a .........................I gna Thalerjeva.
Vešča hrustalka ............................gna Kattnerjeva.
Peščeniček .	.	.	‘.....................gna Saksova.
Rosniček....................................gna Korenjakova.
Štirinajst angelov.................................... ***
Otroci  ............................................... *
* *
Prva slika: doma, druga: v gozdu in tretja: medeni hramek.
I. Janko in Motka, otroka revnih staršev, sta sama doma. Morala bi delati, pa sta zelo lačna. Da bi laglje prenesla glad', pričneta plesati. Mati pride domov in se razjezi, ker plešeta, mesto da bi delala. Za kazen ju pošlje v gozd brat jagode. Janko in Metka ubogata. Nato se vrne oče. Njegov posel je izdelovanje metel. Nekaj jih je ravnokar v mestu prodal. Za izkupiček je kupil živeža. Ko izve, da sta šla otroka v hosto, se zelo prestraši. V hosti živi namreč čarovnica Hrustalka, ki majhne otroke lovi, peče in je. Oče in mati se odpravita takoj v hosto, da poiščeta svoja dva otroka.
II. Janko in Metka sta nabrala v gozdu poln košek jagod. Ko jih pojesta in hočeta nabirati še druge gozdne sadove, se zmrači. Rada bi se vrnila domov, pa ne najdeta prave poti. Sedeta na mah, molita in zaspita.
III. Zbudita se pred kočo Hrustalke, ki ju začara tako, da se ji pokorita. Janka zapre v hlev, Metki pa ukaže opravljati hišna dela; Metka uboga in pazno posluša Hrustalko, kako čara. Res kmalu jo hoče čarovnica pregovoriti, da bi zlezla v peč. Rada bi jo spekla in snedla. Metka pa začne čarati, kakor je slišala Hrustalko. Car ima tako moč, da zleze Hrustalka sama v peč. Medtem prideta oče in mati, najdeta svoja otroka in ju vesela objameta.
- 11 -
m :
Začetek ob pol 8.	Konec	ob	11.
RIGOLETTO.
Opera v treh dejanjih. Besedilo po Viktora Hugoja drami „Le roi s’amuse“, napisal F. M. Piave, preložil fl. Funtek. Vglasbil Giuseppe Verdi.
Dirigent: ft. NEFFMT.
Vojvoda mantovanski .... Rigoletto, njegov dvorni šaljivec Gilda, hči Rigolettova .... Giovanna, njena družabnica Sparafucile, bandit ..... Maddalena, njegova sestra .	.
Monterone...........................
Borsa	\	(	...	.
Marullo } dvorniki .... Ceprano J	l	. . .	.
Grofica Ceprano.....................
Paž.................................
Stražnik............................
Dvorne dame
Režiser: F\. SEWflSTIRNOW.
.	.	.	g. Kovač.
.	.	.	g. Balaban.
.	.	.	ga Lovšetova.
.	.	.	ga Smolenskaja.
.	.	*	g. Betetto — Zupan.
.	.	.	gna Sfiligojeva.
... g. Pugelj.
.	.	.	g. Mohorič.
.	.	.	g. Zorman.
.	.	.	g. Perko.
.	.	.	gna. Asejeva.'
.	.	.	gna Korenjakova
... g. Pip.
in kavalirji.
Godi se v Mantovi in okolici v XVI. stoletju. Prva vprizoritev I. 1851 v Benetkah.
VIKTOR BAJT nasl.
Prva ljubljanska cvetličarna : :	LJUBLJANA.	:	:
KUNSTEK & PLETERSKI
trgovina z manufakturo, modnim blagom, usnjem in kožami. Vodnikov trg 5	LJUBLJANA	Kopitarjeva	ul.	4
- 12 -
Začetek ob pol 8.
Konec ob pol 11.
ČAROSTRELEC.
Romantična opera v treh dejanjih (petih slikah).
Spisal F. Kind. Poslovenil A. Funtek.
Godbo zložil K. M. Weber.
Dirigent: MATAČIČ	Režiser: O. ŠEST.
Otokar, vladajoči knez..................g. Cvejič.
Kuno, knežji dedni logar	•	•	\.........9- Pugelj.
Agata, njegova hči........................ga	Lewandowska.
Anka, mlada sorodnica	....... ga Lovšetova.
Gašper, prvi lovec......................g.	Zathey.
Maks, drugi lovec.......................g.	Šimenc.
Samiel, črni lovec .....................g.	Drenovec.
Puščavnik ..............................g.	Betetto.
Kilian, bogat kmet......................g-	Debevec.
Lovci. Družice. Kmetje.
Kraj: v nemškem gorovju. Čas: kmalu po tridesetletni vojni.
Vsebina: 1. dej.: Slavnostni prostor na velikem strelišču, kjer se je krnet Kilian odlikoval kot mojstrski strelec. Veliko veselje med lovci. Le Maksa, ki je bil dotlej najboljši strelec, to pot pa ni nič zadel, vse zasmehuje. Višji logar napoveduje običajno poizkusno streljanje, ki se vrši jutri. Ce bo pri tem streljanju Maksu sreča mila, dobi za ženo lepo Agato. Toda zle slutnje ga vznemirjajo. Kar se pojavi Gašper in ga povabi, da gre z njim vlivat čarobne kroglje.
2.	dej.: V logarjevi hiši sedi Agata in prede. Anica zabija v steno žebelj, na katerem naj visi slika pradeda. Vesela je in bi tudi svojo žalostno prijateljico Agato rada razveselila. Ko 'odide iz sobe, je Agata zopet sama zatopljena v svoje lepe ljubezenske sanje, zakaj njeno srce pričakuje že dolgo ljubega. In res pride Maks, toda le na kratek čas in že odhaja. Izgovarja se, da mora jelena, ki ga je pravkar ustrelil v zloglasnem volčjem brezdnu, spraviti domov. Agata sluti nekaj hudega, ga zadržuje, toda vse zaman.
Izprememba: Volčje brezdno. Ciašper pričakuje Maksa, ki končno pride. Navzlic svarilu ranjke matere in Agate pomaga Maks pri čaranju.
— 13 —
3.	dej.: Agata, že v poročni obleki, je navidezno vsa srečna nevesta, toda zle slutnje je niso zapustile. Zopet jo tolaži Anica, a ne dolgo, zakaj tudi njo obhaja strah in bojazen.
Izprememba: Slavnostno streljanje. Grof Otokar odredi, da bodi cilj bel golob. Maks strelja. V tem trenutku pride Agata in se zgrudi na tla. Ljudstvo misli, da je ustreljena, toda v resnici je strel zadel Gašperja. Maks javno prizna svoj zločin in čaranje.
Grof Otokar ga hoče zato za /Vedno izgnati iz državei kar pa se pojavi puščavnik, ki prosi Otokarja milejše kazni. Grof se da preprositi ter odredi, da naj Maks ostane v deželi eno leto na preizkušnji, če bo v tem času dokazal, da je pošten in zvest, dobi ob letu lepo Agato za ženo. Narod poje v mogočnem koru in prekipeva veselja in hvaležnosti.
PAPIRNA TRGOVINA	Fini pismeni papir v kartonu in mapah,
~	umetniške razglednice vedno nove,
IVAN GAJŠEK	fini notezi, koledarji, poezije, albumi.
LJUBLJANA, Sv. Petra C. 2.	 Primem«	priložnostna	daril«.----
Drago
Schwab
Ljubljana.
f
— 14 —
Milan Ogrizovič in njegova „Hasanaginica“.
M. Ogrizovič je rojen 1. 1877 v Senju; oče mu je bil pravoslavni Hrvat, ki je umrl predno je bil Milan rojen, mati pa Senjanka, mornarska hči, ki je znala detetu peti narodne pesmi in se je preživljala kot šivilja. Odšla je k svojemu bratu, katoliškemu župniku na Krajini v Zevalju pri Bihaču. Ta stric je Milana pripeljal iz pravoslavne cerkve v katoliško. V II. gimn. razredu dobi 20 forintov mesečne krajinske štipendije v Gospiču. Literarni dar se mu je razvil v višjih razredih. V 8. razredu gimnazije v Gospiču ureja časopis »Hrvat«. Na univerzi v Zagrebu študira filozofijo, najprej matematiko, nato pa klasično filologijo. Služil je na srednjih šolah v Zagrebu, 1. 1908. postane nar. poslanec na starčevičanskerh programu. Potem je bil do leta 1914 na kazalištu v Zagrebu lektor za lirvatski jezik, med vojno je bil mobilizovan in je služil pri šolskem oddelku v Beogradu. Sedaj je profesor »Glumačke škole« v Zagrebu.
Prva drama njegova je »Dah« (3. dej., 1899), nadalje je napisal »Jesenje veče« (1903), »Ljetno podtie« (1904) in »Zimska noč (1906); vse tri zadnje enodejanke so izšle pod naslovom »Godina ljubavi« in so bile skupno igrane 1907. Dalje je napisal igro v 5. dejanjih »Propast kraljeva hrvatske krvi«, »Prokletstvo« (skupno z A. Mil-činovičem, s predgovorom A. G. Matoša (vprizoritev od cenzure prepovedana). Kot izredno izdan je »Matice Hrvatsk;e« je izšla 1. 1909 njegova krasna »Hasanaginica«. L. 1912 je bili igran njegov »Banovič Strahinja«, 1. 1917. »Ojavljenje, snovidjenje u tri čina«, 1. 1919 pa »Smrt Smail-age čengiča«. Poleg tega je napisal med drugim tudi knjigo »Pedeset godina hrvatskoga kazališta«.
Predvsem je vplival na Ogrizoviča Ibsen, posebno one drame, ki govore o duševni skupnosti moža in žene in njegove misli o večnosti (Rosmersholm, Hedda Gabler, Ko mrtvi vstajajo). »... Kad te časove može proboraviti duša — to je dijete moje največa sreča, to je dah neumrlosti, dah raja, o kom si učila u bibliji«. To osnovno misel imamo' tudi v Hasanaginict. »Sevdah, ljuba v džcneta, dah rajske ljubavi, jest ono, što traži ranjeni Hasanaga od! Haisan-aginice, »uzdah moj s daljine«, »da si samo ma i h t jel a doči, ja ‘bili znao, ja bih osjetio. Nije, ljubo, pusto milovanje, nešto drugo, nešto ... više, više! Od dženeta i onog svijeta, gdje mi nisi žena, nego druga.« Ono »više« je tudi v Hasanaginici, toda ona je majka, vezana na deco, čuvarica hiše, ona se ne more ločiti od doma. Največji gledališki uspeh je imel avtor s Hasanaginico, ker v nji slika tragiko žene, ki je vsled materinstva izgubila ljubezen svojega: moža. Ako se izloči sama ideja o višjem »sevdahu«, je drama polna izvrstnih dialogov in psiholoških črtic iz zakonskih kriz. Materina katastrofa je naslikana orjaško in resnično. Zato je Hasanaginica tako močna, da prisili občinstvo do joka. (Po dr. Drag. Prohaska, »Pregled savrem. hrv.-srp. knjiž.«)
— 15 —
' ' 1 Posebno vabljivo je bilo naši drami prinesti krasni Ogrizovičev jezik in stavek v orginalu na oder. To je prva predstava te vrste v zgodovini našega gledališča. Kako težko je bilo to delo za režiserja, kako težko za igralce, posebno glavnih Ivlog! Pesnik sam, ki je bil pri premieri navzoč, je bil s predstavo in posebno z izgovarjavo zelo zadovoljen. Kot zanimivost, evo vam Goethejevega prevoda nar. pesmi o Hasanaginici:
Klaggesang von der edeln Frauen des Asan Aga. Aus dem Morlackischen.
Was ist Weisses dort am grttnen Walde?
Ist es Schnee wohl, oder sind es Schwane?
War’ es Schnee, er ware weggeschmolzen;
Waren’s Schwane, waren weggeflogen.
Ist kein Schnee nicht, es sind keine Schwane,
’s ist der Glanz der Zelten Asan Aga.
Niederliegt er drin an seiner Wunde;
Ihn besught die Mutter und die Schwester;
Schamhaft saumt sein Weib, zu ihm zu kommen.
In konec:
Das beiseit sah Vater Asan Aga,
Rief gar traurig seinen lieben Kindern:
»Kehrt zu mir, ihr lieben, armen Kleinen!
Euer Mutter Brust ist Eisen worden,
Fest verschlossen, kann nicht Mitleid fiihlen«.
Wie das horte die Oemahlin Asans,
Stiirzt’ sie bleich, den Boden schiitternd, nieder,
Und die Seel’ entfloh dem bangen Busen,
Als sie ihre Kinder vor sich fliehn sah.
ZDENKA RODIČ damski modni salon Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
- - (Palača ,.Zadružne gospodarske banke") - -
Najfineji pisemski papir
priporoča
:	M.	TIČAR	:
LJUBLJANA,
ŠELENBURGOVA ULICA.
- 16 —
Iz „Spominov Sare Bernhardt“.:,:)
Mo'ja mati jc zelo rada potovala. Zdaj je bila v Španiji, zdaj na Angleškem, danes v Londonu, pojutrišnjem v Parizu, odltod že v Berlin in odtam v Kristianijo; kadar se je vrnila, me je poljubila in se zopet hitro vzdignila na pot na Holandsko, svojo domovino. Moji dojilji je pošiljala obleke in praven vedno kako sladkarijo zame. Neki moji teti je pisala: »Pazi mi na malo Saro, čez mesec dni se zopet vrnem.«
Čez mesec dni pa je pisala drugi teti: »Pobrigaj se malo za moje dete, v štirinajstih dneh sem zopet pri vas.« Mati je bila takrat devetnajst let stara, jaz pa tri; moje tete pa po sedemnajst, dvajset, petnajst in najstarejša dvajsetosem let; toda ta poslednja je stanovala v Martinique in je imela že šest otrok. Stara mati je bila slepa. Stari oče je umrl; in moj oče je bil že dve leti na Kitajskem. Kako to? Ne vem.
Moje mlade tete so sicer obljubile, da bodo pazile name, pa niso vedno držale besede. Moja dojilja je bila Bretonka in je stanovala blizu Ouimperleja v mali beli hišici z nizko slamnato streho, katere se je opletala divja levkoja.
To je prva cvetlica, ki je napajala moje otroško oko in katero sem posebno ljubila radi. njenega cvetja in žalostno povešenih listov.
Zdi se mi, da je bila moja dojilja poštena žena. Njeno dete je umrlo in tako sem jaz sama uživala njeno ljubezen. Toda ona je ljubila tako kot je pri ubogih ljudeh v navadi, to se pravi — kadar je imela časa za to.
Nekega dne je šla na polje pomagat kopati krompir, ki je že gnil v vlažni zemlji ter me prepustila v varstvo svojemu bolnemu možu. Ta je bil hrom in je ležal venomer na postelji. Dobra ženica me je zaprla v otroški stolček, položila igračo predme, naložila drv v kamin in rekla po bretonsko (do svojega četrtega leta sem razumela samo bretonsko): »Da si mi pridna, ti mleček (ime cvetlice), kaj ne da boš?« (»Mleček« je bilo moje edino ime, ki sem ga dotedaj razumela.) Komaj pa je dobra ženica odšla, sem odprla otroški stolček, se splazila iz njega, plezala norica proti kaminu in padla v ogenj. Bolni mož je začel kričati, prihiteli so sosedje in me vtaknili vso osmojeno v škaf svežega mleka.
O tej nezgodi so izvedele nroje tete, ki so takoj obvestile mater. In dan na dan so vznemirjali našo mirno pokrajino drdrajoči vozovi, prihajale so tete od vsepovsod. Moja mati je čez par dni tudi prihitela iz Bruslja v družbi barona Larreya in nekega njegovega prijatelja, mladega zdravnika, ki je ravno takrat začel sloveti
*) Priobčujemo za sedaj prvo poglavje knjige »Spomini S. B.«, katero je slavna igralka napisala in bomo od časa do časa prinašali važnejša poglavja, katera posebno označujejo to izvanredno ženo in njen talent.
— 17 -
kot dober lečnik. Baron Larrey je poleg tega privel seboj še enega asistenta.
Pozneje so mi pripovedovali, da pri tej nezgodi ni bilo nič tako strašnega in obenem čarobnega kot obupanost moje matere.
Zdravnik je odredil, da so mi vsako uro mazali lice s surovim maslom.
Ljubeznjivega barona Larreya sem kasneje večkrat videla; v poznejših mojih letih ga boste še večkrat srečali. Pozneje mi je pripovedoval zelo lepo in ljubeznjivo, kako zelo so vsi ti dobri ljudje skrbeli zame in me ljubili; če se je pa spomnil na vse to surovo maslo, se ni mogel vzdržati smeha. Pravil mi je, da ga je bilo povsod vse polno: po postelji, po omarah, stoleh in mizah; še na prstih med malimi nohti se me je držalo. Vsi sosedje so prinašali maslo, da bodo ž njim mazali svojo »mlečno deklico«.
(Dalje.)
Najfinejša svetlobna telesa
za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor:
lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d.
v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, Steklu I. t. d. edina jugoslovenska
»Svetlobna industrija VESTA".
Naročila samo na atelje „UESTE“, Ljubljana, Kolodvorska ul.g8/I.
PRISPEVAJTE ZA
BORŠTNIK-VEROVŠKOV
NAGROBNI SPOMENIK.
— 18 -
Mnogo
denarja
si lahko prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10.
I.T&EBAEL
LIVBIIAMA
-^VELIKA IZBI NflJELEQflriTnEJ5IH
Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3’50.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani