Zgodnja
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. BO kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , *a »Vtert leta 1 eld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert leta t gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica <ian poprej. _ ^
Tečaj XXX.	V Ljubljani 19. Tinotoka 1877.	List 427
Predoblasteni ali privilegirani oltar.
(Dalje.)
Vpraša ae, kakošen mora oltar biti, da ga zamore škof po papeževem pooblastenji zaznamnjati za „altare privilegiatum"? Biti mora popolen oltar, ,,altare fixum eum menaa, aepulchro et stipite", če tudi še ni posvečen. „Conaitio vero pro indulto ejuamodi locali eat, altare cui conceditur, debere esoe tixum aaltem ita, ut a loco dimoveri non poaait (S. C. I. 20. Mart. 1846. n. 574), licet non ait conaecratum, aed aolummodo lapia aacer conaecratua cum capaula reliquiarum SS. Marty-rum in ejus medio reponatur. (S. C. I. 30. Jan. 1760. n. 246.)
Oziroma na veliko število as. maš, ki ae po ne-kterih cerkvah opravljajo, sv. Cerkev zdaj dopusti tudi po več privilegiranih oltarjev v ravno tisti cerkvi, po 2, 3, celo po 4, akoravno se je pred kaj časom dajala ta prednost le enemu samemu altarju.
Odpuatki privilegiranih maš se zamorejo obračati samo za mertve, nikoli pa ne za žive vernike. Očitno je tudi, da le tisti ali tiatim dušam, za ktero ali ktere ae mašuje, ae zamore tudi dotični odpuatek nakloniti. Mašnik tedaj ne more tako narediti, da bi za eno dušo maševal, drugi pa odpustek naklonil.
Po določilu S. C. Indulg. 19. sušca 1841 mašnik, ki mašuje sv. mašo s privilegijem za kakega mertvega, vender zamore ravno o tej priliki po moči svojega sv. Obhajila zadobiti še drugi popolen odpustek, in sicer za se, ali pa za umerle.
Sveta maša na privilegiranem oltarji po določilu zbora za odpustke 12. sušca 1855 velj& samo po sebi — „per se" — ko privilegirana; to je, vaak mašnik, ki na takem oltarji za mertve mašuje, dobi za nje popolnoma odpustek, naj že ta poaebni namen stori, ali pa ne; ker namen je enkrat za vselej storila sv. Cerkev. Drugač je pri osebnih privilegiranih mašah, kakoršno ima duhoven le samo za svojo oaebo po nektere krati na teden; pri tacih mora biti V8elej oziroma dni in mertvih osčb posebej storjen namen. Velj& pa „intentio virtualis", kakor je sploh pravilo pri kakosti „intentionis applicandi Missam".
Ako se taka maša mašuje za več umerlih ,,in com-muni", se ga le-ti tudi skupno vdeleže. V kaki meri da je potlej vsaka teh duš deležna odpustka, to se ve, je pri Bogu. Pri osebnih privilegijah, kadar se dobi pravica iz Rima, je v novih časih navadno postavljen tale izraz: „Tibi..., ut quando cunque missam pro anima cujscunque Christitidelis .. . celebraveris, missae sacrificium hujusmodi animae seu animabus, pro qua seu
quibus illud celebratum fuerit, perinde suffragetur, ac Bi ad altare privilegiatum fuisset celebratum concedi-mus." Iz tega pa, se ve, če se za njih več mašuje, ne izhaja, da vsaka zadobi popolnoma < dpustek. Le samo, kadar ae mašuje za eno samo, pravijo dotične papeževe piama (brevia), da bode, ako je Bogu ljubo, kar precej rešena iz vie terpljenja.
Na vprašanje, če je dobro, da se tudi več maš a popolnoma odpustkom opravi za ravno tisto dušo, je odgovor ta, da je to dobro in koristno, ker se ne more nobenkrat prav za gotovo vediti, če je Bog odpustek v vsi obširnosti tisti duši naklonil, ali ne. Po drugi strani pa je tudi lahko, da tiste duše ni več vvicah: v takem primerljeju ni dvomiti, da dobrota Božja odpustke nakloni sorodnikom ali prijatlom tistega, kteri dA sv. mašo opraviti, posebno ako mašnik ima to skerb, da s svojim glavnim in pervim namenom sklene tudi še tega stranskega ali pogojnega.	(Dalje naal.)
Govor sv. Avguština, za verne thise do bratov v puseavi.
Predragi moji bratje! Nikdar še r.isem bral, da bi nesrečno bil ume^l ta, ki je živ izkazoval dela dobrote in ljubezni. Zakaj človek, ki je usmiljen in pa ta, ki drugim rad izkazuje dela ljubezni, obadva imata veliko priprošnjikov pri Bogu. Kaj pa moramo druzega reči o usmiljenih liudeh, kakor to, da njih dela za njimi sredo? Zato, ker imajo innogo priprošnjikov in zato, ker je nemogoče, da molitev mnogih ne bi bila uslišana. Pomisli, o človek, kdo da je tisti, ki ti v življenju pride na proti; pomisli, da je človek, po božji podobi ustvarjen, dasi je ubog in nag, siroroašk in berašk, sirota zapuščena. Varuj se, da ga ne zaničuješ, ne tepeš, od sebe ne peh&š; kajti ubogih, ako so potrebni in goli, gladni in siromašni, bolehavi in boječi, ne smemo goniti od sebe. Zatoraj, bratje moji, ne zaničujte jih, ne odpravljajte iih, ako tudi silno prosijo; ne godernjajte nad njimi, sej gotovo za nas Boga hvalijo darovi, ki jih daste. Pomisli bogatin, ki ošabno dvigaš glavo in z dolgim vratom ponosno stopaš po ulicah in cestah, da si rojen, kakor siromak, in da ti je živeti kratek čas. Bogat si, pa si vender poln britkosti, bolečin. V nesnagi si bil rojen... Jokal si, kakor joka siromak in prosjak, ko si stopil v dolino solz. Enako smo tedaj rojeni, enako živimo, enako mremo. Zatorej vedi, bogataš, da vsi po isti poti na svet pridemo, ubogi in begati, ne zaničuj zategadelj uboz*ga in ne odteguj mu dobrotne svoje roke, temuč sprejmi ga prijazno, tolaži ga v besedi in v djanju.
Usmiljenje, bratje moji, bodi naša mati, zakaj le-ta, ki giaJnega nasituje, žejnega napaja, tujca prenočuje, nedolžnost brani, bolnika potolaži, ta ki ima za nesrečnike tolažbe in sočutja, le ta je zares pobožen, zares usmiljen, zares prijatelj Božji in nobeden naj se ne derzne prisojati mu nesrečne smerti.
O bratje, pomnite, da usmiljenje, da to je bran zvelieanja, lepota vere, ki grehe zbriše! Ono pravične poskuša, s?ete uterjuje, hudobne vodi na p-»t kreposti; in če bi imel kdo tudi vsih čednost v obilnosti, in ko bi bil tudi z nedolžnostjo ozališan: naj ne neba terkati se na persa in govoriti: malopr.den hlapec sem.
Toda pomnite, bratje m-ji, pomnite dobro, da se imamo v tem življenju usmiljevati ne le ubogih, ampak tudi ranjc.h se moramo usmiliti in jim pomagati, kakor nam kaž- zgled Jud* Makabejca. Ta je rekel, da je sveta misel za raujke moliti, da bodo grehov rešeni. Tudi Juda je vedel, da nobeden nima prav čistega serca, ako celo zvezde na nebu čiste niso pred božjim obličjem. Angeli so bili verženi z neba, zato ker zvezde čiste niso bile, sej ee dete, ki en dan samo živi na zemlji, s«*j še dete čisto ni. Kaj porečemo pa od samih sebe? Imam > li zavest, da hranimo čisto serce? Daleč bodi to (misliti); vsi smo grtšniki, v gre hih spočeti, v hudobnostih rojeni; vsi živimo grešno, delamo pregrešno, umiramo menda v odpus.ijmn grehih. Usmiljenja potrebujemo tedaj, ker se nam je kdaj ločiti. Trimo meso svoj- s poltem in mertvenjem , vse hudo voljno prenašaje, v-e t.*rplj nje ni nič, ako ga primerjamo vr.hodnjemu \eiič«*stvu.
Usmiljenja potrebujemo, ker s svojimi zaslugami si življenja vekovito srečnega pridobiti ne moremo. O človek, to č"š, to dobro vem, ti želiš, da se te Bog usmili. Usmili s« tudi ti sv«j-ga bližnjega. Zakaj le toliko se te bode Bog usmdil, k« likor se bodeš bližnjega ti, in toliko ti bode povernjeno na unem kraju, kolikor si bližnjemu podelil na tem kraju. Moli za ranjke, da oni za-te moliti re zabijo, ako so zveličani. Oni pričakujejo od nas, na <ira pomagajmo mi, ker oni si ne morejo več pom gati, njim je čas delovanja potekel, unkraj ni nič več časa. Vsak dan kličejo iz svojih muk, muke pa so strahovite; kličejo, toda malo, mili bratje moji, prav malo ]ih c, ki se jim oglasijo; tožijo, ali ni ga, ki bi jih tolažil... O strašna grozovitost, bratje, o grozna strahotitoat! Vsak dan nas kličejo tisti, ki so z nami poterpljmje imeli, ko so bili še živi, ki so prenašali naše težave, ki so za nas terpeli; — mi pa se zanje ne zmenimo! O neznanska nečlovečnost! Bolnik tarna in atoka, zdravnika ima, ki ga tolaži; prase cvili iu druge cvili|o za njim; osel pade in vsi mu pomagajo: vernik vpije i* **ojih muk (v vicah), njega pa nobeden ne posluša. Vidite li grozovitost, bratje? Vender — pomislite, bratje rao)i, da sveta je misel in pobožna, prijetna B gu in angelom liuba, če molimo za ranjke, da bodo rešeui kazen, ki jih terpe za svoje grehe.
Poreče pa kdo: „Očeta sem imel, ki je bil dober, pobožen, pohieveu, usmiljen, z eno besedo, vseh kreposti poln, in če je res, kar praviš, je gotovo že v nebes.h. Zakaj bi za nj molil, raihšnjo dajal, se postil in svetnikov svetinje obiskaval? Sej ni treba, da bi sa nj molil, ker je bil tako veren, pobožen, čist, pohleven, poterpljiv, sama dobrota, ki po slatu ni kopernel, ki si ni zbiral zakladov, ki nič hudega storil ni: plačilo njemu gre. Človek, ki mi tako govoriš, ne bom ti ugovarjal; zakaj kdor aobro dela, tudi prejme dobro. Vender ti pa svetujem, da za nj moiiti ne preneha); bratje, da za ranjke moliti ne opustite. Rekel sem že, da ga ni brez greha, da se nikdo hvaliti ne more s čistim sercem. Kaj svetujem druzega, kaj hočem, kaj pro&ira druzega, kakor da puiti negotovo in se d«*rži gotovega. Kaj ni to ne-
gotovo, da ne veš, je li tvoj oče jeze vreden ali pa l jubezni? Veliko jih je bilo, ktere so imeli za svetnike, toda v očeh božjih so bili pa hudobni. Derži se tcrej gotovega, negotovo pa opusti. Kajti gotovo je. da je bil grešnik, dasi je bil okinčan z dobrimi deli; ali je pa z njimi večni blagor si pridobil, tega ne vemo. Zatorej vedi, o človek, da je sveta misel, za ranjke molit:, vbogaime dajati in romati, da jim bodo grei i odpuščmi. Ako tudi ne veš, so li tisti, za ktere prosiš, zveličani ali pogubljeni, veader sebi dobro storiš, ker ne deiaš krivice ne zveličar-im, ne pogubljenim, pa tudi Boga ne žališ, če eni tvojih dobrih del ne potrebujejo, drugim pa ne koristijo.
Dokler tedaj za gotovo ne veš, da so pogubljeni ali da so izveličani, ne opuščaj zanje moliti: vedi in veruj za terdno, da tebi se dobra dela ne pogube, če moliš za kteiekoli. Neštevilnokrat smo govorili in po navodu vere smo učili, da hudo nekaznjeno ne ostane, in da dobrega neplačanega ne pusti on, prrd katerim imenitnost osebe ne velja in zatorej bode tvoja molitev tebi koristila. Vidite, da je treba za mertve zmerom moliti, ker nam zaleže, če njim ne koristi. Tako bodemo vselej dobri, pobožni, usmiljeni in nesrečne smerti se nam bati ni, ker Gospod nas varuje, dokler živimo in kader tu prestanemo živeti, nam on pode:i blaže-.ost, kakor je ni videlo o'to, ne slišalo uho, ne se ce občutilo. — Hitimo, o bratje, podvizajmo se z molitvami za umerle, da tudi oni hite prositi za nas in nas k sebi vabiti: sej oni gledajo sv. Trojico in sicer tako enojstvo, kakor trojstvo, da dve osebi niste več kot ena ali pa tri, ua so v sebi neskončne in da je vsaka v vsaki, da je vsaka v vseh in vse v vsaki in da so vse v vseb in vse v eni. Ako ne morete doumeti, kako da je »veta Trojica trojna in enojna, glejte ta le zgled. Eno je soince. ki po nebu kroži, greje in sveti. Enost je na z-mlji ogenj, ki ima pa trojost: gibanje, svetlobo, toploto, in sicer tako, da svetlobe od gibanja in toplote ločin ne moreš. Enako je s sv. trojico pri Bogu. Ce pa skrivnosti nje ne zapopademo, se podvizajmo k dobrodelstvu, da jo po milosti zaslužimo gledati, kakor je. Proti naravi je, če kdo domovino zapusti, domovino zaničuje ali celo sovraži. Ne strašimo se dobrih del, da pridemo v lepo domovino našo. Tako prijetna je pravičnost. tako lepa vekovita sveti« ba, namreč neizpremenljive ranice in modrosti, ca bi samo za pol ure, kar bi ondi bivali, dali in zaničevali neštevilno let, polnih veseLa in boga stva. O veličastno kraljestvo Božje, o zaželena domovina naša, vredna si tega, kar imam; vd.va je dobila pri tebi toiiko za dva vinarja, kakor Peter, ki -e vse zapustil; kakor Zahej, ki je pol premožen a rr.zdal; kakor Marija, Lazarjeva sestra, ki je vse prodala in skupnino k nogam apostolov položila. Zakaj hočemo biti v dobrem leni? Zakaj zanemarjamo za ranjke moliti? Premišijujmo, o bratje, našo domovino, kjer bi vajo, ne samo ljudje, ampak tudi angeli, nadangeli, prestoi-stva, gospčstva, kneštva in oblasti; kjer bode vidii tudi človek sveto in nedeljeno Tro.ico, toliko čisteje in jasneje, kolikor več zaslug si je v življenju bil pridobil. Tu bodemo vsi zadovoljui, vsi srečni, vsi radostni. To je oni najboljši del, ki si ga je Marija izvolila, sedši k nogam Gospodovim. Vtopila se je bila v gledanje Boga-človeka in ravno v tem gledanju je večno življenje, naj boljši dčl. To življenje je najbolje, ker je gotovo, ker je večoo, ker je resnično, ker je naša sreča, ako imamo Boga, ako gledamo Boga in se v to gledanje vtopimo. To je tisti najboljši del, ki ga tukaj ne moremo imeti. Zakaj ne? Zato ne, ker smo dalše od Gospoda in zmerom v nevarnosti in zmerom v opravila zapleteni. Tukaj se ukvarjamo z Marto, ki si je izvolila del, pa ne naj-boljega, ker ne večnega.
Skerbimo torej, da izkazujemo dela usmiljenja e tem, da molimo za mertve, potem bodemo zamogli spoštljivo pozdravljati svete preroke in očake. Po imenu so večni, po ven sloveči, po delih modri; oni so tisti sveti uužje, s katerimi je govoril sam Bog, katerim je razodeval skrivnosti. Bratje, zapuščajmo svet, da zamoremo pozdraviti in viditi js. aposteljne, kterih oči so v mesu gledale živečega Boga. Z vso močjo, bratje, si prizadevajmo, da pridemo v presveto, in vidimo mučence Božje, ki so krotili meso, poživljali duha, zapovedali hudobam, niso čislali posvetnega, pač pa domovino naj svetejo. Skušajmo priti v presveto, da ondi vidimo spo znovalce Božje, ki sicer niso občutili besnosti trinogov, ki so pa vender Boga zaslužili z velikimi čednostmi, da imajo pravico zahtevati plačilo mučensko: zakaj mu-čenstvo ni samo v kervolitju, ampak v zderžanju od greha, v spolnovanju zapovedi. Prizadevajmo si tudi, bratje moji, da pridemo v svetišče, da ondi z največjo spoštljivostjo pozdravljamo sv. Bogorodnico in z njo sv. device, ki so mnogim svetile z zgledom svojim, da so se odpovedali zakonski družbi... samo zato, da ostanejo povsem neveste večnega Ženina. Hitimo tedaj, bratje moji, in posnemajmo te svetnike. Učimo se od njih izkazovati dela ljubezni in usmiljenja in to neprenehoma; potem še le si zaslužimo milost, da bodemo g!-dali Boga od obličja do obliča, kakor je: to pa naj nam dodeli ta, ki je vsem svetnikom veselje in blagor. Amen.	P. Ch.
Ot;led po Slovenskem in dopisi.
Is Ljubljane. (Zori se vse zlagoma.) „Unitk" 14. vinotoka v nekoliko daljšem spisu, ki je tu posnčt, do kazuje, da cesta v Kanoso je že cdperta. Znano je, kako se je bil Bizmark pred nekaj časom pobabal, rekši: „V Kanoso pa ne pojdemo!" Hotel je blezo reči, da pr^d papežem se ne bo ponižal, da bode upalil tako imenovano ,,kulturno borbo"! Pri vsem napihovanji pa vender zvezda Bizmarkova že temni. K temu je dosti znt.menj, če tudi še ni zmage za sv. Cerkev, kakor ima bir;. Eden liberalnih listov na Nemškem je te dni rekel naravnost, da po tolikih širokoustnostih je „pruska vlada r*-s nastopila pot v Kanoso". Kancler sam je djal peterim švabskim poslancem, da z majnikovimi postavami je velika trudnost; očitno znamnje, da se je naveličal vodo tolči v stopi , in da bi mu dobro delo, ako bi se mig1-! iz te zadrege izviti z nekoliko častjo.
Časniki, ki so poprej visoko in ošabno nosili grebene, so zdaj pohuljeni in ušesa pobešajo, kakor „malae mentis asellus". Priznavajo n. pr., da ,,altkatoliško kri voverstvo" in mogunška sinoda ste slama in pleve.
Cel6 beseda ,,kulturkampf" jih nekako že bode v lica. Prepirali so se, kdo je skoval to lažnjivo besedo, in nihče noče imeti časti te neslane iznajdbe. Sploh, radi bi si vsi roke umili in še plačali bi mu kaj, kdor bi jih učil nečastno čepo (avbo) raztergati. „Norddeutsche Ztg." je grenko tarnala čez Paderbornskega škofa, kteri noče, da bi se majnikove postave popravile, ampak odpravile. Tedaj odpraviti jih ne, popraviti pa le, in iskati si „modum vivendi"? Tako ta časnik, ki je bil kdaj kaj gorko upaljen za vojsko zoper Cerkev, zdaj pa bi se že pogsjal! Dokler so si delali upanje Cerkev premagati, so drugač peli ti petelini, in zdaj zopet drugač. Sploh, vsi čutijo neko skomino, neko težo v želodcu, kakor po kaki razuzdani pojedini. Znamnje, da pre-derzno upanje je splavalo po vodi, da pot v Kanoso je odperta, — ktera reč sicer ni bila nikoli v dvomu.
Kulturoborbni udarci na Cerkev so mahanja s ple-
vami po skali. Rakor svoje dni v Koloseju mučenci, tako bode Cerkev vidila pred svojimi nogami prestrašeno in nezmožno tisto zvčr, ktera io je stergati žugala. In to bo nova zmaga Kristusove Cerkve.
To pa je toliko gotovše, ker tudi v gojili in trub-leni ,,svobodni Italiji" se sad laži liberalizma razodeva tako strahotno, da ni druge poti k otenju, razen pot „v Kanoso" (gl. današnji „Razgled").
Iz Ljllbljane. (Zgodovinsko o provincijaln P. JIu-gonu Vodniku.) Iz škofje Loke so nam došie naslednje verstice o slovečem frančiškanu č. o. Ilugonu Vodniku:
Podoba, malana od de Herrlein a, shranjena pri gospodu župniku Remicu, ima napis naslednji:
Ob singularem Vitae sanctimoniam, et doctrinam venerabilis Pater Hugo Vodnik, Brodensis locopolitanae Parochiae, natus XXVI Octobris MDCCXVI. P. P. Fran-ciscanis adecriptus Labaci MDCCXXXII detunctus ibidem XXV, sepultus ad sanctum Chriftoohorum extra civitatem XXVII Junii MDCCLXXXV .n Comitatu eousque inviso MMM Hominum.
Ta pater Hugo ie b i keršen n»» ime Simon, in je zakonski sin Janeza Vodnik-a in njegove žene Marine, domd iz Brodov, hiš. št. 3 pri Berdarji; kerstil ga je gospod vikar Martin Siherle, in botri so bili Luka Kožuh in Maruša Vodnikova v pričo Jožeta Ruparja.
Ta častiti pater med ljuistvom si»>\i za svetnika in mislijo, da počiva v frančiškanski eerkei v Ljubljani, kar pa po zgorej postavljenih latinskih versticah ni tako, ker pravijo, da je pokopan pri sv. Krištofu. Nahajajo se od njega tudi še natisnjene čeme podobice , kterih eno ima vrednik tega lista, ki jo je prejel od prečast. P. Benvenuta Crobath-a. Izražena je vsi podobi posebna pobožnost, ponižnost itd. in ima podpis: ,,Der fromme und gelehrte Provincial Hugo Vodnigg, gebohren in Oberkrain der Ptarr Bishoflak, Dort Brod den 20. Wein-monats 1716, gestorben zu Lavbach am 25. Brachmo-nats 1785." Ker se je ta reč sprožila, bi bilo prav, ako bi kdo o tem slavnem in učenem možu še kaj več povedal.
Iz Notranjskega, mesca vinotoka. Omenili so slovenski časniki prezgodnjo smert in redoljubno značaj-nost ranj. And. Lavrenčiča. Naj smem omeniti, da je bil on tudi veren katoličan, v pravem pomenu kato-lišk možak, ki se ni nikoli sramoval skazovati svojih dolžnosti kot kristjan in katoličan. Popolnoma se je ravntl po slavnem geslu: ,,Vse za vero, dom, cesarja!" Naj mu položim tudi jaz, kot nepozabljivemu , predragemu prijatelju, ta mali spominek na prezgodnjo gomilo:
Žaluje mati in solze pretaka, Zgubi ko zvesto vdanega si sina; Sej bil je njen'mu sercu dragotina, Ponosna čverstega je b'la junaka.
Prijatelj zvesti žalostno koraka, Obda serce mu britka bolečina, Ko zve: zadela smertna je ojstrina Prijatelja, preblagega možaka. —
Ti ljubil mater si Slovenijo milo, ZveBto do groba, moj prijatelj blagi! Zato z menoj vred za Teboj žaluje.
O sprejmi najno zadnje pozdravilo: Počivaj sladko v domovini dragi, Tvoj duh naj pa pri Bogu se raduje!
Kadoslav. *
Iz 6radca srno te dni prejeli neprecenljivo novo delo milgosp. škota dr. Jan. Zwergerja:
Der Glaiibe
aU ifiittlicht Tmf nd oder die 1'flirlit zu glauben. Vereina-druckerei 1877.
Lepa knjiga na prijetnem popirji ima 286 strani in je tiskana z velikimi eerkami, da ju tudi že stareji slaboverci z < »labelimi očmi prav labku čitajo.
Menda bol) času primernega branja ni kmalo, kakor je to. In pa od tako pobožnega, tako visokega, tako sploh čislanega pisatelja, ki ga tudi nasprotniki — hotč ali ne hote — spoštujejo.
Doželeuo pa mora tako delo biti slehernemu, kdor ima le še iskro želje do srečnega življenja. Zakaj: „Kdor je n»*\er*-n, ne bo vidil življenja (večnega), temuč jeza Bož a ostane nad njim," uči začetnik vere in življenja.
Obravnava pa delo: ,,die PHicbt zu glauben; die Ertii lung der Ptlicht zu glauben; die Uebertretung der Pflicht zu glaoben'*, — vsako v več odsekih in pododdelkih. Med grehi zoper vero je tudi: „der liberale Kathoiizisraus, die Kreimaurerei" itd. V sklepu se ob ravnava „das ueue Heidentbum", — in sklepna beseda je: „Autlord<-rung an die Olaubigen zu uneracl iitterli-cher Glaub«*nstreue".
Ne bomo za zdaj natezali čverstih obravnav iz te knjige, temuč le rečemo: Vsemi in beri; boš sam vidil, koliko je delo vrt ino. Posebno bodi priporočeno tudi gosp. duhovnom, zlasti mestnim, za lahko rabo pri cerkvenih govorih itd.
Mi«ijon«k<* sporočila r. P. Valjavca.
XLVI.
jfts/uhje v Smartnem pri Kranji od 18-26. majnika 1872.
Po skončanem pervem misijonu v Smledniku že aem bil prašan, jeli bi tudi ponavljanja milijona prevzeli po oo. lazaristih mi družbam Jezusovi? Že leta 1866 amo bili prašam za Šmartno, in še le 1872. leto smo prišli v to lepo in bogato duhovnijo. Toda ne na ponavljanje misijonovo, na misijon sam smo prišli, o. Do-ljak, o. Stat«- in pa jaz, 16. majnika.
Pred trinajstimi leti so pervo poslanje na Kranjskem imeli gospod]*? misijonarji is Celja, očetje Uzariati v Smartnem pred Kranjem. Silna ailna množica ljudstva je privrela iz vsih krajev skup v Šmartno. Na tisuče in tisuče jih je bilo.
Pri vsem tem pa, da so imeli oo. lazaristi tukaj svoje pervo poslanj*- in se je veliko dobrega storilo v Smartnem ne samo za domače temuč tudi za ptuje, je pa vse eno čez 13 let sveto poslanje Smartnemu prav dobro djalo, »osebno mladini ga je bilo potreba. Teh nekteri niso nič vedili kaj je to, misijon, drugi so bili pa še premladi za spoznanje njegovo pravo. Nekteri niso mogli takrat delati dolge spovedi.... In tako je bilo to poslanje naše naj vgodniša prilika za dolgo spoved sploh vsim, ki je še niso delali, njim pak, ki sojo naredili, je bila pa z misijonom dana priložnost vsaj od 13 let spovedi ponoviti, pomanjkljive pri pervi dolgi spovedi pa t*-j drugi prid jati.
In kakšno je bilo vdeleževanje ljudstva pri tem poslan ji V
Nič si nismo mogli boljšega želeti. Šmartenska duhovnija je bila pri vsih treh govorih tako zastopana sleherni dan, da bolje ui mogla biti. Cerkev je velika,
dolga in široka, pa vselej je bila polna. Tihota v cerkvi izgledna, pazljivost naj veča. Stanovaki govori ao globoko vertali v serca, spovednice od moških in žensk tako obložene, da nihče blizo ni mogel, ki ni vsaj ob 2 čez polnoč pri cerkvenih vratih čakal in prežal, kako bo urno zletel k spovednici, da si prostor dobi. Pa veliko tacih še ni moglo k cilju priti tisti dan ali tiati večer, še le drugič, pri drugem takem čakanji so prišli na versto. Kdo bi si mislil, celo tukaj nam je manjkalo spovednikov, če nas je ravno vsaki dan okoli deset neprenehoma sedelo v soovednici, 4 dni pa po 13 do 14 spovednikov! Krani tako blizo, kjer se je tudi vedno spoveoovalo — in vender se nam je zadnje dni terda godila.
Da ni tudi tukaj manjkalo objedavcev sv. poslanja, si lahko sleherni misli, ki Šmartno pred Kranjem pozna in ve, kako so popred mladi ljudje radi hodili pit v kranjskega mesta pivnice, kjer ne govorijo ravno prav veliko za Cerkev in jezuite, ampak raji kaj druzega. A pri vsem tem se ljudje niso dali begati. — Mlada dekl ca, ki je prinesla nekam mleko, napadena s prav gerdimi besedami zoper nas, jo je kar pobegnila od eneg* tac b gerdih, smerdljivih, neostriženih kozlov. Druga, prašana, kaj govorimo v Šmartnem na leči, je rekla: sami pojdite poslušat, bote pa zvedili. Možje pa in mladenči so stali kakor stena v vsojem katoliškem prepričanji v cerkvi, da se jih pač še niso upali lotiti lažisvobodnjaki s svojimi gerdimi zabavljicami.
Na tem misijonu nam je obolel o. prednik in bali amo ae, da bi kaka vročinska bolezen ne bila na potu. Po skerbni pazljivosti g. kaplana, izverstnega homeopata, ae je z Božjo pomočjo bolezen na pljučah kmalo ulegla, da je mogel spet na lečo in v spovednico. Med tim časom pa sva mčgla dva vse breme nositi: jaz sem dva dni po dvakrat, o. Stare je en dan ssm dvakrat govoril. — Vse to nenehano sedenje v spovednici, velika vročina pripekajočega solnca zunaj, v cerkvi pa soparica od nagnjetene cerkve, je dalo zadosti mertvenja. Zato je pa tudi Gospod dal tako bogato žetev v Šmartnem. Serčno je bil ginjen vredni župnik šmartenski ves čas sv. poslanja in le rekal je: Bog poverni, Bog poplačaj vaš trud^za moje ovčice! O kako je bil pač potreben misijon Smartnemu! Misijon je zarea milost Božja po-aebna: če je še kaj v stanu popraviti, vravnati človeško serce, zamore to gotovo le av. poalanje! Po enem govoru mi je šestdesetletni Častitljivi mož roko vzel in jo poljubiti hotel, tako globoko mu je bila ginjena duša.
Pri tem poslan ji nam je tudi zale*ketalo se lepo upanje, da mil. knez in vladika k sklepu pridejo. A v saboto jame nalivati z neba, žen6 se černe megle po nebeškem oboku, gromi in treska. Dobimo list od pre-vsvišenega, v kterem nam se je up močno poderl, da zavoljo slabega, deževnega vremena skoraj ne bodo mogli priti. In tako je bilo tudi drugi dan, nedeljo namreč je bilo vse oblačno dopoldne in tako so knez domd ostali, namesti da bi bili ob 9 maševali v Šmartnem, kakor so napovedali. Ravno pa da mine dopoldne, za-šumi mogočen veter — in naenkrat je jasno. Popoldne je bilo naj prijetuiše vreme: aolnce je aijalo, njegove vroče žarke je pa hladni veter blaževal.
Ob treh popoldne je bil sklep. Ljudstva silna množica. Celo kranjske gospode je nekaj v Šmsrtno „pri-španciralo" radovednost past. Tudi nekaj mladine kranjske je po višnjevi škapulir v Šmartno prišlo.
Kar je bilo posebnega pri tem poslanji, je pa to. Z obleko Matere Božje ava bila z o. prednikom toliko ljudatva v šmartenski cerkvi oblekla, da še nikdar nikjer toliko ne. Jas nisem veliko manj ko 3 ure, o. prednik pa je dobro uro škapulir višnjevi delil. Vse me je bolelo že proti zadnjemu. Morda več ko 2000 ljudi je naenkrat
sprejelo višnjevi škapulir. Prijemali ao ga z veliko po-božnostjo tudi možki. Veliko število obojega spola jih je dobilo to obleko Marije brezmadežne, kar me je posebno veselilo. Bog daj, da bi obleka Marije Dev. brezmadežne vse vse ohranila vsaj brez madeža smertnega greha!
Upanje sem nesel v serci iz tega poslanja, da bo vender le prav veliko ljudi bolj zavarvanih pred smert-nim grehom po tem misijonu. Da je pa hudič veliko zgubil v šmartenski duhovniji in se je vera vterdila še globočje v šmartenskih duhovnjanov sercih, to ram pa pričajo Rr-pnje, kamor trumoma dohajajo zdaj iz Smart-nega ljudje z naj veseleji mi sporočili od sadu sv. poslanja.
Žganje.
X.
Pije, pije, dokler obroč na sodu ne poči! Kaj pijanca uči perst mezinec. Kaj je storil Nabal, — kaj strašnega Aleksander Veliki v pijanosti ? Kaj pravi modrijan Pitagora ?
Ravnokar sem čital to le dogodbo, ki pojasnuje, kako nemarni ostudneži so žganjepivci.
V eni moravskih vasi je prebivalec tistega kraja, ki je bil znan kakor malopriden žganjar, sedel v judovski žganjariji pri kupici žganja Pride pa majhen deček, pocuka očeta za rokav in reče tiho: Oče, pojdite domu, živina v hlevu se je odklenila in ne moremo je ukrotiti! — Le pojdi, bom že prišel, odgovori žejni oče. Ta, ki^ pa ni šel, je on bil.
(Jez nekaj časa deček zopet pride, očeta bolj pocuka za rokdv in reče glasno: Oče, domu morate iti, Janezek je z mize padel in ima luknjo na glavi! — Le pojdi, precej pridem, reče terčeni oče nejevoljen. Kteri pa tudi zdaj ni šel, je zopet on bil.
Proti večeru fantič zopet pride, zadene očeta v ramo in kliče: Oče, pojdite domu, da se B^gu smili, mati so padli in so si nogo zlomili! — Zaničijivo oče Čez ramo reče: pa ne bo tako nevarno, — in obsedi!
O angeljakem češenji pobič pa le še pride, šterleče pogleda in zakliče: Oče, obroč je pččil na sodu z žganjem, žganje po kleti okrog teče! Komaj je deček pervo besedo izrekel, se zdrami zanikarnež iz omotice in skoči po konci. Slišati pa cel6 še žalno naznanilo, da žganje po kleti krog teče, se je Čisto streznil in zarjul nad fantičem: Kaj nraviš? Obroč na žganjskem sodu počil? žganje po kleti krog teče V To bi bila nesreča! In zdaj ga ni nič več deržalo, zdaj dere domu. (P. Fr. Ehmig, Neue Gleichn., Beisp. u. Erz. 3. zvez., stran 176.)
Ali ni takemu zaverienemu človeku strupeni „šnops" več kot njegovo gospodarstvo, družina in vse drugo? Gorjč hiši in vsim domačim, kjer je oče, gospodar — pijanec! Gorjč pa še naj bolj samemu takemu malopridnežu !
Poslušajmo pa zdaj še malo, ka je rekel pred poldrugi sto leti hervaški pridigar od pijancev?... Začel je obravnavo svoje pridige tako-le:
Povejte mi najpervo, dragi, kadar kdo spotaknivši se pada na zemljo, kako se derži? Ali ni res, da taki stegne r»>ko na tisto stran, na ktero pada? Res je, ali zakaj tako počenja? Ali ne, da bi se vuderžal, in ne dopustil, Ha pade — ali če že pade, konči se ne pobije na životu? — Svoj pot pa pravim jaz tako: Kadar bode kdo zmed vas vidil in spoznal pri kakem pogostovanji ali med vinskimi (koliko huje še med žganjskimi) tova-ruši, *) da je v nevarnosti pasti v pijanost, in ako neče
*) Tako je pisano.
vanjo pasti, kaj mora storiti? Vzdigne naj si pred oči svojo roko, naj raztegne narazen perste, in dobro naj premisli njihove imena, kaj da vsaki pomeni. Te imena
so: Polex, index, medius, annlaris, auricnlaris: palec, kazalec, srednji, perstenec, mezinec. Pervi pravi, kaj si obetal; drugi, koliko si pogubil; tretji povč, na kaj si prišel; četerti, kaj si zaslužil; peti, zadnji in naj manjši praša, kaj si storil?
Postavimo pa tega zadnjega tu na pervo mesto, in govorimo o njem, ki mu je ime i.uricularis, mezinec. Po latinski besedi bi se imenoval „ušesec'', ki se z njim ušesa trebijo; ta perstec vsakemu pijancu šepeče na uho: Qnid fecisti — kaj si učinil?... Ako ne včš, kaj si v pijanosti storil, počel, prašaj svojih tovaršev, svojih sosedov, svojih domačinov, kaj si v pijanosti \einil, ali govoril? Povedali ti bodo, kdiko kletv.nj, besnost, ro-tenj, nečistih besed si izbruhal, kako si psoval sosede, preganjal družino, pohlepno se obnašal, ter si vsemu ljudstvu bil v pohujšanje! Ako to sprevidiš, te li nebo Gospod Boga strah, in sram pred ljudi se prikazati? Boš ii tako prederzen in nesramen, da bi se v novo upijanil in v prešnje grehe se povernil. In ako to storiš, ali ne boš gerši od vsakega naj nerazumnišega psa in mačke? *) Gotovo bodeš; zakaj, kdo ne ve, ako pes ali maček, navajen okoli loncev hoditi, kak pisker ubije in ga hlapec ali dekla na onem kraju dobro pretepe, in mu ob Čepinje gobec nabuta: se potlej ne pes in ne maček ne da več lahko pri piskrib viditi V Koliko skerb-nejše pa bi se moral vsaki človek bati pijanstva, iz kterega izvira toliko hudega?
Tako nekdaj uni nori Nabal, kader je bil zvedil od žene, kako je bil v pijanosti razžalil kralja Davida, in ko je premišljeval, v koliki je nevarnosti, malo da od velikega straha in žalosti ni bil umeri. „Et factus est velut lapis." Postal je zameri kakor kamen, pravi sv. pismo (1. Reg. 25, 35).
O Aleksandru Vel. pa nahajam zapisano, da je v pijanosti s sulico prebodel in končal svojega naj dražjega prijatelja Klit-a; ali kader se je streznil in našel sulico še v životu mertvega prijatelja, pa zvedii, da je on storil to človekomorstvo, izdere iz mertvega trupla nesrečno sulico, oberne ost proti svojemu sercu, in od velike žalosti hoče prebosti in umoriti samega sebe, in to bi bil tudi storil, ako bi mu ne bil" zabranjeno. (Kakor nevernik ni vedil, da je to naj veči smertni greh ter samomorivec sam sebe s samomorom v večno pogubljenje pahne.) Se celč pogan Pitagora, nekdanj modrijan, daje prav dober nauk proti pijanstvu. Pravi pa: Ako si kaj hudega storil v pijanosti, taisto pogostokrat premišljuj. - Tudi ti, čitatelj, prevdarjaj današnji nauk; drug č ti povem, kaj te uči perst perstenec.
Razgled po svetu.
Laško. ,.Tatovi v srenjskem odboru v Rimu." Pod tem napisom liberalni časnik ,,11 Dovere" bere dolge levite Viktor-Emanvelovim srenjskim vradnijam v Rimu in drugod. Ta časnik praša: zakaj se ne kaznuje nekdo, ki je ponarejal podpis enega asesorjev, da je občinstvu izmikal „patakone"? Zakaj nočejo zapravdati nekoga, in njegovih sokrivcev, ki je pritikal ničle k številkam, da je s kaženjem veče zneske iztirjeval? Zakaj niao bili zatoženi tisti gospodje, ki so, kakor je znano, tako onigavili o svojem opravstvu, da so iz nedopustljivih dobičkov potlej palače zidali? Zakaj so se pustile spri-
*) Besede imenovanega pisatelja, ki pijanca ne tipa z. mehkimi rokovicami.
Čala poštene oonaše osebam, od kterih bi bila pravica morala zahtevati odgovor sarad nekacih pogreškov? In zdaj, zakaj ni bil pri gosposki za pravico zatožen tisti, ki je zapustil prasnoto 10.000 lir v srenjski denarnici? Ako bi se vse to bilo zgodilo, bi danes ne imeli objokovati nenravnib djanj, s kterimi so se časniki te dni toliko pečali, in pečali se po pravici. Pa to ni vse, pravi dalje „Dovere<( in pripoveduje dalje, kako je bil po pravici kaznovan eden vradnikov v neki okrajini, ki je kradel patakone (quattrini), kteri so se plačevali v srenjsko kaso; pozneje pa je drugi marke si dal plačevati, ni pa jih pritiskal na dotične pisma, in tega so samo prestavljali od vrada do vrada. Ako bi se bilo resnobno postopalo s kaznovanjem vsih zadolženih, bi danes morebiti ne bilo treba pričam biti sramotnim dogodkom, kakor je oni dveh višjih vradnikov, ki sta si rasproti v oči berskala „tat<(, malo častni pridevek... Tako sklepa omenjeni liberalni časnik.
Ako se take reči o novi eri gode v tako „srečni, svobodni Italiji", kakor nam jo liberalci radi imenujejo, ia pa še celo v samem glavnem mestu ,,zedinjene Italije", in ako liberalci sami to očitno tožijo; potlej ni čudo, da liberalci sami so prisiljeni v srenjske zbore voliti „ultramontance", to je, katoličane, ker med seboj nimajo zanesljivih osebstev.
Pa to ni še vse. Kako ,.sladko upanje" se odpira .,tisučkrat srečnim Italijanom", to med tolikimi drugimi mladostnimi pregrehami in nesramnostmi kaže ta le dogodek, ki je prav ,,po peki". Časnik „Ravenate" pripoveduje 10. oktobra: Cerkvenikova žena pri av. Frančišku v Kaveni je 8. okt. že v zaperti cerkvi zaslišala ropot, kakor bi kdo lomil v cerkvene pušice. Cerkvenik to naznani gosposki. Odprejo cerkev in najdejo — koga? Dva čisto mlada — nedoletna mladenča, skrita v koru za velikim oltarjem. Ta dogodba je zbudila vse okrog velik šum iu žalost. Zakaj? Ne le samo zarad mladih bogoskruncev, temveč še posebno, ker bila sta tatova sina imenitne, inuogoznane rodovine!
Tako je že zdaj. Pa kaj še le bo — pri takih zgledih, pri ukih ukih!
O ravno t-m <asu naznanuje „Nazione" v Fioren-ciji, da v malo več kot 10 mescih se je zgodilo skoro toliko „falimfntov", kakor celi dve leti poprej, kterih bilo obe leti W — g"tovo grozno število! — zdaj pa lih ie samo to leto že 63, in pričakujejo se še drugi. Koliko ljudi je s tim ob enem nesrečnih!
Drugi zanikarnež, neki Karlo M. Pikarone, pri banki v Neapelnu, je grozovito kradel in sleparil, potem pobegnili, ter prav veliko ljudi zgubi na sto-tisučez i jegovim begom. (Moltissimi privati perdono non poche centinaia di migliaia di lire.)
Zakaj pa te laške dogodbe pripovedujemo? Zato, ker „švindlerii", lažniki in farizeji vsih dežel tako radi govore in pišejo o ,,zedinjeni, osvobodeni, osrečeni Ita liji", akoravno kažejo vse oudotne dogodbe ravno nasprotno.
Drobne novice. Iz Dolmonastira se naznanuje 10. vinotoka, da vsled velikega viharja je prejenjalo vse vojskovanje. Polja so postale blatne jezera in nadloge vojakov so nepopisljive. Rusi zbirajo velike moči ob ljomu. 13. vinot.: Dež in mraz nadaljuje. Kozaki so posedli vas Opako. Ukaz določuje, da vsak vojšak zamore vsled vojnih zaslug biti povišan na častniško stopinjo. — Od predzadn|e nedelje do ponedeljka je bil hud potres kacih G minut v Genovi in drugod po Laškem, pa tudi po Francoskem. V Marges-u so svonovi začeli zvoniti; v Loutry-u se je jezero divje gibalo od vzhoda proti sshodu. — Mnogoletni ubijavci sv. Očeta že tudi v osebnih pismih is Rima bolesen pspeževo na-
znanjajo. Saj en primčrljej iz Rims v Lj. nam je znan naj poslednjiši dni. Sv. Oče pa se med tem vseskosi dobro počutijo in dan na dan sprejemajo zaslišanja. „Voce della Veritk" piše 10. oktobra: ,,Sv. Oče, kterih zdravje je izverstno, so sprejeli včeraj in danes veliko vernikov, ki so bili razveseljeni z njih blagoslovom, kterega so prosili." — „Unita" vedno naznanja dobrote, ki jih sv. Oče delijo raznim cerkvam, vstavom, družinam itd., namreč v cerkvenih napravah, ss. posodah, denarji... — Pri francoskih volitvah je vlada pridobila kacih 50 glasov; vender bodo gambettovci še za kacih 100 glasov v večini.
Cvet in *aU zre ste motit ve.
Zahvale.
St. 1. Huda rana, ki je nisem mogel z ničimur odpraviti, se mi je zacelila po mnozih priporočevanjih k N. lj. G., posebno, ko emo jeli bolj pogosto sv. ro-ženkranc moliti. Z veliko priserčnostjo torej naznanim sshvalo in se ob enem priporočam uadalje v molitev, da bi sdravje bilo stanovituo. Želim tudi, da vsi, ki so v hudih stiskah, naj bi pri Mariji pomoči iskali.
V	Ljubljani, 14. oktobra 1877.	J. M.
St. 2. Začetka meseca avgusta neka os"ba, po svojem opravilu s polja domu se vernivši, stopi reDte-vidoma z golo nogo, in z vso močjo na debelo glaževno, ta pa ji preterga žilo na mezincu desne noge; ker je zelo kri tekla, se ji pridruži še slabost, da so jo morali nesti domu. Terpela je hude bolečine, v kljub zdravi lom; ako je bila noga en dan boljši je bila drugi dan slabši, še britkejše pa ji je bilo, ker ni mogla k sv. maši, in ne spolnovati kot gospodinja svojih dolžnost. V tej potrebi se oberne ona in še dve drugi osebi 28. avgusta s devetdnevnico k Mariji, naši ljubi Gospej presv. Serca, z namenom uslišanje po ,,Da'.ici" razglasiti. — Preserčna zahvala Mariji! Že pervi dan devetdnevnice so bolečine odnehale, bilo je vsak dan bolje, in ko je bila devetdnevnica končana, je že zamogla svoje dolžnosti opravljati, čeravno ne še popolnoma lahko, vender z zaupanjem na Marijno pomoč, in je zdaj popolnoma zdrava. Prosi vse ude bratovšine se z njo Mariji N. lj. G. za veliko milost zahvaliti, ter vsem kliče, naj se spominjajo besed sv. Bernarda, da nihče ni bil zapušen, kdor je k Mariji pribežal. in njo na pomoč klical.
Z Gorenjskega, 8. oktobra 1877.	AI. J.
St. 3. Naši ljubi Gospej presv. Serca Jezusovega priserčna zahvala za prejeto milost v velikih dušnih potrebah po opravljeni devetdnevnici. Po storjeni obljubi se to s hvaležnim sercem po „Danici" naznani.
Pri Terstu, mesca rožnicveta.	O. F.
Prošnje.
V	bratovsko molitev priporočujejo: Mati še prav mladega, pa prav hudobnega sina, ki zarad njegovega potepanja, jezičnosti, preklinovanja itd. ni skorej za nikamor, ako se ne poboljša. — Mlad vojak podčastnik, ki že del j časa boleha, da se ozdravi na milostne pri-prošnje N. lj. G. presv. Serca, ako je Božja volja. *) — Hud in od same pijače včasi nor, tudi drugim pregreham vdan pijanec, da bi se na priprošnje N. lj. G. in sv. Jožefa spreobernil. — M. G., ki že dolgo časa terpi hude bolečine v roki in se boji, da bi ji čisto ne
*) Tudi kar je naročeno za ss. maše in sveče, se bo spolnilo s hvaležnostjo.	Vr.
oterpnila. Uslišanje in zahvala se razglasi. — Mož priporoča svojo ženo v molitev k N. lj. G. sa zdravje in polajsanje. — Svojega brata priporočuje J. C. v L. v varstvo prečisti Devici, da bi Bog njega in domačo hišo varoval žugajoče nesreče. — M<ada gospodičinja, zelo nevarno bolna, ki se smerti boji, je goreče priporočena v molitev za zdravje in za serčno vdanost. M. A. — J. K., da bi mu bilo pomagano v telesni potrebi. Zahvalo hoče razglasiti. — Nekdo v prav hudih dušnih in telesnih stiskah prosi vse ude, da bi mu sprosili pomoč, vsak, ki to bere, je prošen saj za en edihliej k preljubi Gospe) presv. Serca, ki naj ga Bos$ tisučkrat poverne. Ako bode rešen, se bo vse po „Dan." v zahvalo razglasilo. — Neka reva, bolna, se enako priporoča bratovšini.
Bratovske zadeve.
Namen molitve in za spomin pri sv. maši mesca vinotoka.
I.	Glavni namen, kakor v št. 40.
II.	Posebni nameni. 23. vinot. Sv. Janez Ka-pistran. Prip>roč.: Od vojske obiskani kraji. Spreobernjenje višjih stanov. Dar pravih katoliških učenikov.
24.	Sv. Rafael. PriporoČ.: Obvarovanje mladine pred božjeropnira obhajilom. Mnogi duhovni. Spreobernjenje bravcev brezbožnih časnikov.
25.	Sv. Krispin in Krispinijan. Priporoč.: Rokodelski stan in njegovo posvečevanje, posebno zoper ekru-njenje nedelj ia praznikov in zoper pohujšljivo življenje, nespodobno govorjenje po delavnicah itd. Živeči brez s?, zakramentov. Spreobernjenje nekterih stotin krivo-vercev, zlasti enega.
26.	Sv. Evarist. Priporoč.: Spreobernjenje judov. (Sv. Evarist je bil v začetku jud iz Betlehema.) Vsi spačeni in zagrešeni po Slovenskem. Obilniše razširjanje sv. Cerkve po vsem svetu, zlasti na Angleškem.
27.	Sv. Frumencij, misijonar v Etijopiji. Priporoč.: Spreobernjenje zamurcev in sploh Afrikancev. Neka duhovnija posebej.
28.	Ss. aposteljna Simon in Juda. Priporoč.: Spreobernjenje brezvercev, zlasti po Slovenskem. Mnogi zakonski v polajsanje njih težav. Zapušent in obupljivi. Terpeči kmetiški stan.
29.	Sv. Narcis, škof v Jeruzalemu. Priporoč.: Re-šenje svetiš sv. Dežele iz rok nejevernikov. Katoliške male in velike semeniša. Obvarovanje mladine pred kužljivim branjem.
30.	Sv. Marcel vojak, in sv. Kasijan pisar, mu-Čenca. Priporoč.: Vojaški in vradmški stan, zlasti v na i ueželi. Ta mesec umerli in umirajoči. Mnogi hudo zagrešeni.
31.	Sv. Volbenk. Priporoč.: Vsi dozdaj v molitev Naše lj. Gospe priporočeni, ki še niso uslišani. Obvarovanje naše dežele pred ognjem, kužljivimi boleznimi in drugimi nesrečami. Vsi veliki reveži, v dušnih in telesnih rečeh.
Življenje dtiriifljsterih pomočnikov v sili.
VII. Sv. Dionizij Areopagit, škof in spričevavec ali
marternik.
Njega praznik se obhaja 9. vinotoka. — Pomenljivo znamnje: Vpodobuje ali mala se z odsekano glavo, ki jo derži v rokah, na glavi ima mitro ali škofovsko kapo. — Na poinoč se kliče zoper nepokoj vesti.
Atene so bile nekdaj naj bolj sloveče mesto, sedež vsih tadanjih vednost in učenost. Prebivavci so bili silno napeti malikovavci; tudi modri in učeni možje so bili tej neumnosti in gnjusobi vdani. Ko je bil sveti apostelj
Pavel na svojem misijonskem popotovanji prišel v Atene in je vidil mesto malikovanju vdano, te mu je v njem vnel duh, ter je začel očitno ozuanjevati keršanske resnice. Epikurejski iu stojiski modrijani so se z njim prepirali, ter so njegove nauke spodbijali; on pa jih je z modrostjo in učenostjo tako vgnal, da mu niso rcčgji nič več ugovarjati. Prijeli so ga in peljali pred Areo-pag *), naj bi tam vpričo zbranih učenih soduikov avoje nove nauke razkladal. Sv. Pavel stoje v sredi Areopaga je rekel: ,,Možje, Atenci! vidim, da ste vi v vsim nekako preverni", t. j., preveč verujete, imate veliko praznih ver. „Ko sem namreč okrog hodil in ogledoval vaše podobe bogov, sem našel tudi altar, na kterem je zapisano: Neznanemu Bogu. Kar tedaj častit**, da-iravno vam je r.eznano, to vam jaz oznanujem." (l);ai. apost. 17, 22. 23.) Nato je imel aveti apostelj prav u ersten govor, v kterem je dokazoval, da ie ta Atmc- m neznani Bog stvarnik nebes in zemlje. (Glej Djanje aposteljnov 17. pogl) Ko je bil sv. Pavel svoj govor dokončal, so se ga nekteri možje deržali in so verovali; med rjimi je bil Dionizij Areopagit in žena p<> imenu Damara, in drugi z njima. (Djan. apost. 17, 34.)
Sv. Dionizij (s priimkom „Areopagit", ker je bil ud slavnega Areopaga, t. j., naj viši sodnije) ni bil le samo stare in sloveče rodovine v Atenah, ampak hii je tudi pošten mož visoke učenosti in modrosti, zlasti )e bil izurjen v zvezdoznanstvu. Ko je Jezus Kristus na križu umiral, in ko je bilo solnce otemoelo, je ta zvrzdo-znanec — še ajd — zavpil: „Ali Bog vge nature ter p i, ali pa se bo *\et razrušil." Tega moža tedaj je ml sveti Pavel s svojim govorom v Areopagu spreobe-nil, ga je potem v keršanstvu podučeval, kerstil in pomeril škofa v Atenah. Ves čas svojega višega pastirovan » je Dionizij z vso mogočo gorečnostjo razširjal Kristusovo kraljestvo na zemlji. Pisal je mnogo bukev in 1 str v. ki so polni nebeških naukov. Ko je bil sv. Pavel v K:rn odšel, se je Dionizij prepeljal v malo Azijo, kjer je obiskaval cerkve ali keršanske srenje, ktere je bil sam vstanovil, je verne v veri poterjeval, v njih britkostih tolažil, pa tudi malikovavce spreobračal. Potem je po-potoval v Jeruzalem, kjer je z naj veči pobožnoatjo obiskoval svete kraje. Tukaj mu je bila došla neizrečeno velika sreča, vidil je namreč Marijo prečisto Devico in Mater Bož)o v nebeški lepoti tinti trenutek, ko se je njena sveta duša ločila od telesa. To je sam poznejše pravil. S svetim aposteljuora Janezom, ki je bil pri Marijini smerti. je posebno serc.no prijateljstvo sklenil. Nahaja se pismo, ki ga je Dionizij pisal Janezu, ko je le ta pod cesarjem Domicijanom v pregnanstvu živel na otoku Patmu.
Po dokončani pobožnosti v Jeruzalemu ae sv. Dionizij verne v svojo škofijo v Atene, kjer nekoliko časa svoje ovčice z vso skerbljivoatjo pase, pa tudi jude in malikovavce spreobrača. Ko pa med tem svojim apo-stoljskim delovanjem sliši, da sta aposteljna Peter in Pavel v Kimu zaperta, izroči svojo škofijo novoizvoljenemu škofu Pubiiju in se podi v Rim iz tega namena, da bi vidil poglavarja aposteljnov in vesoljne Cerkve in svojega nekdanjega učenika, sv. Pavla; pa tudi zato, da bi tam, ko bi bila Kristusova volja, preterpel muče-niško smert. Po potu grede v Rim oznanuje apostoljski mož sveti evangelij.
*) Areopag, naj viši atenska sodnija, v kteri so se deržavne opravila vravnavale, pravde in tožbe razsojevale, krivice in hudodelstva obsojevale. Ta sodnija je bila na hriltcu, ki se je imenoval po greško „Areopagos4', t. j. „Arejev hribec". Na tem hribcu se je svoje dni po ajdovski izmišljavi zagovarjal pred dvanajsterimi bogovi bog Ares ali Mart (Mars) zavoljo umorstva Neptunovega sina. Neptun je bil ajdovski bog.
Ko sv. Dionizij v Rim dospe, zve v svojo naj veči serčno žalost, da sta oba aposteljna omerla silovite smerti. Sveti papež Klemen, naslednik sv. Petra, ga Ijnbeznjivo sprejme, in ga ima v visoki časti zavolj) njegove izverstne svetosti in učenosti. To popotvanje sv. Dionizija v Rim je bilo naredba Božje previdnosti, da je sveti oče papež nad njim imel gorečega in junaškega aposteljna, kteri naj bi nesel luč svete vere na Francosko.	(Dalje nasl.)
Listek za raznoterosti.
Pred svetim Obhajilom.
Ljuba duša, zdaj vesela Urno hiti pred altar, Ker Gospoda boš prejela, O neprecenljivi dar! Kralj nezmerne visokosti K tebi pnditi želi, Da prinese vse blsgosti, Novih gnad ti dodeli.
Kot nevesta, tako bližaj Se presrečna Jezusu;
V	revi svoji se ponižaj Bogu trojedinemu! Srečna ura, ko prihaja Ženin tvojega sereš,
Vse zaklade ti podaja — S celim sercem ljubi ga!
Bivališe mu pripravi
V	sredi čistega sered, Vsa ponižna zdaj pozdravi Ljubeznivega Boga,
Ki se tebi daje vžiti, O velika res skrivnost! Nič od Njega zdaj ločiti Te ne more, kot zlobost.
Vedi, veče ni dobrote, Ne zaklada dražjega, Da zamoremo sirote
V	sercu nositi Boga. Torej duša, zdaj vesela Urno hiti pred altar,
Da Gospoda boš prejela; Za te je neskončni dar!
Ivan Zamik.
Birmanje in cerkveno obiskovanje bodo milg. škof opravljali 21. vinot. v Retečah pri škofji Loki. — Preteklo nedeljo so posvetili novo podružno romarsko cerkev v Suši, v zaliloški tari. Spodbudljivo opravilo je terpelo od 9 zjutraj do 2 popoldne. Pridigali so sami milgsp. škof, veliko mašo pa so imeli loški gosp. dekan.
Visoka starost. 15. oktobra je na št.-peterskem predmestji št. 70 umerla Marija Bernot, stara 102 leti.
Zahvala. Prejel sem po vredništvu „Zg. Danice" 259 gl. 5«'» kr. Za toliko dobroto naznanjam naj serč-niši aahvalo v imenu Komooljcev, — Bog jim obilno in preobilno povračaj.
V Dobrepolji, i6. oktobra 1877.
Val. Sežunt župnik.
Is Gorice. Naš prevzv. nadškof so od 13. do 18. t. m. obiskali dekaniji Devin in Komen, in delili so zakrament sv. birme poleg imenovanih dveh krajev še v Opačjem selu, Zgoniku, Rihenbergu in Dornbergu.
V	Gorici je katoliška družba pričela novo knjigarno, v kteri se bodo prodajale samo knjige katoliškega obsega. Zares potrebna naprava. Več prihodnjič.
V	Maribora v semenišu je 25. kim. 16 duhovnov kerške in lavanške škofije obhajalo svojo 251etnico. Le-ti so iz nekdaj zedinjenega semeniša v Celovcu. Iz prav številnega letnika sta umerla v 25 letih 2 redovnika, 2 Javanška in 2 kerska duhovna v naj boljših letih. Pričujočih je bilo 7 kerške in 9 lavanške škofije.
Herders Conversations-Lezicon, drugi, predelani natis, je dospčl do 23. zvezka. Poslednja beseda je »Hamster". To delo je zlasti tudi zato priporočevanja vredno, ker je v katoliškem duhu, in v ravno taki obšir-nosti vse reči obsega, kolikor more človek zraven svojega poklica brati, da si pojasnuje, kar mu je n. pr. v branji bukev in časnikov ali sicer nejasnega v vsih strokih vede, obertnosti itd. itd.
Poslednje novice. Po naj poslednjiših naznanilih so Rusi v Aziji silovito zmagali in otepli Turka, uzeli veliko kanonov, več divizij vjeli in med njimi 7 pašev.
Mšuhovshe spremembe.
V	Goriški nadskofiji: Č. g. Andrej Vuga, vikar v Kalu, pride za vikarja v Ročinj; — č. g. Tomaž Oerin, vikar v Vedrijanu, za vikarja v Avče; — č. g. Martin Leskovec, kaplan v Bovcu, za vikarja v Ternovo; — č. g. Fr. Goljevšček, kaplan v Muši, aa kaplana v Bi-ljano; — č. g. Pavlin Perini, kaplan v Gradem, za kaplana v Joaniz; — č. g. Janez Seravallo, sem. duh., za kaplana v Grado; — č. g. Janez Jarec, sem. duh., za kapi. v Bovec.
V	Teržaški škofiji: C. g. Karol Podobnik, župnik v Terbižu, podi se v pokoj. — Za I. leto v bogoslovje oglasil se je in je bil sprejet Karol Steffanutti.
MMobrolni darovi.
Za Kom poljske pojorelce v Dobrepoljski fari: Po gosp. Ant. Klemenu, fajm. iz Smlednika, 10^ gld. — Iz Ljubnega po gosp. faj m. Teranu 5 gld. — C. g. J. M. 2 gl. — Jera Vidic 5 gl.
Za sv. Očeta: Po č. gosp. Ign. Eržen-u: Neimen. 50 kr.; Neimen. 50 kr.; Neimen. 30 kr. — Neimenovan 1 gld.
Za afrikanski misijon: Jera Vidic 5 gl. za odkupovanje zamurskih otrok. — Iz Vogelj 3 gl.
Za sv. Detinstvo: Seliscar Al. in Mar. 24 kr. po gosp. Rozm. — Iz Vogelj 1 gl.
Pogovori z gg. dopisovalci.
A. F. v Z.: Pride precej prihodnjič. — G. L. v Ž.: Bode kakor nalaš za prihod, in za v. d. dan; blagovolite posl. še konec. — G. M. P. v G.: Bode naročen za Vas; v Lj. se ne dobiva. Caeteruin gratias pro omnibus!
Vsim preblagim gospodom iu prijatlom, ki so se spominjali „18. vinotoka", naj iskrenejši zahvala in v povračilo enake blagre in vošila!!!
Vrednik.
Odgovorni vrednik: Lola Jeran. — Tiskarji in založniki: Jiižef Dlainlko?! dediči v Ljubljani.