Leto LXVIII
Poštnina plačana v gotovini
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* ,tro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
V Ljubljani, v četrtek, dne 10. oktobra 19411
Stev. 233 a:
Cena 2 din

VENEC
Telefoni arednlitva la aprave: 40-01, 40-03, 40-03, 40-04, 40-05 — Uhaja vsak dan sjatraj razen ponedeljka ta daeva po praznika
Cekevni račant Ljubljana številka 10.050 in 10.349 h inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka (k.
SI
Smisel politike na Daljnem Vzhoda
Churchill je v svojem torkovem govoru, V katerem je podal zunanje politični pregled britanskega imperija, tudi povedal, du so se zaradi sklenjene trozveze Rim-Berlin-Tokio poslabšali britanski odnošaji z Japonsko in da bo Velika Britanija 17. oktobra zopet odprla birmansko cesto za dovoz orožja maršalu Čankaj-šeku. Gre za prometno pot, ki iz Indije in sicer iz Rangoona v Martabanskem zalivu vodi čez visoke birmanske in kitajske gore do Čungkinga na srednjem teku reke Jangce. Ta pot je dolga nad 2.000 km in je od Rangoona do kitajske meje izpeljana železnica, od meje do Vunana jc cesta, pozneje pa do Čungkinga zopet železnica. Odkar so Japonci zasedli važno železniško progo, ki je od Hajfonga v francoski Indokini čez Hanoj vodila v Yunan na Kitajsko, je angleška W)t čez Rangoon edina dovozna pot, po kateri bi Kitajci od Angležev mogli dobivati orožje. Na ta način bi Čankajšek še mogel podaljšati svoj odpor nasproti Japoncem, ki so dosedaj zasedli že 1,500.000 km2 Kitajske. To je za Japonce dosti neprijetna stvar, zlasti ker so si ravno v zadnjem času s tem, da so zaprli dovoz orožja iz francoske Indokine, po štirih letih vojske zagotovili dosti ugoden položaj za končno zmago nad Čankajšekom.
Še je v spominu, kako je Francija 24. seip-tembra po odporu, ki je trajal štiri ure, morala kloniti pred japonskim ultimatumom. Po dolgem otipavanju so Japonci končno našli točko najmanjšega odpora in z hitrim vdorom v Indokino prerezali eno izmed poti, ki za Čan-kajšekovo armado po menjajo življenje. Ta dogodek pa je seveda le eden izmed neštetih prizorov v boju, ki že štiri leta divja na Daljnem Vzhodu. Tudi na Daljnem Vzhodu si stojijo nasproti na eni strani Japonska, Nemčija in Italija, na drugi strani pa Kitajska, Amerika in Sovjetija. V tej borbi je zaenkrat Japonska odnesla zmago, ker se ji je posrečilo Čankaj.šeku odrezati važno dovodno žilo.
Japonci pa so s svojo drzno potezo pridobili še več. Dobili so nadzorstvo nad 281.000 km2 veliko, izredno bogato pokrajino z 24 milijoni prebivalci, ki obsega dele Končinkine, Anama, Kambodija, Tonkina in Lavosa. Anam in Kara-bodija sta kraljestvi z lastnimi vladarji, a sta bila dosedaj pod francoskim nadzorstvom. Francoske čete in to v prvi vrsti tujske legije, so bile razpostavljene v celi deželi. Indokina je zelo bogata in jo je treba šteti k najbogatejšim francoskim kolonijam.
V prvem spopadu je torej Japonska brez dvoma odnesla pomembno zmago. Sedaj se pričenja pa drugi del. »Amerikanci so razžalili cesarsko- japonsko armado«, »Novn ameriška nasilja«, »Ameriški gentleman s človeškim obrazom in s kožo divje zveri ne more več zakrivati svoje hinavščine«, in tako dalje. To so naslovi v japonskih listih, ki izhajajo v Šanghaju in ki naj bodo odgovor na premikanje ameriškega brodovja. Kakor znano, je že od nekdaj japonska politika najbolj perfidna in najbolj cinična in postopa dosledno tako, da svoje lastne ni-mene in dejanja vselej podtakne nasprotniku. Tudi sedanja kampan ja japonskega tiska proti Ameriki naj pred japonskim narodom opraviči potrebo novih osvojitev na azijski celini in s tem v zvezi novih žrtev in novih dajatev. Vsaka pretveza je dobra: Nedavno je japonska poročevalska služba Domej javljala, da so Amerikanci 16 japonskih policajev potegnili v ameriško naselbino v šanghaju, jih pretepli in potem vrgli divjim psom, da so jih oklali. Polkovnik Peck, ki poveljuje ameriškim vojnim ladjam pred Šanghajem, pa izjavlja, da je vsa storija gladko izmišljena...
Žanimivo je tudi, kako so Japonci svojo javnost pripravili na zasedbo delov francoske Indokine. Najprvo so japonska letala bombardirala na kitajski strani nekaj vagonov petroleja. Japonci so takoj razglasili, da so Kitajci ta petrolej dobili iz francoske Indokine in da se torej Francozi ne drže dogovora, v katerem so obljubili, da ne bodo oskrbovali Kitajcev z vojnimi potrebščinami. Takoj na to so v japonskem tisku izšli senzacionalni članki, ki so napovedovali, da hočejo Francozi Japonsko napasti. Obenem pa so Japonci pritisnili z vso silo Tia Angleže in res tudi dosegli, da so zaprli birmansko cesto za dovoz orožja Čankajšeku. Tedaj so Angleži še upali, da bodo Japonce prU dobili za sebe in jih odvrnili od zveze z Rimom in Berlinom. Toda tudi ta popuščanja niso nič pomagala. Japonci so šli svojo pot, vkorakali so v Indokino in sklenili zvezo z Nemci in Italijani. Sedaj Japonci nadzirajo že vso vzhodno azijsko obalo od Honkonga do Sajgona.
Vsakdo se bo vprašal, zakaj je vse dosedaj Amerika tako mirno glodala početje Japoncev na Kitajskem. Odgovor je enostaven: najboljši kupec v Ameriki je Japonska. V zadnjih treh letih so Amerikanci prodali Japoncem za 770 milijonov dolarjev blaga (40 milijard dinarjev) in niso v istem času kupili od Japoncev niti za 500 milijonov dolarjev. V istih letih je vrednost japonskega zlata v ameriških bankah znašala 580 milijonov dolarjev. Polovico ladijskega tovora, ki gre iz Amerike čez Tihi ocean, je na poti na Japonsko in to predvsem olje, železo in druge rude. Takega kupca nihče rad ne izgubi. Zato vidimo, da mogočnim besedam in govorom v Washingtonu zaenkrat vsaj še niso sledila nobena dejanja, ki bi jih Japonci mogli smatrati za sovražna. Seveda pa so Amerikanci 400 milijonov dolarjev vtaknili tudi na Kitajsko, Angleži pa celo 500 milijonov dolarjev. Vos ta kapital je vsaj za dogleden čas zamrznjen. Da bi pa Angleži in Amerikanci ne izgubili docela obresti na Kitajskem, zato so tudi Kitajsko podpirali. in sicer Angleži po birmanski cesti, Amerikanci pa preko Sovjetije. Kitajci «eda,j vedo, pri čem so. Nekateri so jim dobri zaradi tega, ker so tamkaj investirali kapital in drugi, da bi si kapital naredili. Odtod na videz tuka zmeda na Daljnem Vzhodu: Sovjeti pomagajo Kitajcem proti Japoncem in so obenem v dogovoru z Japonci: Amerikanci so dosedaj pomagali Japoncem proti Kitajcem in Kitajcem proti ifaponcamj. Ancleži so šli na roko Japoncem,
Nadaljna ugibanja o nalogi nemških čet v Romuniji
V Berlinu Izjavljajo, da so nemške čete prišle v Romunijo po Donavi in ne skozi Madžarsko • Glavni namen je, da zavarujejo potrolejske vrelce - Moskva zagonetno molči
Berlin, 9. okt. b. Nemški uradni krogi danes zanikajo vse govorice, ki so se razširile v zvezi s prihodom nemških čet v Romunijo. V Berlinu poudarjajo, da je namen prihoda nemške vojske vzgoja romunske armade in da nemško vojaštvo nima nobene druge emisije v Romuniji. Glede mesta stalnega bivanja nemški uradni krogi ničesar ne povedo, ker to vprašanje še ni dokončno rešeno z romunskimi oblastmi. V Berlinu poudarjajo, da nemške čete niso prišlo v Romunijo čez Madžarsko, temveč po Donavi, ki je mednarodna plovna reka.
Veliko zanimanje pa vlada za vprašanje, kaj se bo zgodilo s člani bivše poljske vlade, ki so internirani v Romuniji. Nemški uradni krogi na to izjavljajo, da nemška vojska nima okupacijskega značaja, ker je prispela v Romunijo le v svrho izpolnitve jamstva, ki ga je dala Nemčija Romuniji za njene meje, in zaradi vežbanja romunske vojske. Povsem logično je, da nemška vojska noče imeti ničesar z državljani poljske narodnosti, ki so internirani v Romuniji.
Curih, 9. okt. b. »Neue Ziircher Zeitungc poroča iz Bukarešte: Petrolejska središča v Romuniji so že dalje časa do vrha napolnjena in sedaj se ugiba, kako bodo ta petrolej poslali v Nemčijo. Številni gospodarski krogi so prepričani, da jo naloga nemških čet, ki so prispelo v Romunijo, predvsem ta, da opravljajo nadzorstvo nad petro-lejskimi vrelci ter da pospešijo transporte tekočega goriva v Nemčijo.
Italijanska razlaga
Rim, 9. okt. t. Rim ki listi pišejo, da so se pojavili angleški agenti v Romuniji, kjer so hoteli iz-peljaai nekatere svoje namene. »Poipolo d'Italia* pravi, da sedanji angleški načrti, ki tičejo predvsem romunskih petrolejskih vrelcev, v mnogem spominjajo na francosko-angleške načrte proti pe-trolejskim vrelcem v Kavkazu v Sovjetski Rusiji, kateri načrti so bili odkriti "-n porazu Francije v zapuščenem vagonu generalnega štaba. Toda v Berlinu so odločeni, da bodo takšnim angleškim oosku-som napravili hiter konec in da bodo storjeni koraki, ki bodo angleški vpliv na Balkanu za vedno odstranili.
Tudi drugi italijanski listi pišejo o načrtih za orušenje romunske petrolejske industrije, da '-i esmčija tako izgubila možnost oskrbe s oetrolejecn. Prihod nemških čet v Romunijo ima torej .namen zavarovati petrolejsko industrijo ter prometna 6redstva, s katerimi se petrolej odvaža k Dor.avi ter dalje po Donavi v Nemčijo.
Prepoved izvoza petroleja v Grčijo
Newyork, 9. okt. b. Associated Press< poroča iz Aten, da je Romunija prepovedala izvoz bencina in olja v Grčijo. Ta prepoved je prišla brez vsakršne obrazložitve.
Nemško-italijanska vojaška komisija v Transilvaniji
Bukarešta, 9. okt. b. »Curentuk poroča o prihodu nemške in italijanske komisije v Romunijo, ki ima nalogo obiskati vsa odstopljena romunska področja Madžarski. Člani komisije so se razgo-
varjali z romunskimi predstavniki, ki so v zadnjem času zapustili Kološvar, Sziget in druga mesta, ki jih je Romunija odstopila Madžarski.
Angleži zapuščajo Romunijo
Bukarešta, 9. oktobra. A A. Reuter: Angleški poslanik v Bukarešti je svetoval vsem angleškim državljanom, ki so bili zaposleni v romunski pclro-lejski industriji, da naj takoj odidejo iz Romunije. Angleški državljeni so sledili temu nasvetu in so že odšli iz pokrajine petrolejskih vrelcev. Med dvanajstimi Angleži, ki so sedaj v Bukarešti, jih šest odpotuje danes, ostali pa prihodnji teden.
Iz Romunije se izseli 60.000 Nemcev
Bukarešta, 9. oktobra. AA. DNB: O priliki pogajanj med nemško delegacijo in romunsko vlado o selitvi Nemcev iz južne Bukovine in Dobrudže, katera se začenjajo danes v Bukarešti, sporača vodstvo nemške nacionalne stranke, da se bo preselilo iz Romunije okrog 60.000 Nemcev in sicer 13 do 16.000 iz Dobrudže, ostali pa iz Bukovine. Po tem takem se bo skupaj z Nemci iz severne Bukovine In iz Besarabije ter iz jugovzhoda preselilo v Nemčijo 175.000 Nemcev.
V Moskvi molk
Riin, 9. okt. b. Rimski diplomatski krogi posvečajo največjo pozornost vprašanju, kakšno reakcijo bo v Sovjetski Rusiji napravil pri-
hod nemških strokovnjakov v Marnajo, ki jc komaj nekai kilometrov oddaljena od romunsko luko Constancc. Doslej še ni bilo nobenih komentarjev » sovjetskem tisku niti p» radiu glede prihoda nemške vojske v Komuni jo.
London, 9. oktobra. Po semkaj prispelih poročilih je Nemčija svojo vojaško moč na Poljskem zelo okrepila in se po poročilih iz zanesljivih virov nahaja na Poljskem sedaj 100 nemških divizij. Te glasove tolmačijo v londonskih krogih tako, da ima Nemčija namen Sovjetsko Rusijo prepričati, da je najboljše, ako sprejme dejstvo, da se nahajajo nemške čete v Romuniji in ob Črnem morju, na znanje, ter da naj se čim prej sprijazni z Japonsko.
To jx>ročilo agencije »United Press» spada spet med tiste, zadnje čase zelo številne novice, ki jih je natrosila z namenom, da seje zmedo in ustvarja kalna ozračja. Kajti vsakomur mora pasti v oči, da je spričo prijateljskega duha, ki vlada med Nemčijo in Sovjeti, absurdno govoriti o pritiskih v smislu tolmačenj te že večkrat na laž postavljene agencije.
Švicarska poročila
Basel, 9. oktobra, t. »Baseler Nachrichten. poročajo iz Berlina, da časnikarski svet spet zanima, kje se nahaja zunanji minister Ribbentrop. V časnikarskih krogih da ugibajo, da bo Ribbentropova odsotnost iz Berlina spet v zvezi i diplomatično ofenzivo držav osišča proti angleškemu vplivu na jugovzhodu, kar je treba spraviti spet v zvezo s prihodom nemških čet v Romunijo. »Baseler Nach-richten« pristavljajo, da je treba sedaj pričakovati še nastopa Italije v najkrajšem času.
Bolgarski list o odnošajih med Jugoslavijo in Bolgarijo
»Danes je mnogo lažje, da pričakujemo prijateljske kretnje med Jugoslavijo in Bolgarijo«
p<
N
Sofija, 9. oktobra. AA. Današnji ... - i r ♦ p're med drugim tudi sledeče: Kadar govorimo o odnosih bivšega balkanskega sporazuma do Bolgrrije, ni mogoče iti mimo ene ugotovitve. Bratska Jugoslavija je že prej okrnila sporazum s tem, da je eklervila prijateljsko pogodbo z Bolgarijo, Res 60 bili časi, ko je Bolgarija ostala 6ama na svetu. Njeni oddaljeni prijatelji tedaj niso imeli besede, njena osvoboditeljica Rusija pa sploh ni sodelovt.' v mednarodni politiki. Bolgarija je prtšla do 'ega, da je imela za pokrovitelja male narode. Bolgar-sko-jugoslovanska pogodba je imela svoj-čas točno tako vsebino. Res je, da so Bolgari cesto govorili, da je treba v bolgarsko-jugoslovanski sporazum vnesti nekoliko točnejšo vsebino. Toda mednarodni položaj ni dovoljeval, da bi se izpolnila H razumljiva želja. Danes naši prijatelji razumejo, da nova načela urejajo in bodo urejala svet. Na koncu pravi članek,
da sta Jugoslavija in Bolgarija začeli s prijateljskimi razgovori že davno in sicer v času ko so samo fantasti lahko govorili o prijateljstvu
Globok vtis v Turčiji
V Turčiji se sprašujejo o pomenu nemških letalskih in pomorskih oporišč na črnem morju
Ziirich, 9. oktobra, b. »Neue Ziircher Zeitmig« poroča iz Carigrada: V turških vojaških krogih z največjo pozornostjo spremljajo razvoj dogodkov v Romuniji zaradi prihoda nemških čet v razne romunske kraje. Sodeč po pripravah, ki so bile izvedene v Romuniji za bivanje teh čet, računajo poučeni krogi, da bodo v Romunijo prispele najmanj dve do tri divizije nemške vojske. Ugotovljeno je, da se nemške čete zadržujejo precej daleč od moldavske meje in od ustja Donave, kjer se hočejo tako izogniti vsakemu izzivanju Sovjetske Rusije.
Prav tako je zbudilo veliko pozornost, da so takoj po prihodu nemških čet začeli graditi v Romuniji strategično vojaško cesto proti Črnemu morju. Tudi nemški mornariški strokovnjaki so prispeli v Galac, kjer so majhne ladjedelnice, ki bodo takoj preurejene za gradnjo podmornic in manjših vojnih ladij.
Poseben pomen pa pripisujejo v Turčiji nemškim letalskim oporiščem v Ploestiju, kakor tudi pomorskim oporiščem na Črnem morju blizu mesta Mamaja. Z nemškimi četami
ker so zaprli birmansko cesto in to v istem času, ko so Japonci zasedli dele Indokine, ki spada k posesti Francije, to je zaveznika Angležev.
» Zaradi takega stanja ne smemo položaj nn Daljnem Vzhodu motriti po kakšnih ideoloških vidikih, ampak izključno le i/, gledišča vojne industrije in / njo združenimi dividendami. Samo na ta način dobi vzhodna azijsko politika nekakšen smisel. Kajpada to niso razmere, ki bi v nas mogli; utrditi vero v napredek človc-veštva in v humuniteto. o kateri smo v gimnaziji slišali, da ima svoje početke že pri Erazmu iz Rotterdama.
so bila poslana v Romunijo letala, za katera pa trdijo, da so le prevozna letala za čete.
V turških krogih posebno poudarjajo, da je od Ploestija do Carigrada komaj 500 km, od Ploestija do Ankare pa je manjša razdalja kakor od Londona do Berlina. Iz tega jasno sledi, v kakšnem položaju se nahaja Turčija, zlasti če pride do resnega spora med Italijo in Grčijo.
Med Turčifo ln Sovjeti frprilateljski odnošaj/'
Carigrad, 9. oktobra. A A.Štefani: Turški f>o-slanik v Moskvi, ki je včeraj odpotoval v Sovjetsko Rusijo, je zastopnikom tiska izjavil, da so odnošaji med Turčijo in Sovjetsko Rusijo prijateljski in da bo njegova naloga ta, da bo še poglobil prijateljstvo med obema državama. Turški veleposlanik je izjavil, da upa, da bo novi sovjetski veleposlanik v Turčiji deloval v istem smislu. Ob koncu je turški veleposlanik izjavil, da morajo države, ki niso zapletene v vojno, ohraniti prijateljske vezi.
Angleški posveti s Turčijo
London, 9. oktobra, t. Reuter. V spodnjem domu je neki poslanec vprašal državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Butlerja, če je vladi znano, da prihajajo nemške čete « Romunijo in če je vlada kaj stopila * stik s turško vlado glede tega dogodka. Butler je na vprašanje odgovoril, da angleška vlada t veliko |>ozornostjo zasleduje prihajanje nemških čet v Romunijo in da je vlada njegovega veličanstva v najtesnejših stikih s turško vlado glede nadaljnjih razvojev, ki so mogoči na črnomorskem prostoru, kakor tudi v francoski Siri':
med Bolgarijo in Jugoslavijo, katero pa se se kot vidimo, uresničilo. Danes je mnogo lažje, da pričakujemo prijateljske geste med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Bolgarski listi o vrnitvi Odrina
Istambul 9. okt. t. Tukajšnji list »Yani Sabah* objavlja posnetke iz bolgarskega časopisja, ki je zadnje čase poleg svojih zahtev, ki jih ima Bolgarija do prostega izhoda na Egejsko morje, postavili tudi zahtevo po vrnitvi Odrina (Drinopolje-Adria-nopel) in dela turške Tracije. »Yeni Sabah« pravi, da so te zahteve »neverjetno drzne« in da je del bolgarskega tiska sploh začel načrtno izsiljevaVio borbo proti Turčiji in Grčiji. List pravi, da takšno postopanje Bolgariji ne bo prineslo dobička, ampak primerne protiukrepe v Turčiji. List zaključuje, da ne namerava obtoževati V6ega bolgarskega naroda za neprevidne prestepke nekega dela bslgarskega tiska, vendar pa mora biti vsakomur jasno, da Turčija ne bo niikomuT dovolila, da bi sproževal vprašanje Odrina in Tracije, a da tudi sama prostovoljno tega področja Bolgarom ne bo ponujala.
Bolgarski minister v Berlinu
Berlin, 9. okt. b. Večje zanimanje pa je zbudil obisk bolgarskega ministra v Berli-n u. Splošno so prepričani, da bolgarski minister nima samo pooblastil, da se pogaja o gospodarskih in kmetijskih vprašanjih, temveč ima tudi v rokah pooblastila, da uredi razna politična vprašanja, ki se nanašajo na stališče Bolgarije do osiščnih držav in jugovzhoda, Ako se bo bolgarski minister Bagranov sestal z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom, ni znano, povdarjajj pa, da je cilj osišča ustvariti ne le samo diplomatsko in politično sodelovanje temveč tudi močno gospodarsko avtarkijo, ki naj jo nadzirala osiščni velesili. (Ass. Press.)
Napetost z Madžari
Medsebojni očitki, da preganjajo romunske odnosno madžarske manjšine
Bukarešta, 9. oktobra. AA. Rador: Notranje ministrstvo najodločneje zavrača novico, ki jo je budimpeštanski radio objavil 7. t. m. in v ka.eii jc bilo rečeno, da se na Erc-.ljskem nečloveško po. stopa z Madžari. Zaradi tega je bilo tudi objavljeno uradno poročilo po seji romunske vlade. V iim poročilu se povdarja, da so vse govorice o nečloveškem nostopa- 'n z M-džari, ki so zapustili Roiri-nijo, tcndcncijozne in brez podlage. Poročilo pravi, da j j od 6. septembra do 7. oktobra zapustilo Romunijo 5828 Mad»»rov, in da te istočasno rtnusflo Madžarsko in odšlo » R .lunijo 11.619 Romunov, ki so jih madžarske oblasti izgnale in pri tem nečloveško postopale z njimi. Madžari, pa, ki so zapustili Romunijo, so lahko odšli brez vs'h ovir.
Slovencem in Hrvatom
se bo izplačala vojna odškodnina
»Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Mačka, piše, da bo vlada sprejela sklep, da se naknadno izplača vojna odškodnina vsem oškodovanim državljanom, ki so za čas vojne in ob prevratu živeli ne samo po obmejnih krajih Srbije in Črne gore, marveč tudi v krajih, ki meje danes na Italijo. To vprašanje se je vleklo že celih 20 let in šele sedaj je minister za socialno politiko dr. Srdjan Budisav-ljevič to vprašanje stavil na dnevni red in bo vojna odškodnina v kratkem priznana vsem številnim Hrvatom in Slovencem, ki imajo nanjo pravico. Za izplačilo vojne odškodnine je potrebnih (X) milijonov. Zagrebški list pravi, da so leta 1923 poskušali doseči, da bi Italija plačala to vojno odškodnino, toda poskusi so se izjalovili po krivdi belgrajske vlade, ki ni hotela sprejeti načelo reci-procitete za izplačilo vojne odškodnine za Italijane v Jugoslaviji. Toda Italija je svojim starini in novim državljanom brez razlike narodnosti priznala vojno odškodnino. Sedaj po 20 letih bo tudi Jugoslavija to storila in se uredba že izdeluje. — V zagrebškem listu ne beremo ničesar o tem, če obsega nova uredba tudi vojno odškodnino za obmejne kraje na severni meji. Tudi ta vloga že čaka na rešitev 20 let.
Pismo iz trboveljskih rovov...
Tednik »Č e t r d e s e t a«, ki izhaja v Zagre-f>u in kateri smo takoj ob pričetku izhajanja pred nekaj meseci dali pravilno oceno, da je kaniufli-rana marksistična revija, se od številke do številke vedno bolj razkriva in prikazuje svojo pravo podobo. V zadnji, 10. številki objavlja na prvem mestu od nekega — ika — napisano pismo, ki opisuje življenje rudarjev in se zaključuje z naslednjim odstavkom: »Nad dolino lebdi neizrečena misel. To je ideja, tovariši, ki se oplaja s poznavanjem in izkustvi vsakdanjega dela in tlake — a nove metode dela pri izkopavanjih izzivajo prodoren pogled na vse, kaj počne ta svet, ki je nabit z bogastvi, pogled, ki bo razgalil trpljenje trboveljskih rudarjev — ljudi, ki na polju duhovne skupnosti vse bolj rastejo in zmagujejo. Tudi trboveljski rovi s svojimi krtinami poznajo Aleksije Stahanove in ž njimi ponavljajo te besede: »Življenje 1k> postalo veselo, življenje lepše bo! In ko življenje nam bo slajšal dobri bog, bo šlo delo lažje izpod naših roki Rudarji smo, ki vedo za vse, kako še bo.« — To je ena nota v tem zanimivem hrvatskem listu. Drugo noto pa mu dajejo stalni dopisi iz Moskve, ki pa v vsaki številki poveličujejo prosvetne blagodati Sovjetske Rusije.
Kdo je vse »frarckovec«
»Hrvatska straža* objavlja dopis nekega Jožo Rebaca iz Čapljine, ki daje nekatera pojasnila o vzrokih, ki jih je imela oblast, da je razpustila tamošnji občinski odbor. Temu odboru so tudi očitali, da je bil razpuščen zato, ker da je bil »fran-kovski«. G. Rebac pravi, da ta očitek ne drži, češ »za frankovce se dandanes imajo tudi takšni, ki za to nimajo nobenih pogojev, a tudi takšni, ki niti ne vedo, zakaj jih imenujejo frankovce. Frankovci hočejo biti tudi takšni, ki niti pojma nimajo o razvoju hrvatske stranke prava. Mnogo je takšnih, ki so šele včeraj postali Hrvati, se danes pustijo imenovati frankovce. To je zelo zanimivo psihološko vrenje .. .< — Kaj več o tem »zanimivem psihološkem frankovskem vrenju« pa g. Jožo Rebac v svojem pismu ne pove.
»Ovo ubija hrvatski narod...«
»Hrvatska straža« objavlja daljši članek, v katerem se bridko pritožuje nad nekaterimi pojavi v Primorju, predvsem pa po naseljih med Sušakom in Kastvom. List piše, da je tamkaj zavladala v ogromnih razmerah uživanjaželjnost, »podivjano plesanje in sproščeno ponočevanje mladine«, ter da jo »ta način razrvancga izživljanja mladega sveta najhujše zlo, ki razkraja družabno tkivo prebivalstva po teh krajih.«. List na to našteva nekatere primere ter pristavlja, da o teh pojavil »nikdo od pristojnih oblasti ne vodi računa«, pa čeprav je s plesnimi prireditvami, ki trajajo celo noč »povezano pretirano pijančevanje vse noči, kvantarske pesmi, ponočno klatenje mladine, anarhistično vzklikovanje, ki mnogokrat prehajajo v naravnost divjaška tuljenja, pretepe in ubojstva«.
Tomo Bahurin o povojnih kombinacijah
»Jugoslavenski list« poroča iz Rjelovarja, da je tamkaj govoril bivši narodni poslanec Hrvatske se-ljačke stranke Tomo Baburin, ki je med drugim dejal, da je »žalostno, da imamo med nami še ljudi, ki zahtevajo tujo pomoč. Kdo naj nam pa pomaga, ako si nočemo pomagati sami. Imeli smo gospodo, ki je lela 1918 rekla: samo da se rešimo Avstrije, pa četudi s pomočjo samega vraga. Danes ti ljudje spet pravijo: samo da se rešimo Srbov, pa četudi s pomočjo vraga! Mi moramo postati pametni. Te gospode, ki se imenujejo »prijatelji ljudstva«, imamo dovolj. Kmetskih ljudi je na Hrvatskem 80 odstotkov, zato jim nikdo drugi ne bo prinesel svobode, kakor sami sebi. Zato se je treba ob strani dr. Mačka truditi, da hrvatski narod ne pride v krvave vrtince, da ostanemo nevtralni. Naj bi že povojne kombinacije bile kakršne koli, mi moramo gledati, da v njo pridemo kompaktni in neodvisni.«
Podkupljiv profesor obsojen
Belgrajski listi objavljajo potrdilno razsodbo belgrajskega kasacijskega sodišča proti profesorju gimnazije v Smederevu Vladislavu Mihi, ki je bil svoje dni obsojen zato, ker se je pustil z denarjem podkupovati ter je proti nagradam ined 500 in 1000 dinarji dajal dijakom dobre rede v spričevala. Pri tem delu mu je pomagal dijak Zivadin Avramovič, ki je iskal zveze med dijaki in njihovimi starši. Profesor Miha je dobil eno leto zapora in izgubil državno službo, dijak Avramovič pa bo sedel šesl mesecev.
Jadransko železnico bodo gradili naprej
»Jugoslavenski list«, ki izhaja v Sarajevu, poroča, da se bodo dela za nadaljevanje, jadranske proge, ki bi imela peljati skozi Cmo goro v Boko Kotorsko, spomladi nadaljevala. Pretekle dni so namreč prišli v Nikšič v črni gori strokovnjaki prometnega ministrstva, ki so proučevali razna tehnična vprašanja v zvezi z nadaljevanjem gradnje jadranske železnice, ki naj bi peljala tudi mimo Nikšiča.
Vpliv Judov v Južni Srbiji
Belgrajsko »Vreme« prinaša v včerajšnji številki daljši članek o vplivu Judov na gospodarsko življenje Skoplja in južne Srbije.
Tako poroča dopisnik, da je vse prebivalstvo z navdušenjem pozdravilo obe uredbi vlade ki sc tičeta Judov, ker si je ljudstvo zapomnilo, da so bili prav Judje prvi, ki so začeli špekulirati ob sedanjem naraščanju cen z raznim blagom in življenjskimi potrebščinami. Judje so bili v glavnem tudi tisti, ki so začeli prikrivati zaloge živil. Tudi v Sfcop-lju kakor v drugih trgovskih središčih naše države, je velik del trgovine v judovskih rekah. V južni Srbiji sicer Judje nimajo v rokah industrije, zato pa imajo vodilno vlogo v trgovstvu. Oni vodijo trgovino z bombažem in velikanske množine bombaža leže skrite v skladiščih prav zato, ker pričakujejo Judje še višiih cen za bembaž. Prav tako je v judovskih rokah galanterijska in manufaktuma trgovina in Judje navijajo cene kakor se jim ljubi, ker to blago še ni prišlo pod uredbo o kontroli cen. Trgovina s sadjem in zelenjavo na debelo in na drobno je tudi v glavnem v Judovskih rokah. In pri dviganju cen sadju in zelenjavi so prav Judje s svojo brezobzirnostjo imeli največji delež.
Črna borza
Vse menjalnice v Skoplju so tudi last Judov. Sploh je vse denarno poslovanje, ki je v rokah Judov, zavito v skrivnostno kopreno, tako da nadzorne oblasti ne morejo priti na sled prikritemu poslovanju z devizami, valutami in z zlatom. Prizadeti kiogi v Skoplju opravljajo te nečedne posle na črni borzi brez skrbi in brez ovire naprej in neka-
teri gospodarstveniki so mnenja, da je prav ta črna borza močnejša kakor vse druge pri na«. Trdijo namreč, da je prav v Skoplju središče te umazane trgovine in da se iz Skoplja razpletajo niti v vse druge pokrajine naše države.
Uredba bo v Skoplju zadela veliko Število izvoznikov in veletrgovcev z deželnimi pridelki in živili, Na prvem mestu bo prizadeta tvrdka Leon Adižes. Lastnik tvrdke je veletrgovec z mok in mlinar ter je bilo zaradi njegove brezobzirnosti in špekulacij že polno prijav. Adižes ima tudi svoj kapital v mlinski industriji »Projevci« v bližini Ku-manova. V industriji južne Srbije pa je najmočnejši delničar neka Skopi jamska banka, nato pa so udeležene le še judovske tvrdke, kakor Faraci in Par-do, ki ima v Bitolju tovarno mila, dalje farma David Sion, ki je tudi družabnik industrije v Uiou.
Judje v Baranji
Dopisnik »Vremena« iz Belega manastira pa poroča o vplivu Judov na gospodarsko življenje v Baranji. Dopisnik pravi, da ni v Baranji niti enega večjega naselja, v katerem ne bi našli trgovca Juda. V judovskih rokah je dalje tudi edina baraniska veletrgovina z žitom in živino. Ta tvrdka je v Belem manastiru in nosi naslov »Lang in Kraus«. Tvrdka je že desetletja sama brez tekmeca na trgu in je zato lahko diktirala cene. V judovski posesti je tudi največji mlin v Baranji. Njegov lastnik je Herman Lang. Mlin je sedaj o konkurzu, čeprav namelje lahko na dan tri in pol vagona žita. Zaradi konkurza ®o posebno hudo prizadeti kmetje iz Baranje, ki so že dobavili žiito mlinu.
Kraljevska družina na OpSencu
Oplennc, 9. oktobra. A A. Danes ob 11.10 je bilo v zadužbinski cerkvi na Oplencu letno cerkveno opravilo za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom Zediniteljem, z molitvami na grobu v kripti. Pri svečanosti so bili navzoči: Nj. Vel. kralj, Nj. kr. Vis. knez namestnik in kneginja Olga, Nj. kr. Vis. velika kneginja Helena, Nj. kr. Vis. kneževiča Aleksander in Ni-kola, dalje dvorske dame ter vojaška in civilna hiša Nj. Vel. kralja,
*
ftclarad, 9. okl. hi. Ob šestletnici tragične smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. so bile po vsej državi zadušnice, ki so jim prisostvovali zastopniki cerkvenih, civilnih in vojaških oblasti ter ljudstva. Zadušnici na Oplencu, kjer poleg ostalih članov naše vladarske liiše počiva tudi kralj Aleksander, je bila ob 11.10 ob navzočnosti Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in Nj. Vis. kneginje Olge, Nj. carskega in kr. Vis. kneginje Jelene, Nj. Vis. kneževičev Aleksandra in Nikolaja ter ostalih članov civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja.
V Belgradu so bile zadušnice v saborni cerkvi ter jih ie opravil niški pravoslavni škof dr. Jovan ob asistenci številne duhovščin^. Kr. vlado je zastopal gradbeni minister Vulovič. Navzoči so bili tudi številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter nosilci vojaškega odlikovanja albanske spomenice in zastopniki ostalih kulturnih, narodnoobrambnih in gospodarskih organizacij.
Zadušnice so bile tudi v ostalih krajih v državi. V Podgorici je opravil žalne molitve za pokojnim kraljem patriarh dr. Gavrilo.
Spominske proslave v Belgradu
Belgrad, 9. oktobra, m. V kostnici branilcev Belgrada je bilo danes dopoldne žalno opravilo v spemin na smrt onih junakov, ki s.o padli pred 25 leti na današnji dan v obrambi mesta Belgrada. Žalno opravila je opravil pravoslavni vikarni škof Arsenije. Pri žalni slovesnosti je pel pevski zbor Nikole Tesla. Žalnemu opravilu 60 prisostvovali kraljev zastopnk adjutant general Pavle Barjak-terevič, vojni minister armadni general Milan Ne-d'ič, belgrajski župan Jeverem Toirič, predsednik be.lgrajsikega kasacijskega sodišča Jankovič, kon-zultor belgrajske nadškofije Peter Vlašič, vojni ku-rat Ivan Kotnik, in drugi. Spominska govora sla imale škof Areenije in predsednik Društva borilcerv Belgrada Svetolik Uroševič. Belgrajcici župan To-mič je položil venec na kostnico, nakar je skupno s kr. zastopnikom in vojnim ministrom odšel v kostnico, kjer jc duhovščina znova opravila molitve za padlimi junaki.
Sprejeti v višjo pedagoško šolo
Belgrad, 9. oktobra, in. V višjo pedagoško šolo v Zagrebu so sprejeti tile učitelji in učiteljice iz Slovenije: Ljudmila Glavnik iz Cvena, Frančiška Opeka iz Ajdovca, Bogomila Hude iz Mirne peči, Antonija Zmilek iz Horjula, Alojzij Schubert iz Bučeie vasi, Zora Lampreht iz Sv. Miklavža, Oskar Geist z Ojstrice, Stane Horvat iz Podgorja. Leo-poldina Pečnlk s Homca, Avg. Kopriva iz Polen-šaka, Pavla Šeguia iz Sv. Marjete, Danijel Perenič s Pristave. Elza Mittelhauer iz Artič, Marija Go-sar iz Št. Vida, Josip Mihevc s Polja ob Sotli, Mila KožcH iz Krke, Alojzij Pihler od Sv. Urbana, Lidija Primožič iz St. Jerneja na Dolenjskem, Ivan Schvvarz iz Razborja, Hilda Skaza iz Velike Nedelje, Viktor Alivšek iz Št. Jošta, Branica Ljubič iz Mirne peči, Iva Zmavec iz Lehne, Štefan Švegel iz Rečice ob Savinji, Franc Hlupčič iz Št. Jurija ob Pesnici, Breda Oaber iz Št. Jošta, Anton 7orko iz Št. IIja pod Tinjem.
Nemški strokovnjak o »neizkoriščanih možnostih na jugovzhodu«
Berlin, 9. oktobra, m. Europa Press. Predsednik urada za proučevanje konjunkture Wagemann objavlja zelo zanimiv članek v »Berlincr Borsen-zeitung«, v katerem se peča s problemom povečanja poljedelske proizvodnje v državah jugovzhodne Evrope in na Balkanskem polotoku z uvedbo modernih proizvajalnih sredstev in z uporabo raznih umetnih sredstev. \Vagemann pravi, da obstoja v teh državah še veliko neizkoriščenih možnosti, tako da lxi tudi Nemčija mogla povečati svoj uvoz poljedelskih proizvodov za 50 odstotkov. Ta reorganizacija proizvodnje pa zahteva čas ene ali dveh generacij.
Jugoslovanska ladja »Vido« potopljena
Belgrad, 0. oktobra, b. Tz Sovjetske Rusije so prispela poročila, da se ie potonila jugoslovanska' ladja »Vido«, ki je bila zgrajena let*a"l906. in je
imela 3700 ton. Ladja je bila last družbe Jugo-lcvante na Sušaku. Potopila se je 6. t. m. ob 8.30 v romunskih vodah, 18 km od Solina. Posadko 28 oseb s kapitanom Sidorjem Tosovičem so rešile v sovjetskih vodah ob izlivu Donave ruske obmejne oblasti. Posadka je zdrava, Ie en mornar je lažje ranjen. Posadka se nahaja v mestu Volki pri Ismajevi.
Romanje bojevnikov na Oplenac
Zveza bojevnikov bo priredila kakor vsako leto romanje na grob blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinilelja na Oplenac in se vrača potem na Avalo, kjer se bodo člani poklonili na grobu Neznanega vojaka. Bomanje bo od 25. do 28. oktobra. Priglasitve pošljite na pisarno Zveze bojevnikov na Masarvkovi cesti v palači Grafike. Cena je 350 din za tja in nazaj, vštevši vožnjo z vlakom in vožnje z avtobusi ter skupno prenočišče.
Razstava nemške arhitekture v Belgradu
Bclgrad, 9. okt. AA: Ob priliki razstave nove nemške arhitekture v Belgradu in na pobudo Društva za zgodovino umetnosti, je na vseučilišču v Belgradu predaval včeraj prof. dr. Daniel Krenker z berlinskega vseučilišča o »novih pogledih na razvoj nemške arhitekture«. Predavanje je izredno dobro uspelo. Uglednega predavatelja z berlinske univerze je predstavil občinstvu v imenu belgrajske univerze in v imenu Društva za zgodovino umetnosti profesor dr. Vlad. Pelkovič. V svojem predavanju, ki so ga spremljale številne slike, je prof. dr. Krenker izredno obsežno razložil postopno razvijanje tipičnega nemškega stila. Začel je z razlago kontrastov med klasičnim in novim nemškim stilom, nato pa je razlagal tipično nemško okolje pri osnovnih gradbenih stilih preteklosti. Potem ko je omenil zgradbe izrazilo nemškega stila (Bismarckov stolp, ogromni spomenik ob stoletnici bitke pri Lipskem itd.), je prešel na sodobni nemški stil, ki izraža moč in polet treznih linij, ki nimajo okrašenih fasad. Ta stil je zvesto zrcalo tretjega rajha in njegovega etičnega in socialnega pojmovanja. Navzoči so predavatelja nagradili z obilnim ploskanjem.
Nemško-italijanski posveti o gospodarski ureditvi Evrope
Rim, 9. okt. b. Pot italijanskega ministra za trgovsko izmenjavo in valute Riccardia v Nemčijo, kot tudi bližnji sestanek Riccardia z nemškim ministrom za gospodarstvo in predsednikom Reichsbanke dr. Funkom je v zvezi z novo gospodarsko ureditvijo Evrope. Uradno poudarjajo, da bosta ministra Riccardi in dr. Funk proučila posebna gospodarska vprašanja, od katerih bosta odvisna gospodarska in socialna reorganizacija evropske proizvodnje in razvoj mednarodne trgovinske izmenjave. Osiščne države bodo pri reševanju teh vprašanj gledale predvsem na svoje življenjske koristi in pa na nove gospodarske potrebe Evrope. Zato bo sestanek med Riccardijem in dr. Funkom velikega pomena in vlada zanj veliko zanimanje med italijanskimi in nemškimi gospodarstveniki ter gospodarskimi krogi onih držav, katerih gospodarski napredek in povzdiga se morata razviti v okvirju bodoče gospodarske ureditve evropske proizvodnje.
Zamenjajte stare kovance
Belgrad, 9. okt. AA. Opozarjajo se prizadeti, da poteče 20. t. m. skrajni rok za zamenjavo starih kovancev po 1 din, na dan 51. t. m.
Nagovor papeža
Iz Rima poročajo 6. oktobra: Pri sprejemu 14.000 članic dekliške zveze italijanske katoliške zveze, ki je bila ustanovljena pred 20 leti je papež v svojem nagovoru med drugim dejal tudi tole: »Dvajset let je kratka doba. Ali če se človek ozre na Evropo in ostali svet, vidi kuj kmalu, da se utegnejo v dvajsetih letih zgoditi tehtne, v globino segajoče spremembe, ki so vplivne za stoletja in ki utegnejo spremenili ne le politične smernice narodov iu njih odno-šajev. marveč spremenijo tudi moralne in socialne pojme. Zdaj živimo v času, ko se vse podira. Zatorej se bo moral svet v bodoče potruditi predvsem za to, da bo razvaline pozidal in jih popravil. Takrat bo prišel pravi čas za katoliško mladino, ki bo morala po svoje prispevali. da bo človeštvo zgrajeno na krščanski podlagi.«
pa končni rok za zamenjavo starih srebrnikov no 20 din. Zaradi tega se imejitelji imenovanih kovancev opozarjajo, da v lastnem interesu denar zamenjajo na blagajnah Narodne banke ali pri državnih finančnih ustanovah in sicer stare kovance po 1 din do 20. t. m., srebrne kovance po 20 din pa do zaključno 31. t. m., ker po preteku teh rokov ne bo več mogoče tega denarja zamenjati. Pod blagajnami Narodne banke se razumejo tako blagajne centrale, kakor tudi blagajne podružnic, pod državnimi finančnimi ustanovami pa vse državne blagajne, pri katerih se sprejemajo vplačila, oziroma vrše izplačila, kakor n. pr. glavna državna blagajna, davčne uprave, Poštna hranilnica itd. V kolikor bi kdo imenovani denar poslal Narodni banki ali pa navedenim državnim ustanovam, se bo kot dan oddaje štel tisti dan, ko bo denar oddan, (Iz Narodne banke kr. Jugoslavije.)
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 9. okt. b. Predstojniki posameznih oddelkov banske oblasti naglo izdelujejo novi proračun, ki se po novem redu prične 1. januarja. Proračun banovine Hrvatske bo po do sedaj dobljenih informacijah večji od dosedanjega. Obenem se bo izvedla revizija dohodkov, ker so nekateri dohodki v preteklem proračunu izkazali primanjkljaj za 40%. Z izdelavo proračuna je prišlo na dnevni red tudi vprašanje revizije finančnih na-godb, ki bi imele zagotoviti banovini Hrvatski do-voljna sredstva za finančno samostojnost. Treba bo izvršiti tudi vprašanje razdelitve 52 fondov, kot je to določeno že z uredbo o banovini Hrvatski, glasom katere dobi banovina vsoto v znesku 100 milijonov dinarjev.
Zagreb, 9. oktobra, b. »Narodne novine« so objavile dve naredbi bana dr. šubašiča, s katerima se raztezala na področje banovine Hrvatske uredbi kraljevske vlade o vpisovanju Židov na univerze, visoke, srednje in druge strokovne šole ter o ukrepih, ki se nanašajo na izvrševanje trgovskih poslov z življenjskimi potrebščinami na področju banovine Hrvatske.
Zagreb, 9. okt. b. Danes dopoldne je bil v srbski pravoslavni cerkvi ob 10.30 parastos za pokojnim kraljem Aleksandrom Zediniteljem. Bansko oblast je zastopal predstojnik oddelka dr. Bojkič, vojsko pa je zastopalo devet generalov z armadnim generalom Nedeljkovičem na čelu.
Zagreb, 9. okt. b. Predsednik HSS dr. Vladko Maček je imel danes od 11. do 12. ponovno konferenco z dr. šubašičem.
Zagreb, 9. okt. b. Uradniki univerze, asistenli univerzitetne knjižnice, kakor tudi vsi nameščenci univerze so bili z odlokom banske oblasti postavljeni danes na šestmesečno razpoloženje ter bo po preteku tega roka sprejet sklep o njihovem nadalj-nem delovanju na teh položajih.
Split, 9. okt. b. Trgatev v Dalmaciji še ni končana. Pričakujejo, da bodo vinogradi vrgli okrog 800.000 hI vina. V nekaterih krajih je trgatev slabša kakor se je mislilo, v drugih krajih, zlasti v Šibe-niku in na otokih, pa je dosegla celo 30% več kakor lani. Zaloge starega vina so razprodane in ponekod že točijo novo vino. Zanimanje za novo vino je zelo veliko.
Belgrajske novice
Belgrad, 9. okt. m. S kr. ukazom je na predlog zunanjega ministrstva ukinjen konzulat kraljevine Jugoslavije v Alžiru, namesto njega pa je odprt generalni konzulat v Monakovein.
Skoplje, 9. oktobra, m. Oblastni odbor kraljevskega jugoslovanskega Aerokluba »Naša krila« bo priredil v Skopliu dne 13. oktobra ob 10 dopoldne prvi jugoslovanski jadralni zlet. Ob tej priliki bo krščenih 12 novih jadralnih letal. Slovesnosti bodo prisostvovali kot botri- predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, vojni mirrster armadni general Milan Nedič, minister za telesno vzgojo ljudstva Pantič, poveljnik vojnega letalstva general Mirkovič in druigii.
Papeževe čestitke kralju Juriju
London, 9. oktobra. AA. Reuter. Papežev zastopnik v Angliji je poslal kralju in kraljici v zvezi z bombardiranjem buckinghamske palače naslednjo poslanico:
»Njegova Svetost Pij XII. mi je v svoji poslanici z dne 14. septembra, ki sem jo pravkar sprejel, naročil, da naj vašima veličanstvoma dostavim njegove čestitke zaradi načina, kako sla se vaši veličanstvi rešili bombe, ki je iadela buckingham-sko palačo.«
Kralj in kraljica sta so brzojavno zahvalila svetemu očetu.
Voditelji komunizma na vplivnih mestih
Pod tem naslovom objavlja »Bilten jugoslovanskega proti marksi stične, ga odbora«, ki izhaja v Belgradu, zelo zanimiv članek, v katerem pravi, da po vseh izkušnjah, ki smo jih imeli v borbi proti komunizmu, nastaja sedaj vprašanje, ali imamo sploh numen iti do kraja z radikalnim obračunavanjem vseh teh razkrajalnih struj. Predno se na to vprašanje odgovori, pravi' »Bilten«, je treba resnici pogledati v oči. »Toda prva in poglavitna resnica jc — naj bo še tako čudna in tako žalostna — da se namreč vrhovni Izobraženi voditelji našega komunizma nahajajo na raznih -zelo vplivnih položajih v državni upravi. Naj naša ugotovitev izgleda še tako neverjetna, vendar je resnična! Pisali smo že o aretacijah nekih uradnikov v prosvetrtem ministrstvu Pojava brezvestnega dela od strani enega tlela profesorskega kadra je bila že prej znana. I oda ne smemo se pustiti zapeljati z mislijo, da je prosveta osamljen pojav, to se prn-
vi /I a I n litla £oll nrling ~l.l.~J I ■	.	.,
• j ........",,a ciuna oma->t. i|i'r «e ie sirila
komunistična delavnost, To v nobenem prime-
ru ni res! Vsi državni uradi, samoupravni uradi in privatne službe so zastrupljeni z ljudmi, ki so v službi prevratnih struj. Ne trdimo, da je njihov odstotek visok, toda ltihko rečemo, da Jih je zadostno število, ki so misijonarsko pripravljeni, da. postopno razbijejo in demoralizi-rajo našo sredino. Poznamo takšne, k. sedijo na zavarovanih mestih in od tamkaj vodijo poulične nerede, dajejo navodila, organizirajo propagando 1'udi člani takoimenovanih boljših družin «o celo na čelu marksističnih gibanj in časopisov. Vse to, kar smo povedali, ni nobena tajnost.^ odigrava se javno, pred našimi očmi. pred očmi naše družbe, ki je utonila v duševni lenobi.,.«
Zomunska vremenska napoved: Pretežno
oblačno na severni polovici in delno oblačno na jugu Deževalo bo še v severnozahodnih in zahodnih krajih Tu pa tam bo še meela. Toplota se ho dvignila.
Zagrebška vremenska napoved: Stalno.
Nemško-angleški boji
Napadi na Anglijo
Nemška poročila
Berlin, 9. oktobra, t. Štefani: Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva se glasi:
Neka nemška pomožna križarka je na svojih križarenjih po daljnih morjih potopila za 52.000 ton sovražnega trgovinskega brodovja.
Napadi na London in druga središča v Angliji so se včeraj in preteklo noč nadaljevali. Zadeta so bila letališča, kjer so bile uničene številne lope in zaklonišča ter številna letala, ki so bila na tleh, nadalje vojaška taborišča, tovarne za vojno industrijo, živežna in blagovna skladišča v severni Angliji, pristanišča in tovarne v zahodni Angliji. Ob škotski obali je bila trgovska ladja tako poškodovana, da je morala ustaviti plovbo. Severozahodno od irske obale so naša letala napadla večji angleški prevoz vojaštva, sestoječ iz peterih ladij. Ena ladja z 20.000 tonami je bila zadeta in ni mogla več dalje.
Sovražnik je poskusil bombardirati nekatera mesta v severni in severozahodni Nemčiji, pri tem pa je imel zelo hude izgube. Porušenih je bilo nekaj hiš. Obžalovati moramo nekaj smrtnih žrtev in tudi nekaj ranjencev med civilnim prebivalstvom. V industriji in na železnicah ni bila storjena nobena škoda.
Sovražnik je včeraj izgubil 16 letal. Nemške izgube znašajo 3 letala.
Newyork, 9. oktobra. A A. DNB: Angleška ei-sternska ladja »Friderik Wales« (10.525 ton), ki je pred enim mesecem odplula proti Angliji, še ni prispela v nobeno britansko pristanišče. Kakor poročajo iz Halifaxa, smatrajo ladja zdaj za izgubljeno.
Berlin, 9. oktobra. AA. DNB: Dve nemški letali sta preteklo noč uničili neki angleški prevozni vlak. Druga eskadrila je opazila na neki železniški postaji vlak z več kot 20 cisternskimi vagoni. Dve nemški letali sta takoj izvedli napad in povrsti bombardirali posamezne vagone. V nekaj minutah so vagoni eksplodirali. Vsa železniška postaja in njena okolica daleč naokrog sta se pretvorili v veliko morje plamenov. Požar se je širil z veliko naglico in je verjetno uničil tudi skladišče tovorne postaje. Prav tako je zgorela tudi železniška postaja z vsemi upravnimi poslopji. Požar je trajal več ur.
Angleška poročila
London, 9. okt. t. Reuter. Letalsko ministrstvo je davi objavilo naslednje uradno obvestilo o nočnih napadih nemških letal: Napadi nemških bombnikov so bili v pretekli noči zelo obsežni, glavni inapad pa je bil naperjen proti Londonu in daljnji okolici. Bombe so povzročile škodo na več hišah in industrijskih zgradbah. Nastalo je več požarov, ki pa so bili do jutra že obvladani. Na London je vsega padlo 40 bomb. Nemška letala so priletela čez Rokav v strnjenih skupinah in so se razpršila v manjše skupine šele nad južno Anglijo. Pri Temzi je bilo več človeških žrtev, število pa še ni znano. Nemška letala so bombardirala tudi južno-vzhodna mesta Anglije, a so bile bombe vržene tudi na druge kraje v državi, predvsem na jugu in na jugovzhodu. V nočnih bojih sta bili sestreljeni dve nemški letali, naše izgube znašajo dve letalL
Dnevi preizkušnje in upanga
Rod za rodom prihaja in odhaja, vsak ima svoje skrbi in posebnosti, ki mu vtisnejo svojstven pečat. Naš rod je priča tako važnim in velikim dogodkom, ki nimajo para v zgodovini. Od začetka sveta do danes je doživelo človeštvo že mnogo sprememb. Če izvzamemo krščanstvo, ki je božje delo, in se oziramo v vsaki dobi le na to, koliko je vsaka napredovala v borbi za resnico in krepost, pa tudi ▼ prizadevanju po resničnem ravnotežju med narodi, ne moremo biti zelo zadovoljni. Antična modrost — merimo seveda le njene svojstvene sile — nam je vzlic nedvomnim velikim zaslugam prinesla nepopolno luč, pomešano z nejasnostmi in zmotami. Ona ni dala svetu moralnih dobrin, ki jih je najbolj potreboval. Nekaj podobnega bi lahko rekli, z izjemo krščanstva, za vsako dobo do danes. Na koncu smemo mirno reči, da ni bila nobena doba tako mračna in vznemirjena, kot je sedanja, ko je bojna vihra zajela že polovico sveta in ga bo verjetno še več. Pa ne samo to. Vodilna načela o zasebnem in javnem krščanskem življenju so bila izpodrinjena od razširjajočih se zmot, ki razdirajo družbo. Na glavno zmoto o svobodi vesti, o popolni svobodi izražanja misli v pisani in tiskani besedi, je gledalo človeštvo kot na dragoceno pridobitev moderne misli. Tej usodni zmoti so sledile druge. Iz njih so prihajale največje nesreče, katere vsi čutimo. Papeži in zadnji cerkveni zbori so večkrat obsodili liberalizem, versko brezbrižnost, nato materializem pa vse do kapitalizma in komunizma, pa jih vedno in v vsem niti katoličani nismo poslušali, kaj šele drugi.
Če hočemo preprečiti in zaustaviti nesrečo, ki je zajela že tako velik del naše zemlje, se moramo najprej popolnoma podrediti volji božji, se ponižati, priznati svoje krivice do božjega Zveličarja in živeti krščansko življenje. Božje usmiljenje bo naklonjeno uslišalo naše prošnje in s sredstvi, ki jih samo ono pozna, končalo šibe, katerih žalostne in nebogljene priče smo vsi ljudje.
»Kuge, lakote in vojske, reši nas o Gospod«, prosimo v litanijah vseh svetnikov. Pri daritvi svete maše, ki jo je Odrešenik sam prvi daroval, večkrat prosimo božjo dobroto, naj nam ohrani tako zaželjeni mir. Naj bo pričakovanje že kakor koli dolgo, ura pomirje-nja bo odbila v tistem trenutku, ki jo bo Bog hotel. Prosimo, da bi takrat pravica in ljubezen vladali pri ljudeh, ki bodo urejevali odno-šaje med niuuuL
Zasebno Reuterjevo poročilo pravi, da so nemški letalci skušali doseči Liverpool, toda protiletalsko topništvo jih je pregnalo,
London, 9. okt. t. Informacijsko ministrstvo poroča o današnjih napadih.
Danes so nemška letala ves dan v zaporednih valih prihajala nad vzhodno in južnovzhod-no Anglijo, predvsem pa nad ustje doline Temze. Vsaka skupina nemških bombnikov je bila napadena in razgnana od angleških lovcev. Le posameznim letalom se je posrečilo priti do ciljev, V enem valu je bilo 70 nemških bombnikov, toda po srditih dvobojih v zraku je bil razgnan. Pri napadu na neko slavno visoko šolo je bil ubit ravnatelj zavoda, med tem ko so bili vsi dijaki v zaklonišču. Danes ves dan razkopavajo razvaline znnne londonske bolnišnice, katere en del ie bil ponoči jiorušen. V bolnišnici je bilo nad 100 kroničnih invalidov. Bolniško strežniško osebje in reševalne skupine so delale vso noč pri pol n i temi, da reši jo ponesrečence. Sestreljeno je bilo eno nemško letalo in eno angleško letalo migrešajo.
London, 9. oktobra. AA. Reuter: Izve se, da je
Eri zadnjem letalskem napadu na London ena bom-a padla zraven Westminstra in je eksplozija razbila več oken na znameniti vvestminstrski opatiji ter porušila zid na stavbi parlamenta.
Nova taktika nemških letalskih napadov
London, 9. oktobra: Reuter: Že nekaj dni uporabljajo Nemci pri letalskih napadih na Anglijo, zlasti pa na London, novo taktiko. Najprej prileti nad mesto večja skupina nemških lovskih letal znamke »Messerschmidt«. Ta letala krožijo v višini 7000—8000 m in imajo za nalogo, da naj ugotove, če so kje v bližini angleška lovska letala. Ko ugotovijo, da angleških lovskih letal ni, obvestijo o tem skupine nemških bombnikov, ki so na poti ali pa pripravljene na odlet. V zadnjih dneh so že trikrat opazili, da so nemški lovci pravočasno odvrnili nemške bombnike pred spopadom z angleškimi lovci.
Slabo vreme v Rokavu
London, 9. oktobra. AA. Reuter: Od zjutraj vlada v Rokavskem prelivu slabo vreme. Zelo močan veter piha v jugovzhodni smeri. Precej gosta megla ovira promet.
Kaj dobijo londonski brezdomci za prehrano
London, 9. oktobra, t. Reuter. Notranje ministrstvo in ministrstvo za prehrano objavljata, da dobivajo Londončani, ki so zaradi bombardiranja izgubili dom in streho, sledečo hrano popoldne in zvečer: juha, klobasa, krompir, sir, surovo maslo, kruh, biskvit ali pa juha, meso, krompir v omaki, zelje, grah, kava in biskvit. Za enkrat je 25.000 takih ljudi, ki so brez doma, ker so jim hiše od bomb porušene, toda 10.000 jih bo te dni odpravljenih na bivališče izven Londona, delno pa bodo tudi njihove hiše toliko popravljene, da se bodo mogli vrniti domov. Na ta način bo še 15.500 brezdomcev, za katere je treba skrbeti. Ministrstvo za preskrbo pa ima več hiš pripravljenih, kakor je brezdomcev, ki so izrazili željo, da bi dobili stanovanja, ki so na razpolago.
Churchill predsednik konservativne stranke
London, 9. oktobra, t. Reuter. Po odstopu Chamberlaina kot predsednika in voditelja konservativne stranke, je nastopilo vprašanje njegovega nasledstva. Danes se je sestal občni zbor konservativne stranke in je enoglasno brez vsakega pro-tivnega glasu izvolil ministrskega predsednika Churchilla za voditelja konservativcev.
Boji nad Nemčijo
Angleška poročila
London, 9. okt. t. Reuter. T^tnlsko ministrstvo jKiroča: V pretekli noči so angleška bombna letala napadla ladjedelnice, pristanišča, industrijske zgradbe in petrolejka ter druga vojna skladišča po raznih krajih Nemčije ter v od Nemčije zasedenih deželah Niidaljnji napadi angleških lx>mbnikov --o veljali pristaniščem na Rokavskem prelivu. Več skupin bombnikov
je bombardiralo Calais in Roulogne, k jer so nastali požari in eksplozije. Vsa letala so se vrnila.
Nemška poročila
Berlin, 9. oktobra, t. Associated Press Po uradnih nemških podatkih je prišlo do 1'oriirjti okrog "M) angleških bombnikov, toda napad je bil odbit. Nadaljnja skupina bombnikov je skušala priti do Berlina, a je bila odbita, predno je cilj dosegi".
Mussolini v Gorici
Gorica, 9. okt. AA. Štefani: Navzlic slabemu vremenu je Mussolini prispel s svojim trimotornim letalom in so lepo spustil na goriško letališče. Mussolini je nato odšel v okolico mesta, kjer je pregledal revijo vojske. Nato ie v podnožju hriba Neron piemontski vojvoda sprejel Mussolinija. Divizija Soča je nato priredila vaje, ki so dokazale moč njenega orožja iu izvežbanost moštva.
Ko je prisostvoval manevrom divizijo Sofa. prirejenih v navzočnosti piemontskega princa in tujih vojaških atašejev, je Mussolini zapustil Gorico ob 14.15 s svojim letalom, ki ga je sam vodil brez ozira na slabo vremenske razmere.
Nekje v Italiji, 9. okt. t. Štefani: Tri dni zaporedoma je Mussolini, ki je vedno sam pilotiral svoj trimotornik. odhajal iz Forlija na inšpekcijo italijanske vojske v Benečiji. Vse je pregledal do natančnosti in bil povsod predmet navdušenih pozdravov od stran: ljudstva. Prepričal se je o visoki morali vojske ter o najboljši njeni opremi. Pri tej priložnosti je Mussolini sam javno prikazal, da je v polni posesti najboljšega zdravja. Sedaj pridejo na vrsto še čete 8. armade, ki jih bo pregledal prihodnje dni in ki bodo tudi hotele pokazati. da glede morale in vojaške pripravljenosti v ničemer ne zaostajajo za onimi četami, ki so pretekle dni pokazale moč fašistične Italije.
Rim, 9. okt. AA, Štefani: Listi pišejo obširno o potovanju predsednika vlade Mussolinija in posebno podčrtava)©, da je Mussolini pregledal čete armadnega zbora »Celere« v Vidmu. »Popolo di Roma« piše med drugim, da te manifestacijo italijanske Tojne sile najlepšo zavračajo vse izmišljotine angleške propagande, ki so v zvezi z nedavnim sestankom na Brennerju.
Vojna v Sredozemlju
italijanska poročila
Nekje v Italiji, 9. oktobra. A A. Štefani: Sporočilo vrhovnega poveljstva italijanske oborožene sile št. 124, se glasi:
Naše letalske sile so napadle tovarne torpedov v Valetti ter bencinska skladišči v Kalfarni na Malti. Pri tej priliki je prišlo do spopada med našimi letali in sovražnikovimi lovci. Eno sovražnikovo letalo je bilo zbito. Eno naše letalo pa se ni vrnilo domov
V	Severni Afriki so naše motorizirane kolone zelo aktivne. Naše letalske sile so izvedle napad na skupino sovražnikovih motoriziranih oddelkov 70 km južno od Sidi el Baranija. Trije blindirani avtomobili so bili poškodovani. Eno naše letalo se ni vrnilo.
Sovražnik je z letali napadel Tobruk in Bar-gio. Ni bilo niti škode niti žrtev.
V	Vzhodni Afriki je bilo opaziti oddelke su-danskih konjenikov na meji Eritreje Ponovno smo bombardirali nek konvoj v Rdečem morju. Ena ladja je bila zadeta.
Nekje v Italiji, 9. okt. AA. Štefani: Z letalskega bojišča poročajo, da je oddelek italijanskih bombnikov izvršil napad na vojaške objekte v Kalafani na Malti. Bombe težkih kalibrov so uničile skladišče vojnega materiala, zaradi česar je prišlo dc eksplozije in požara. Težko so bile poškodovane tudi druge vojaške naprave. Odgovor protiletalskega topništva je bil nenavadno hud, pa
Roosevelt in o napetosti
Hull
na Tihem morju
Rooseveltove izjave
Washington, 9. okt. AA. Reuter. Predsednik Roosevelt se je včeraj dve uri posvetoval z glavnim poveljnikom ameriškega vojnega brodovja admiralom Ricardsonom in upokojenim admiralom Leahi-jem. Po konferenci se je izvedelo, da so vsi trije ves čas proučevali zemljevide.
Pri sprejemu časnikarjev je Roosevelt odgovoril na vprašanje, če se zaradi tega, ker je bilo 125 vojnih ladij poslanih na Atlantik, ustvarja bro-dovje »dveh oceanov«, kratko: »Ne.« Roosevelt je dodal, da za kaj takega Amerika nima dovolj vojnih ladij.
Roosevelt je nato časnikarjem tudi izjavil, da Amerika ne misli odpoklicati mornarskih strelcev s Kitajske. Roosevelt je podal to izjavo takoj nato, ko je neka ameriška agencija objavila novico, da misli vlada odpoklicati ameriške mornarske strelce s Kitajske.
Admiral Ricardson pa je izjavil zastopnikom tiska, da ameriško brodovje še ni_ tako
Eripravljeno, kakor bo to v bodočnosti, in da odo na Tihi ocean poslali nekaj tisoč mornarjev, ki so potrebni vojnim ladjam okoli Havajskih otokov.
Hullova pojasnila
AVashington, 9 okt. A A. DNB. Zunanji minister Cordell Hull je imel danes dolgo konferenco z japonskim veleposlanikom v Washingtonu. Po konferenci je llull odklonil izjavo glede podrobnosti tega razgovora, rekel pa je, da sta govorila o splošnem položaju na Daljnem vzhodu.
Časnikarji so Cordclla Hulla vprašali, ali pomeni opozorilo ameriškim državljanom, naj zapuste nevarne pasove v Vzhodni Aziji, da bodo ameriške čete ponovno umaknjene iz Šanghaja. Hull je odgovoril, da vprašanje umika ameriških čet sploh ni bilo predmet razprav v vladnih krogih.
Kakor je znano, se uporno širijo poročila, da je angleški veleposlanik v Washingtonu izjavil, da se je mislil vrniti v London, vendar pa mu je njegova vlada dala navodila, naj zaradi možnosti krize na Daljnem vzhodu ostane v Washinglonu. Zunanji minister Hull je odgovoril na vprašanje časnikarjev o tej stvari, da ne ve, na kaj je meril angleški veleposlanik s to svojo izjavo, ker nn sam ne vidi TiUUViiiti iiiukoij Zu kukonO nViZG ftu Isuljticiii VZiiodlt.
Cordell Hull je odklonil časnikarjem tudi sleherno izjavo o vsebini razgovora Šnmnerja Wellsa s sovjetskim veleposlanikom v Washingtonu.
Ukrepi proti Japonski
Wasliington, 9. okt. AA. DNB. Vlada Združenih držav je prepovedala izvoz pšenice v pristanišča Daljnega vzhoda, katera nadzira Japonska. V uradnih krogih se izve, da tega ukrepa ni mogoče smatrati kot zaporo. Splošno prepričanje pa je, da ima ta ukrep namen povzročiti Japonski nove težave. Izvoz pšenice na Filipinsko otočje pa ni prepovedan.
Ameriško tihomorsko brodovje
Washington, 9. oktobra, t. Associated Press: Ameriška vlada je odredila, da bo poslanih takoj 4000 mornarjev k tihomorskemu brodovju, tako da bo dobilo svojo zasedbo. Ko so časnikarji vprašali mornariškega ministra Knoxa. če je res, da znajo Združene države Severne Amerike biti z Japonsko v vojno že v 14 dneh, je odgovoril, da to ni res in je dodal, da sploh nobeden ne ve, kakšni bodo nadaljnji razvoji. Izjavil je nadalje, da vojna mornarica še ni dobila nobenih navodil, da naj okrepi svojo moč na Daljnem vzhodu.
Japonci o »ameriško-angleški ofenzivi proti Japonski«
Tokio, 9. oktobja. AA. DNB. Agencija Domej je izjavila, da japonska vlada ne bo odgovorila na angleško noto o cestah v Birmaniji (Birmi). Agencija Domej objavlja, da je japonska vlada ukrenila že vse potrebno in te odredbe se bodo izvajale, ko bo to potrebno. Novica pa, da bc Anglija zopet odprla cesto v Birmaniji, je izzvala izredno zanimanje med japonskimi političnim krogi in v vsej japonski javnosti.
List >Asah' Šimbun« piše, da pomeni ta odredba angleške vlade začetek nove angleške in ameriške ofenzive proti Japonski in tudi proti trozvezi. Ob koncu pravi list, da bo japonska vlada vsekakor našla način, da izvede akcijo, ki bo preprečila dovažanje orožja maršalu Čacgkajšcku
tudi sovražnikova lovska letala so napadla italijanske bombnike, katerim se je (»osrečilo eno sovražnikovo letalo zbiti, pa se nato vrniti domov.
Angleška poročila
Kairo, 9. oktobra, t. Reuter: Vrhovno angleško vojno poveljstvo poroča: Italijanske čete so so včeraj popoldne pri Bir Enba, južno in Sidi Baranija, pomaknile nekoliko proti vzhodu. Italijanske čete so sestavljene iz motoriziranih oddelkov, ki jih spremljajo tanki. Toda do davi se je vsa italijanska skupina spet vrnila na svoje izhodišče. Na drugih frontah še vedno ni nič novega.
Ixmdon, 9 okt. b. Južno-afriške pomorske sile so izvršile napad na francoske ladje, ki vzdržujejo promet z Madagaskarjem.
Nevvjork, 9 oktobra, b »Associated Press« poroča iz Vichvju. da je Anglija pretrgala kabel mod Južno Afriko in Madagaskarjem.
P,smo iz Francife
Ob koncu septembra.
Globoko sklonjen, s klobukom v roki stoji Francoz pred svojo njivo, ki mu jo je pobila toča. Ničesar mu ni ostalo kot njegova zemlja in pa moč njegovih rok. V to moč in v zemljo veruje — prinesla mu bo novo žetev. Mateie pa bodo blago-, slovljene in bodo novo mladino spravilo na svet.
Počemu bi še iskali krivde in krivcev? Poslednjih dvajset let so bila ena sama krivda in mladina je dozorevala po napačnih potih. Vzgoja je bila narobe, ki je napak umevala bistvo bogastva in stvarstva. Mladina je v ozkem krogu svojega lastnega življenja pozabila videvati to, kar je delal sosed in mladina ni ničesar prispevala, da bi si ohranila dediščino in si jo prilastila.
Delali in javno mnenje tvorili so tako, da so bili razcepljeni na stranke, ločine, lože in poseb-karstva; ubijali so čas z malenkostnimi prepirčki med strankami, večno so spreminjali načrte, nič ni bilo enotnega, vse je bilo dovoljeno in tisto, kar je bilo dovoljeno, je bilo za duhovno hrano.
Podoba te zgodovine se menjava v zmedah sovraštva in naklonjenosti poedinih strank.
Vse je bilo v samih zvezah, kreditih, zavarovalnih pogodbah, garancijah — vse so dajali, obljubljali, podpisovali, in slednjič so mislili, da je bila resnica to, kar so mislili drugi. In pozabljali so na lastno varnost in lastne varuhe — in so lepo sedali za mizo k slavnostnim kosilom in večerjam.
Zdaj more imeti Francija samo ozko omejeno evropsko svojo politiko. Ta je omejena in usmerjena po sojenih sosedah in zastavljati mora svoje lastno življenje.
Francija veruje — hoče — ustvarja.
Veruje v novo bodočnost, s preteklostjo hnSe obračunati do čistih računov in se predvsem želi iznebiti ljudstva, ki ni po rodu iz Francije. Mimo tega so hude skrbi za preskrbo z živili, saj ima Francija tik pred vralini hudo zimo z blokado. Z železno pestjo pazi vlada na živilsko cone in hoče obdržati jih vsa; približno na prejšnji višini in naravnost čudovito je to, da ni nikjer ne duha no sluha o inflaciji. — Kilogram usnja za podplate stane 75 frankov in velik zavoj v štanijol zavitega presnega masla 5.50 franka. — Pariške borze ni moči odpreti, ker ni moči določiti kurzov, a med Lyononi in Marseillem nihajo kurzi za 25 do 30 odstotkov. Dasi je nezasedena Francija tako majhna, pa so vendar odprli nove letalske zveze z Afriko. Letalska pot od Vichyja v Marseille stane 650 frankov. Samo železniška tarifa se je jako zvišala. Lokomotiv in vagonov je zmeraj manj, ker se begunski vlaki peljejo le tja, ne pridejo pa nazaj. Pelješ se iz nezasedene Francije v zasedeno.
I ,	i / a i, i / i n 1 J i i t C
Toda saj se ne odloča nič več o ničemer tukaj, marveč kdo ve kje tam daleč v svetu, ta odločitev pa bo pustila za seboj podrtije ali pa bo zgradila novo hišo.	Dr. —ec.
Petainov govor
Vichrj, 9. okt. t. Havas. Maršal Petain je imel danes po radiu govor, v katerem je označil značaj svojega režima, ki hoče biti »nacionalen v zunanji politiki, hierarhičen v mednarodni politiki, načrten v tjospodarski politiki in na socialnem področju. Ako vlada ne govori, ne pomeni, da nič ne dola. Vlada je mnogo delala Trije milijoni beguncev so bili odpravljeni nazaj na svoje domove, dva milijona demobilizirani!) vojakov je bilo odpuščenih domov k svojemu dolu. Velika večina mostov, ki so bili v vojni porušeni, so spet popravljeni in uporabni za promet. Promet je skoraj popolnoma obnovljen. V šestih tednih je bilo končano ogromno zakonodajno delo ki se tiče med drugim državljanstva, tajnih združb, ljudi, ki so odgovorni za francoski polom, borbe proti alkoholizmu, varstvo družine in mladine.
Naloge francoske mladine
Iz Vichyja poročajo 3. oktobra: M. G. Lami-rand, ki je bil imenovan za generalnega tajnika oddelka za francosko mladino, je sprejel časnikarje in jim s kratkimi besedami tole povedal v svojem novem področju:
»Predvsem je treba utrditi dušo francosko mladine. Da pa dosežemo to, je potrebno, da poskrbimo za to, da biva ta duša v zdravem telesu. Zatorej mora biti mladina zadostno prehranjena in mora znati tudi delati Načrti za uresničenje toga smotr.a bodo izdelani čimprej. Za zdaj se moramo omejiti na to, da se bodo ti mladi ljudje začeli česa učiti. Drugo bomo pod vodstvom posebnih zaupnikov or-ganizirali. Poslali jih bomo na delo v francosko vasi, kjer bodo gradili in popravljali ceste in kanalizacije.
*
Vichp 9. oktobra, t. Francoski radio poroča t« Berlina, da se je do sedaj že tri in pol milijona beguncev iz nezasedene Francije vrnilo nazaj na svoje domove v zaledeni Franciji. V nezasedenem delu je ostalo še 200.000 boeunonv. ki pa bodo v kratkem spravljeni nazaj v od Nemčije zasedeni del francoske države.
GatpCrdaMtM
Razdolžitev
Prejeli smo:
Na Hrvatskem se je že zelo razširilo gibanje neke vrste dolžnikov, ki se imenujejo dolžniki srednjega stanu. Stvorili so si močno organizacijo, ki venomer ponavlja svoje zahteve in vse kaže, da bodo njih prizadevanja rodila uspeha, saj po časopisnih vesteh sodeč, se to vprašanje v Zagrebu resno proučuje. Ker je skoraj gotovo, da tozadevni ukrepi ne bodo mogli ostati omejeni samo na banovino Hrvatsko, se je treba tudi nam baviti s tem vprašanjem. Baviti pa se moramo s tem vprašanjem tudi zaradi tega, ker se lahko ustvari precedens, ki v začetku sicer mogoče ne bo posegel čez meje banovine Hrvatske, toda v kratkem času se lahko ustvari propaganda tudi za uzakonitev sličnih ukrepov kot na Hrvatskem tudi v ostalih predelih države. In končno je vendarle gospodarska povezanost v naši državi lako velika, da bomo lahko tudi v drugih pokrajinah čutili nevšečne posledice prenagljenih ali nepremišljenih ukrepov na Hrvatskem. Stvar spada res samo v delovno področje banovine Hrvatske, ima pa lahko posledice za ves naš kreditni sistem. Zaradi tega tudi smatramo za potrebno izreči nekaj besed o tem.
Iz dosedanjih poročil je razvidno, da ima gibanje namen doseči olajšave ali pri obrestih ali pri amortizaciji dolgov za one dolžnike, ki so se znatno zadolžili v prejšnjih časih, pa je njih plačevi-tost v dobi krize bila slaba, ker niso zmogli stalnih dajatev, ki so bile razmeroma znatne. Najradikal-ne]ša pot bi bila vsekakor odpis dolgov, tako da bi se breme v osnovi znižalo, toda s tem bi vnesli v upniško-dol/niške odnošaje nemir, ki bi lahko imel slabe posledice. Zaradi tega se proučujejo, kot je razvidno iz poročil predvsem taki ukrepi, ki bi napravili breme dolgov dolžnikom zmogljivo.
Kot pri vseh drugih gospodarskih zadevah, imamo dve skupini interesentov: dolžnike in upnike v najširšem pomenu besede. Kajti upniki niso samo upniki, ki so naravnost posodili denar dolžniku, temveč tudi oni upniki, ki so dejansko samo posredni upniki, to so predvsem vlagatelji. Če pogledamo ta problem samo s stališča upnikov, potem je ob sedSijein zviševanju cen jasno, da so upniki veliko bolj prizadeti kot dolžniki. Najbolj radikalno je to pokazala svetovna vojna in po njej nastala povojna inflacija. Lahko mirno rečemo, da je največji del stroškov zaradi naraščajočih cen naložila zadnja vojna upnikom. Med upnike tu ne štejemo
samo direktnih upnikov, temveč tudi vlagatelje, pa tudi meščanstvo in delavstvo, ki je vendar tudi neke vrste upnik, saj je vezano v poslodajalskih odno-šajih z nominalnimi svotami na plačilo za svoje delo in storitve sploh. Pri sedanjih razmerah, ko je dvig cen tako temeljito spremenil odnošaje med posameznimi skupinami, ki so deležne na narodnem dohodku in socialnem proizvodu, je razumljiva težnja vsakogar, da si ohrani svoj življenjski standard vsaj na prejšnji višini, če že noče biti dobičkar zaradi izrednih razmer. Da zaradi izrednih razmer upniki niso imeli koristi, temveč realno škodo, je približno jasno.
Na drugi strani pa si tudi ne smemo zapreti oči pred težavaifii, s katerimi se borijo danes dolžniki, ki ne morejo v sedanjem položaju še nadalje plačevati obresti in amortizacije, kar jih lahko privede do individualnega propadanja. Vzemimo samo hišne posestnike, ki so se recimo zadolžili za hiše v znatnih vsotah, pa sedaj njih dohodki niso več kos povečanim življenjskim stroškom in jih zaradi tega breme dolgov tare bolj kot one, ki so si lahko v sedanjih časih povečali dohodke (in tudi teh ni malo!). Najemnine morajo ostati neizpre-menjene, dajatve so vedno višje, obrestno breme je vedno težje, čeprav je imensko ostalo neizpreme-njeno. V tem oziru smo že slišali mnenje, da je donos hiš itak že zaradi visokih najemnin tako velik, da se lahko okrne. Ne drži pa to vedno in tudi ne drži po vseh krajih države enako. Poglejmo samo najemnine v Belgradu in Ljubljani: kakšna razlika! Če lahko hišni posestnik v Belgradu še nekaj časa zdrži pri neizpremenjenih najemninah, se ima zato s tem večjimi težavami boriti oni lastnik, ki je bil soliden in je držal nizke najemnine. Tako izgleda, da so v današnjih časih udarjeni predvsem oni, ki so bili solidni, dočim si nesolidni, ki so računali na ne vem kaj, lahko rnanejo zadovoljni roke.
To kaže, kako komplicirani so problemi v današnjem gospodarskem življenju. Izkušnja nas je poučila, kaj vse je napravila zmeda kmečke zaščite in še danes nismo iz neurejenosti na kreditnem trgu v polni meri in čutimo posledice. Zaradi tega je treba gospodarske probleme reševati skladno z vsemi drugimi problemi, zato je potrebno pri pregledu posameznih vprašanj pomisliti tudi na dolekosežnost vsake rešitve, zlasti pa je potrebno paziti, da zaradi ukrepov v korist posameznikov ne trpi celota!
Naraščanje življenjskih stroškov
Prejeli smo septembrski indeks življenjskih stroškov, ki ga sestavlja znani zagrebški strokovnjak g. Artur Benko Grado. Na osnovi eksistenčnega minima je izračunal g. Benko Grado naslednje indeksne številke (avgust 19150 je vzet za 100):
avgust	september 1910
prehrana 140.01	151.14
obleka in obutev 163.83	165.05
stanovanje 100.00	100.00
kurjava in razsvetljava 114.18	116.86
skupni indeks 186.28	142.21
Če pogledamo indeks še drugače, vidimo, da so življenjski stroški narasli od lanskega avgusta do letošnjega avgusta za 36.28%, do letošnjega septembra pa celo za 42.21%. Ni bilo pa to povišanje povsod enakomerno, kajti indeks stroškov za prehrano se je zvišal najbolj, in sicer za 51.14%, nasprotno je indeks za stanovanje ostal neizpreme-njen, nadalje sta se obleka in obutev podražila za 65.05%, kurjava in razsvetljava pa za 18.86%. Posamezne skupine od avgusta na september ne izkazujejo zivatnih zvečanj, najbolj pa so narasli izdatki za prehrano, kar je povzročila visoka intervencijska cena za pšenico, ki bo imela še nadalje posledice na indeks cen, s tem pa tudi na prizadevanja industrijskega delavstva in mestnega prebivalstva za zvišanje dohodkov, kar bo imelo v končni fazi tudi za posledico sjilošno zviševanje cen tudi na onih sektorjih našega gospodarstva, ki so doslej izkazovali majhne izpremembe. Tudi oktobrske in nadaljnje številke bodo izzvale novo potrebo prilagoditve plač zvišanim življenjskim stroškom, dokler se dvig cen v najvažnejših, osnovnih sektorjih ne bo ustavil.
Državne finance
Po podatkih finančnega ministrstva so znašali v mesecu avgustu državni dohodki 1.307.2 milij. dinarjev, kar je za 28.69% več kot je bilo prora-čunano za ta mesec. To povečanje je nastalo zlasti zaradi višjega donosa neposred. davkov za 52.01%, posebnih davkov je prišlo 51.42%. trošarin 29.25, taks 40.57, carin za 7.63, monopolskih dohodkov 26.52 in železniških dohodkov za 43.88% več kot so znašale proračunske vsote. Upoštevati je treba, da je mesec avgust zelo gospodarsko razgiban mesec in da je običajno znaten donos neposrednih davkov. Pa tudi nam kažejo številke, da je bila vkljub povečanim davčnim stopnjam povečana tudi intenzivnost našega gospodarskega življenja. Državni izdatki so znašali v avgustu 1910 1.101 milij. din, t. j. 10.02% manj kot je znašal proračun.
Skupno so znašali državni dohodki v prvih petih mesecih tekočega proračunskega leta 1940-41 (od 1. aprila 1910 do 31. avgusta 1940) 5.879.1 milij. din, dočiin je znašal proračun za to dobo 5.075.1 milij. din, kar pomeni v primeri s proračunano vsoto povečanje za 15.84%. Državni izdatki so nadalje znašali v prvih petih mesecih proračunskega leta 1940-41 5.086.4 milij. din, t. j. za 17.2% manj kot je bilo določeno v proračunu.
Če se upošteva, da je bil obrok zemljarine, ki je drugače zapadel 15. avgusta, letos preložen na 15. oktober, je pričakovati tudi v septembru in oktobru znatnih davčnih donosov.
Konzumi v podjetjih z nad 50 delavci
Kakor so že izjavili merodajni faktorji, se proučuje vprašanje ustanavljanja posebnih konzumnih zadrug pri vseh zasebnih podjetjih, ki zaposlujejo nad 50 delavcev. Naloga teh zadrug bi bila preskrbovati delavstvo v prvi vrsti s krušno moko, mastjo, jedilnim oljem, sladkorjem, krompirjem, fižolom, drvnii in premogom. Te zadruge naj bi ozko sodelovale z občinskimi aprovizacijami ter ravnateljstvom za prehrano. Kažu, da bodo zadruge pooblaščene kupovati blago na trgu naravnost od tovarn ali veletrgovcev, potem pa bi prodajale naprej blago po nabavni ceni z majhnim pribitkom za kritje režijskih stroškov. Obratni kapital za le
zadruge bi morala dati podjetja. Tudi nekatera državna in samoupravna podjetja bi morala obvezno
ustanavljati delavske konzume.
*
Banovinski prehranjevalni zavod. V nedeljski
številki smo objavili odredbo t ari a naše banovine Ž. dr. Marka Natlačena o ustanovitvi ban o vinske ga prehranjevalnega zavoda v Ljubljani, nadalje tudi še 6tatut o poslovanju banovinskega prehranjevalnega zavoda. Sedaj sta obe odredbi objavljeni v »Službenem listu« z dne 9. oktobra in sta s tem dnem dobili obvezno moč, ' ■ - w l
Racionalizacija poslovanja v naših mednih upravah. G. inž. Lojze Pipp, v. d. načelnika ken-tiolnega oddelka v Ljubljani je napisal v oUtibersii številki .strokovnega glasila Zveze m »Gra'-''a crcština« slovenski članek z naslovoi.ii »Nekaj osnovnih vprašanj o racionalizaciji poslovanja v naših mestnih upravah«. Pisec članka pravi na koncu, da stremljenja po racionalizaciji nikakor ni istovetiti z neraotreno izvršeno mehanizacijo, delitvijo del4 n tekočim trakom, tipiziranjem, normaliziraniem in mcnopoltziranjem, racionalizacija torej nikakor ne sme ostati v suhi teho'ki, temveč mora obsegati tudi V6a področja narodnega gospodarstva, od katerih je najvažnejše računovodstvo v širšem pomenu besede.
Zgradba mostu čez Žabnico. Kr. banska uprava v Ljubljani razpisuje za 26. oktober I. licitacijo za zgradbo mostu čez Žabnico v ('m 4.783 banovinske ceste 1/4 (Kranj — Suha — Škofja Loka — ; i).
Oprostitev rodovniških kobil od vojnih potreb. Pregled rodovniških kobil bo zaradi oprostitev od vejaških potreb po naslednjem vrstnem redu: dne 21, oktobra ob 13 popoldne v Žalcu, d" 22. oktobra ob pol 10 dopoldne v Ptuju, dne 22. oktobra ob pol 14 popoldne v Ormožu, dne 23. oktobra ob 8 doooldne v Murski Soboti, dne 23. oktobra ob pol 14 popoldne v Čreneovcih. dne 24. <-' tobra ob 8 dopoldne v Ljutomeru, dne 25. oi.'.obra ob '5 dopoldne pri Sv. Lt.-_.tu v Slov. goricah, dne 26. oktobra ob 8 dopoldne v Št. Jerneju na Dolenjskem (za brežiški in krški okraj), dne 26, oktobra ob pol 14 popoldne v Trebnicm (za novom<>?ki in litijski okraji, dne 28. oktobra ob 9 dopoldne v Kranju (za kranjski in škofjeloški okrai), w.ie 28. oktobra ob pol 14 popoldne v Lescah in dne 29. oktobra ob 9 dopoldne na Itfu. Pregled kofc'1 bo iz* vršila posebna mešana komisija zastoonikov t :kii-strstva za kmetijstvo in mVrstr&tva vojsk- in mornarico. Na ta pregled opozarjamo vse konjerejske podružnice m prizadete Jtonjerejce.
Dobave, Ravnateljstvo drž. rudnika Velen:e sprejema do 14. oktobra ponudbe za dobavo bakrene pločevine, bodeče žice, vi; kov z maticami, tračn'ftov nn električnih žarnic; 21, oktobra navadnih šip, vijakov in matic, gumcnocevnegu kabla ter »Boinit« izolacije.
Licitacije. Dne 15. oktobra bo pri Dravski delavnici v Ljubljani pismena licitacija za dobavo pocinkane pločevine, čina, svinca, medi, • cinkane žice, solne Kisline, usnja, nafte ter o.m z- dizel-motorje.
Nova delniška družba je osnovana v Belgradu pod firmo T. A. D, trgovska d. d. z glavnico 0.5 milij. HVv Člar,: nnravne"a od.bnr;> ro- dr. inž. Rud-žero Puljeze, Babič Borivoi in dr. Tartalja Em*r.
Pogod izpreminja pravila, »Povlaščeno gospodarsko d. d. banovine Hrvatske«, kratko Pogod imenovana družba je sklicala izredni občni zbor delničarjev za 19. oktober ter mu predlagala izpre. .em-bo pravil ter nove volitve v ravnateljstvo družbe.
Bilance, Jugotanin, d. d. Zagreb, s 'vomico v Sevnici izkazuje za 1939 pri glavnic« 7 in bilančni vsoti 14.84 milij. din čistega dobčka 1.006, s oreno-som vred pa 1.059 milij. din. Intercontinentale & Caro in Jelinek, jugoslovanska transportna u. d. v Zegrebu ima pti glavnici 2.5 in bilančni vsoti 7.1 (5.9) ter brutodonosu (brez prenosa) 2.7 (1.7) čistega dobička 0.36 (0.18) milij, din za 1939 (v oklepajih podatki za 1938).
Nova delniška družba. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo osnovanje delniške družbe »Termo-ekonomija« a. d. za prodajo rudarskih proizvodov, gorilnega in gradbenega materiala v Belgradu. Glavnica znaša 1 milij. din in se plača ob vpisu 50%. Vpis delnic 16. oktobra, predhodni občili zbor delni£arjevl9. oktobra.
Iz zagrebškega trgovinskega registra. Jugoslovanska industrijska in trgovska d. d. v Zagrebu
je izpiemenila svojo lirino v »Apex«, trgovska d. d. _ J'ri ^Javor«, d. d., tvornici pohištva v Zagrebu so vrisani člani ravnateljstva Zagott Milan, Santalič Stjepan in Barlovič Stjepan. — Pri »Koli ra«, d. d. za blagovni promet v Zagrebu je vpisan član ravnateljstva Henrik Henlz z Dunaja. — Pri »Tanin«, d. d. za promet s proizvodi za strojenje kože v Zagrebu je izbrisan član ravnateljstva dr. Artur Silberstein, vpisan pa llans Fritz iz Zagreba. — Izbrisana je zagrebška podružnica tvrdke »Suma«, d. z o. z., sušilnica in trgovina šumskih semen iz Ljubljane. — Pri »Konzumu«, d. d. za |>romet z blagom je izbrisan član ravnateljstva Mažuranlč-Jankovič Metel. — Pri zavarovalnici »Dunav« v Zagrebu so izbrisani prokuri-sti: Gelletich Egirlij, Bučar Josip, oba iz Zagreba, in Fodor Ljudevit iz Sarajeva.
Enotni kruh tudi v Bolgariji. Bolgarska, vlada je zadnje dni objavila uredbo, s katero se uvajata v promet v Bolgariji samo dve vrsti kruha in sicer kakovostni izboljšani ljudski hruh, ki stane kot doslej 5 levov kg, in luksuzni beli kruh, katerega cena je bila zvišana. Nadalje 60 ukinjene vse omejitve o prometu z rastlinskim oljem.
Borze
Oenar
Ameriški dolar 55.—
9. oktobra 1940.
Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 6,396.087 din, na belgrajski borzi 8,576.000 din. V efektih je znašal promet na belgrajski borzi 250.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 177.49— 180.69
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485,— Ženeva 100 frankov..... 1027.22—1037.22
Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt	219.73— 222.93
Nevvyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520,— Ženeva 100 frankov ..... 1269.35—1279.35
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 100 mark...... 1772.00—1792.—
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem....... 64.65—G5.35
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem....... 64.60—65.30
Curih. Devize: Belgrad 10, Pariz 9.90, London 16.90, Newyork 431.50, Milan 20.775, Madrid 40, Berlin 172.75, Stockholm 102.87,, Budimpešta 85.13, Atene 300, Carigrad 280, Bukarešta 225, Helsingfors 8.90, Buenos-Aires 101.50.
Vrednostni papirji Vojna škodai
v Ljubljani 441 —442 v Zagrebu 441 denar v Belgradu 440.50—441.50
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 97—99, agrarji 51—52, voj. ško. pr. 439—442, begi. obv. 77—78, dalm. agr. 69—70, 8% Bler. pos. 99—100, 7% Bler. pos. 95—96, 7% pos. Drž. hip. banke 100—101, 7% slab. pos 92—94. — Delnice: Nar. banka 6.500—7.500, Trboveljska 330—340, Kranjska ind. družba 148 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 97 denar, agrarji 51.50 denar, vojna škoda propt. 441 denar, begluške obveznice 78 blago, dalm. agrarji 71 blago, 6% šumske obveznice 70 blago, 4% severni agrarji 51.50 denar, 8% Blerovo posojilo 99.50 blago, 7% Blerovo posojilo 94.50 denar, T/o posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 92 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 192 denar, Trboveljska 325—345, Gutmann 50 blago, Sladk. tov Bečkerek 600 denar, Sladk. tov. Osijek 225—300 (225), Oceania 650 denar, Jadr. jilovba 280 denar, Vukovarska konooljama 655—605 (660).
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50 denar, vojna škoda promptna 440.50 do 441.50 (440.50), begluške obveznice 75.50 do 77.50, dalm. agrarji 69.25—69.50 (69.25), 6% šumske obveznice 69 denar, 4% severni agrarji 52 denar, 8% Blerovo posojilo 99.50 denar, 7% Blerovo posojilo 95.50 denar. — Delnice: Narodna banka 6650 blago, Priv. agrarna banka 192.50 do 193.50 (drobni komadi).
Zltni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izprenienjena. Promet srednji.
Živinski selml
Mariborski sejem 8. uktnbra. Prignanih je bilo 20 bikov, 4 konji, 116 volov, 335 krav in 6 telet. Cene so bile sledeče: debeli voli 8—9.25, poldebeli voli 6.75—8, plemenski voli 7.50—9, biki za klanje 6—7.75, klavne krave debele 7—8, plemensko krave 5 50—7, krave na klobasarje 5—6, molzne krave 6—8, breje krave 6—7.5, mlada živina 7.50 do 9, teleta 7.50—10 din za 1 kg žive teže. — Mesne cene so bile tele: volovsko meso I. vrsto 15—18, II. vrste 13—15, meso bikov, krav, telic 14—18, telečje meso I. vrste 14—16, II. vrste 12 do 4, svinjsko meso sveže 20—24 din za kg.
Cene živine in kmetijskim pridelkom
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Celje, dne 1. oktobra t, 1. Voli I. vrste d.n 7.50 do 8.50, II. 7—7.50, III. 6.50—7, telice I. vrste 7.50 do 8.50, telice II. vrste 7—7.50, 111 6—7, krave I. vrste 6—7, II. 5—6, III. 4—5, teleta I. vrste 9, II. 8, prašiči špeharji 14—15, pršutarji 12—13 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 16, zadnji del 18, II. prednji del 14, zadnji del 16, III. 14, svinjina 18—20, slamna 25, svinjska ma6t 26, goveje 6urove kože 21—23, telečje 23 din kg. — Ječmen 400, oves 350, koruza 420, fižol 500, krompir 175, lucerna 130, seno 105, slama 55, jabolka 1. vrste 500,
II.	400, III. 350, hruške I. vrste 800, II. 600, pšenična moka do 900, koruzna 550, ajdova 700 din za 100 kg. — Trda drva 112.50 din za kub. meter, Jajca 1.25—1.50 din komad, mleko 2.50 din za liter, surovo maslo 36—44 din za 1 kg.
Kočevje, 1. oktobra. Voli 1. vrste 8 50, II. vrste 7.50, III. vrste 6.50, telice 1. vrste 9, II. vrste 8,
III.	vrste 7, krave I. vrste 7.50, II. vrste 6.50, 111. vrste 4.50, teleta I. vrste 11—12, II. vrste 10, prašiči špeharji 16, prašiči pršutarji 14 din za kg žive teže. — Goveje meso 1. vrste 16, svinjina 20, slanina 22, svinjska mast 28, čisti med 20, goveje surove kože 18, svinjske surove kože 6 din za kg. — Pšenica 500, ječmen 400, rž 500, oves 350. fižol 600, krompir 150—200, lucerna 150, seno 100—125, slama 50—60, jabolka I. vrste 800, II. vrote 600, III. vrste 500, hruške I. vrste 1000—1400, II. vrste 800, III. vrste 600, pšenična moka 500—900, koruzna moka 500—650, ajdova moka 600 za 100 kg. — Trda drva 70—110 za kubični meter, jajca 1.25—
I.30	za komad, mleko 2.50 za liter, surovo maslo 32—36 din za kg.
Cene živini in kmetijskim pridelkom v okraju Dol. Logatec, dne 1. Oktobra t. 1.: voli I. vrste 9 do 10 din, II. 8, III. 7 din, telice I. vrste 9—10,
II.	8, III 7; krave I. vrste 8, II. 7, III. 6, teleta L vrste 11, II. 10; prašiči špeharji 18, pršutarji 16 din za kilogram žive teže. — Goveje meso I. vrste 17, H. 15, III. 14; svinjina 18—20, slanina 22, svinjska mast 24, goveje surove kože 10 do 12, telečje 16, svinjske 7 za kilogram. — Oves 3.50, krompir 1.50, seno 1, slama 0.50, pšenična moka 8, koruzna moka 4, ajdova moka 6.50 za kilogram. — Trda drva 120 za kub. meter, jajca 1.20 za kos, mleko 2 din za liter, surovo maslo 34 din kilogram.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Lendava, dne 2. oktobra t. L: Biki L vrste 8, II. 7,
III.	6, telice I. vrste 8, II. 7, III. 6, krave I. vrste 6, II. 5, III. 4, teleta I. vrste 8-9, II. 6—750, prašiči pršutarji 10—12 din za 1 kg žive teže. Goveje meso prednji del 15 din, zadnji del 17 din, svinjina 18—20' din, slanina 22—24 din, svinjska mast 24 din, goveje surove kože 17 din za 1 kg. Pšenica 300 din, ječmen 350 din, rž 300—310 din, oves 300 din, fižol 300—500 din, krompir do 150 din, seno do 100 din, jabolka I. vrste 250—300, II. vrste 225 din, pšenična moka do 900 din, koruzna moka 350 din za 100 kg. Trda drva 90—160 din za kub. meter, jajca 1—1.25 za 1 kos, mleko 1.50—2 din za liter, surovo maslo 32—40 din za 1 kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 6—8 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 10 do 12 din za liter.
— Pri lenivosti črev je blagodejno delujoče sredstvo naravna »Franz-Josefova« grenka voda, ki zmanjšuje težave, ker cesto že .majhne količine dobro delujejo.
Reg. S. br. 15485 od A. novembra 193S.
Cene kmetijskim pridelkom v Mariboru (mesto) dne 28. septembra. Bela pšenična moka 8—9 din, krušna 4.75—5 din, govedina I vrste 16—18 din, II. vrste 13—15 din,, III. vrste 12 din teletina 14—18 din, svinjina od 15—21 din, ovčje meso 14—18 din, sveža slanina 22—24 din, prekajena slanina 24—35 din, svinjska mast 24—26 din, fižol 5—7 din suh grah 14 din, krompir 1.60 din, sladko seno 1—1.1 din in pšenična slama 0.65 din za 1 kg.
Kristusov kip v glavnem mestu Amerike
Washington, glavno meslo Združenih držav se-veroameriških, dobi na eni najlepših ulic kip Kristusa, luči sveta. Kip bo postavljen v veliki, "*0 metrov visoki monumentalni fasadi iz kamna. V kamnu bo vrezana velika vdlobina za Kristusov kip. Široka bo 6 metrov, visoka pa 30 metrov. Segala bo do vrha fasade in bo zgoraj odprta. Kip bo izdelan iz zelenega bronza. Ker je fasada izdelana iz belega kamna, se bo Kristusov kip lepo podal belemu ozadju. Fasada nima oken in drugih odprtin z izjemo dvojnih vrat, ki vodijo .v glavne prostore narodnega katoliškega doma.
Irsko narodno romanje
Letos se je udeležilo velikega irskega narodnega romanja na vrh gore Crohg Patrick, svete irske gore, na kateri jc delal pokoro sveti Patrik, 40.000 vernikov. Tako velikega števila romarjev na to goro sploh ne pomnijo. Prve sv. maše so se pričele na gori že od pol štirih zjutraj, ko je -ri-spelo r.a vrh prvih 10.000 romarjev, flnogi so prišli na goro peš, da so mogli tam prejeti sv. obhajilo.
Mfsijoni v bodočih kolonijah
>Das Srlnvarze Korps« z dne 12. sept. piše o misijonskem vprašanju v sledečem smislu:
Vrhovno načelo nac.-socialistične kolonialne politike sodi: zamorec naj ostane tak, kakor je in ga ne smejo evropski misijonarji izpafiti. >Tak, kakor je, je v svoji vreli popolen, tako popolen, kakor vsaka naravna tvorba, ki je ni človek iz-kvaril.« Krščanski misijoni so pospeševali izbor navzdol in zgrešeno rejo degenerirancev in manjvrednih Proti temu bomo vpostavili ono stanje, ki je bilo predpogoj prirodnega izbora in ople-menjenja, preden so ln;ovei s sužnji in misijonarji pačili božje delo. Zamorec naj ostane zanio-
Iz katoliškega sveta
rec in pogan. S kompliciranim naukom poduhov-ljenega krščanstva otroci pragozda ne vedo kaj početi. Krščanstvo, »s svojo teorijo enakosti in odrešenja«, je nadvladi belokožcev naravnost škodljivo. Nevarnost, da pade ugled belokožcev in njihove državne oblasti, izvira v prvi vrsti iz naukov misijonarjev. Vsak nauk o enakosti in odrešenju vseh ljudi, o možnosti človeškega izpopolnjevanja po trajni molitvi, širjenje misli, da se zamorec tako rekoč more premoliti do bele kože, nio^a izpodkopati ugled belcev in njihove državne oblasti V nemškem kolonialnem območju ni več prostora za nadaljnje misijonsko delo. Misijonstvo so je preživelo in se mora nadomestiti z nečim drugim.«
K tem izvajanjem pripomnimo, da je to znana nacistična teza o višjih gospodujočih in nižjih suženjskih rasah, ki sp razlikujeta kakor dve živalski al| rastlinski vrsti, med katerima ni prehoda. V podanem sistemu idej ni prostora za nadnaravni značaj krščanskega razodetja in za potrebo vesoljnega odrešenja po Kristusu.
Cerkev je po Previdnosti božji Že v naprej poskrbela za ta slučaj. Papež Pij XI je s krepko roko reorganiziral misijonstvo in začel uvajati domačo hierarhijo Zgoja domačega kleri se na moč pospešuje. Bodoče kolonialne oblasti bodo imele opraviti z zamorskimi, indijskimi, malajskimi škofi in kristjani, ne z evropskinl.
Oporoka ameriške gledališke igralke
V Ameriki je umrla slavna gledališka igralka gospa Mary Anderson de Navarro. Imela je veliko posestvo v Floyd County v državi Indiani. V svoji Of>oroki je določila, da pripade po njeni smrti to posestvo v last kongregaciji tamkajšnjih sest r, da-nar pa dobi škof v Birminghanu za cerkvene notrebe in dobrodelne namene, dom duhov, vaj v DnMimi in njena polsestra, živeča v nekem ar.!.riškccn aa< m os lanu.
Ob štiristoletnici jezuitskega reda:
Jezuiti na
Slovenskem
Ljubljana, v oktobru 1940.
Te dni je ves katoliški svet z velikim spoštovanjem in z veliko hvaležnostjo slavil četrto stoletnico ustanovitve in delovanja jezuitskega reda. Po vsein katoliškem in kulturnem svetu so se ob koncu septembra z globoko pobožnostjo spominjali velikega ustanovitelja jezuitskega reda sv. Ignacija, pri tem pa soglasno poudarjali ogromno veličino dela, ki ga je ta red opravil v Cerkvi in v življenju narodov. Tudi pri nas na Slovenskem so se vršile proslave, naš dnevni tisk pa je že v več člankih opozarjal na pomembnost jubileja. Jezuitski red je opravil ogromno delo tudi med našim ljudstvom in našemu narodu v toliki meri pomagal zgraditi njegov verski in kulturni obraz, kakor je to zamogel storiti le malokdo med nami.
Prvi stiki med jezuiti in Slovenci
Prvi stiki jezuitov in Slovencev padajo prav v dobo sv. Ignacija, ustanovitelja Družbe Jezusove. Prvi jezuit, ki se je srečal s Slovencem, je bil tovariš sv. Ignacija francoski pater Klavdij Jaj (Ja-jus, Le Jay). V letu 1546 se je pater Jaj sešel v
Sv. Ignacij Lojolski.
Benetkah s tedanjim ljubljanskim škofom Urbanom Tekstorjem (Tkalcem). Škof je v Benetke povabil patra, ko se je vračal s tridentinskega cerkvenega zbora. Kot odposlanec avstrijskega cesarja Ferdinanda je škof Tekstor ponudil patru Jaju tržaško škofijsko stolico. Pater Jaj je to odklonil, toda škof Tkalec je v letu 1550 sam prosil sv. Ignacija, naj inu za tri mesece pošlje na pomoč patra Jaja, da bi z njim vizitiral ljubljansko škofijo, kjer so bile razmere tedaj zaradi razmaha protestanti-zma zelo žalostne. Sv. Ignacij je škofu Tkalcu odgovoril, da mu rad pomaga, kjer le more, toda patra .Taja mu ne more poslati, ker je med tem odšel za profesorja bogoslovja v Ingolstadt.
Škof Tkalec še ni mogel privabiti jezuitov v deželo, pač pa je na nasvet patra Jaja z vsem svojim vplivom podprl delo za ustanovitev jezuitskega liolegija na Dunaju, ki je bil ustanovljen leta 1551. Prihodnje leto 1552 je bil v Rimu ustanovljen slavni »Collegium Germanicum« in v ta dva zavoda je prišlo že lakoj ob začetku več Slovencev, da bi si pridobili izobrazbo. V rimski zavod je škof Tkalec poslal kot prva dva gojenca dr. Pavla Skaliča in nekega »magistra Antona«. V letu 1553 je škof sv. Ignaciju priporočal še tri nove slovenske gojence za rimski zavod.
Luteranizem se je na Kranjskem širil skoraj brez vseh ovir do leta 1580, to je do časa, ko je ljubljanski škofiji zavladal škof Janez Tavčar (1580 do 1597). V avstrijskih deželah se je med tem jezuitski red že močno uveljavljal in v letu 1582 je bil ustanovljen jezuitski kolegij tudi že v Gradcu, dokler nadvojvoda Karel višjih razredov kolegija v letu 1586 ni povzdignil v vseučilišče. V letu 1584 je med 303 učenci graškega kolegija bilo vsaj polovica Slovencev. Kot namestnik nadvojvode Karla je imel škof Tavčar obilo zaslug za ustanovitev graškega kolegija, šel pa je še naprej in je sklenil jezuitski kolegij ustanoviti tudi v Ljubljani. Zadnja leta svoje cerkvene vlade je zastavil ves svoj vpliv in posvetil vso svojo skrb ustanovitvi jezuitskega kolegija v Ljubljani.
Jezuiti v Ljubljani
Proti koncu 16. stoletja je bila Ljubljana še kaj majhno mesto. Štela je okoli 7000 prebivalcev, med temi pa je bilo tedaj najmanj 95% protestantov. Ljubljana je bila tedaj središče luteranskega gibanja v deželi.
Škof Tavčar je upal samo na jezuite, da bo lahko razmere v glavnem inestu in po deželi iz-
premenil. Pri ustanavljanju jezuitskega kolegija v , Ljubljani je škofu Tavčarju delala največ preglavic naloga, kje namestiti jezuitski kolegij. Na prostoru današnjega Vodnikovega trga je stala mala cerkvica, ob njej pa je bil frančiškanski samostan, toda v tem samostanu je že nad 30 let prebival samo en redovnik. Ta samostan se je zdel škofu Tavčarju primeren in že leta 1593 je škof predložil vse načrte o nastanitvi jezuitov v tem samostanu tedanjemu jiapežu Klemenlu VIII. Toda s prevzemom tega samostana so nastajale take posestne težave, da se je moralo izvršiti več izprememb pri cerkvenih posestvih ua Štajerskem in na Kranjskem. Šele nekaj mesecev pred svo'jo smrtjo je škof Tavčar dne 21. januarja 1597 sprejel v ljubljanskem škofijskem dvorcu jezuitskega j>atra Mihaela Poldta in Krištofa Ziegelfesta, ki sta prišla v spremstvu brata Polerja. V škofijskem dvorcu so stanovali leden dni, jezuitski kolegij pa se ni naselil v frančiškanskem samostanu, ampak v poslopjih ubožnice pri sv. Jakobu, dočim se je ubožnica preselila v bivši frančiškanski samostan. 2e 5. maja 1597 so jezuiti pri sv. Jakobu odprli dva pripravljalna razreda za gimnazijo, višji razred pa so v jeseni iz-premenili v prvo latinsko šolo. Prvo pridigo so jezuiti imeli v tedanji šentjakobski kaplanijski cerkvi na prvo postno nedeljo 1597, prvo adventno nedeljo pa so že začeli razlagati krščanski nauk v slovenskem jeziku. Zlasti podeželsko ljudstvo se je prihoda jezuitov zelo razveselilo, dočim so sovražni ljubljanski protestanti izjavljali, da se jezuiti v Ljubljani uveljavljajo tako uspešno, da bo prote-stantstva v kranjski deželi v dveh letih konec, če se jezuitom njihovo delovanje ne bo preprečilo. Ta napoved se je skoraj dobesedno tudi uresničila.
Škofu Tavčarju je sledil škof Tomaž Hren (1598—1630). Sam je bil učenec jezuitov, nastopil pa je vlado ljubljanske škofije, ko je bil 38 let star. Škof je odločno začel odpravljati luteranstvo iz dežele in lahko se reče, da je bilo v letu 1(503 na zunaj protestantstvo na Kranjskem odpravljeno. Vse to delo ni šlo brez odpora in jezuiti sami so svoje delo opravljali zlasti v začetku le v zelo veliki nevarnosti.
Svoj kolegij so nato jezuiti v Ljubljani gradili le počasi. Dne 1. maja 1613 je škof Hren blagoslovil temeljni kamen za nova primerna poslopja za kolegij, toda dne 15. novembra 1615 je bilo svetišče pri sv. Jakobu že posvečeno. Prvotna cerkvena zgradba se je pozneje dopolnjevala in je cerkev sv. Jakoba okrog leta 1691 dobila tisto zunanjo obliko, kakor jo iina sedaj. V tej cerkvi je leta 1732 kipar Robba dovršil glavni oltar.
V drugi polovici 17. stoletja se je jezuitska gimnazija v Ljubljani že zelo uspešno razvijala. Zato so v letu 1658 zgradili novo šolsko poslopje tam, kjer je sedaj šentjakobska dekliška šola. V letu 1665 so bili v jezuitskem kolegiju v Ljubljani 604 učenci, med temi 36 slušateljev moralke (bogoslovja).
Jezuiti ustanovili prvo vseučilišče v Ljubljani
Z jezuitskega kolegija v Ljubljani so morali učenci odhajati po višjo izobrazbo v tujino, zlasti pa na nemške visoke šole. Jezuiti so se trudili, da bi ta odtok v tujino ustavili. 2e v letu 1693 je bila v Ljubljani ustanovljena »Academia operoso-rum«, ki naj bi združevala duševno delujoče moči. Pet let nato so pravniki ustanovili »društvo pravnikov«. Za svoje namene so jezuiti pridobili več dobrotnikov in prijateljev in v Ljubljani je bila ustanovljena modroslovua fakulteta (licej) s tremi letniki. Leta 1705 so se pričela tudi predavanja iz matematike, fizike in metafizike. Leta 1707 je bil prvi triletni modroslovni tečaj v Ljubljani dopolnjen, ljubljanska visoka šola pa je prejela naslov »nadvojvodski akademski kolegij«. Neki dr. Gre-gorij Dolničar je v tistih časih že sestavil proračun za vseučilišče, ki bi naj bilo takšno kot ono v Gradcu. Z otvoritvijo akademije je ljubljanska jezuitska šola dosegla svoj višek.
Prihod jezuitov v Maribor
Prvi jezuitje so prišli v Maribor dne 10. oktobra 1757 ter so dne 7. julija 1758 že odprli gimnazijo. V letu 1768 je bilo na gimnaziji 120 učencev. Rektor mariborskega zavoda je bil o. Peter Holy, Belgijec po rodu. Sezidal je cerkev sv. Alojzija v Mariboru, ki je bila dograjena v letu 1769. Toda v Mariboru so jezuiti mogli delovati samo 15 let, ker je bila Družba v le>tu 1773 ukinjena. Utrdili pa so prvo slovensko srednješolsko ustanovo na Štajerskem.
Po ukinitvi so se jezuiti vrnili na slovensko zemljo po letu 1843. Ustanovili so si naselbino v Repnjah, po letu 1875 pa se šele vrnili v Ljubljano, lažje delovanje pa se je začelo po letu 18.S4, ko se je obnovila jezuitska naselbina pri sv. Florijanu. V sedanje poslopje ob Zrinjskega cesti so se jezuiti vselili v letu 1898.
To je le kratek obris zgodovine razvoja delovanja jezuitskega reda na Slovenskem. Potrebna bi

bila debela knjiga, da bi mogla zadostno razložiti versko, književno in znanstveno delovanje jezuitov med nami.
Versko in kulturno delo jezuitov med nami
Škot Tavčar, ki je privabil jezuite na Kranjsko, je umrl 9. avgusta 1597 in za njim je jirevzel vodstvo ljubljansko škofije Tomaž llreu, ki ga je škof Tavčar sam priporočil za svojega naslednika. Veliko obnovitveno delo katoliške protireforniacije, ki ga je na Kranjskem opravil Jkof llren, se je v glavnem naslanjalo na pomoč in sodelovanje jezuitov. V Ljubljani so se protestantski učitelji morali umakniti in meščani so začeli pošiljati svoje otroke jezuitom v šolo. Na deželi se je val protireforniacije še hitreje razvijal in ob koncu leta 1598 so verniki izpod Turjaka priredili veliko romanje k Sv. Alicu, dasi je plemiški gospod ravno v tem delu dežele najbolj podpiral krivoverstvo. Na to romanje je prišlo 14.000 vernikov, ogromno število za tedanje čase. V mestih so verniki zmerom bolj začeli oblegati spovednice jezuitov in v letu 1600 je bila po Ljubljani zopet prva velika slovesna procesija svetega Rešnjega Telesa. Take procesije že 40 let ni bilo več v Ljubljani. V procesiji so bili tudi plemiči s svojimi sijajnimi oblačili, po raznih delih mesta pa so dijaki iz jezuitskega kolegija pozdravljali Najsvetejše z izbranimi nagovori v latinskem in slovenskem jeziku. Prav tako so jezuiti obiskovali bolnike podnevi in ponoči, delili revežem miloščino in prosili zanje živeža.
Po deželi so med tem hodile protireformacijske komisije, v mestih pa so jezuiti s pridigami zatirali krivoverstvo in razlagali njegove zmote. Proti koncu leta 1602 se je v Ljubljani samo še 15 ali 16 meščanov prijavilo za luterane, v letu 1003 pa je bilo protestantstvo na Kranjskem na zunaj v celoti zatrto.
Toda s prolireformacijskimi komisijami je bilo delo spreobrnjenja šele na pol opravljeno. Te na zunaj spreubrnjene vernike je bilo treba še poučevati v verskih vprašanjih. Jezuitski misijonarji so hodili po deželi in s pridigami o krščanskem nauku in z zgledi krščanske ljubezni utrjevali v ljudstvu ljubezen do Cerkve. Za poglobitev verske obnove jia je sčasoma zmerom več napravilo duhovništvo, ki je prihajalo iz jezuitskega kolegija.
Na Kranjskem je bila prva Marijina družba tista, ki so jo jezuili v Ljubljani ustanovili dne 21. decembra 1605. V njihovem ljubljanskem kolegiju se je ta dan zbrala skupina 12 dijakov, ki je izvolila izmed sebe prve predstojnike Marijine družbe. Čez leto dni je bila Družba potrjena in je dobila ime »Družba Marijinega vnebovzetja«. Za vpis članov je škof Hren daroval krasno knjigo ter se je sam prvi vpisal vanjo. Leta 1624 je že bila ustanovljena v Ljubljani Marijina družba za može in je dobila ime »Brezmadežnega spočetja«. V družbo so sprejemali meščane in obrtnike. Obe družbi sla prav kmalu zasloveli po vsem Kranjskem, pa tudi po sosednjem Štajerskem in Koroškem.

Posebno pazite, kaj bolnik pl|et
Pitje nI le sa zdravega Človeka telo ratno, temveč tudi ta bolnika mnogokrat važnejše od hrane I
Zato pijte VI ln VaS bolnik čim čeSče na«o najboljšo mineralno vodo. ki je obenem tudi idravlloa
ono z rdečimi srci!
Prospekte ln vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLA TINA RADENCI
Ustanovitelj Družbe Jezusove je bil že leta 1609 prištet med blažene. Škof Hren je bil velik Častivec ustanovitelja Družbe in je že isto leto pisal papežu pismo, naj blaženega Ignacija razglasi za svetnika. Ta želja se mu je leta 1622 izpolnila, ko je bil Ignacij obenem s Frančiškom Ksaverijem razglašen za svetnika naše Cerkve. Še istega leta dne 5. junija so jezuiti v Ljubljani priredili veliko jiroslavo tega dogodka. Po mestu je bilo 12 odrov, na katerih so prikazovali prizore iz življenja teb dveh svetnikov. Po mestu je bila procesija, ki je bila dolga tri ure in ko so se verniki po procesiji zgrnili v cerkev, je Škot Hren sam pridigal o obeh svetnikih v slovenskem jeziku.
Poslej so se jezuiti poleg dela v svoji šoli posvetili širjenju in poglobitvi krščanskega nauka med ljudstvom, širili so evharistično vzgojo, kar so |>od-jirli zlasti s slovesnimi skupnimi svetimi obhajili. Z ljudskimi misijoni so iztrebljali iz dežele zadnje sledove krive vere. Tako so v letu 16-14 priredili ljudski misijon v Škofji Loki, ki je trajal tri tedne.
Kulturno delo jezuitskih patrov se je pa še bolj širilo tedaj, ko je bil jezuitski red v letu 1773 ukinjen. Naslednje leto je v Ljubljani izbruhnil jiožar, ki je razdejal krakovsko predmestje, uničil pa je tudi jezuitski kolegij, močno pa poškodoval tudi cerkev sv Jakoba. Kolegij so nato podrli, iz preostalega materiala pa si je znameniti učenjak jezuit o. Gabrijel Gruber z vladnim dovoljenjem sezidal lepo palačo. Leta 1768 je o. Gruber prevzel na ljubljanski akademiji novo stolico za mehaniko in poučeval obrtnike in umetnike. Palačo si je zgradil predvsem v znanstvene namene. Uredil si je v njej zvezdarno in kabinet za mehanične in hidravlične študije. Njegovo najpomembnejše delo pa je po njem preimenovani Gruberjev prekop v Ljubljani. O. Gabrijel Gruber je imel tri brate, ki so bili vsi trije jezuiti in odlični matematiki. Na glasbenem polju si je stekel veliko zaslug o. Maksimiljan Moravčar, doma iz Male vasi na Dolenjskem.
Po ukinitvi jezuitskega reda do leta 1814, ko je bil red zopet obnovljen, je mnogo jezuitov delovalo kot bogoslovnih profesorjev Ljubljanski škof Anton Kavčič (1807—1814) je bil sam bivši jezuit.
Ves katoliški in kulturni svet je te dni slavil delo Družbe Jezusove v Cerkvi in med narodi. Tudi med našim malim slovenskim narodom so opravljali in še opravljajo jezuiti veliko in plodonosno delo. V vseh dobah je bil njihov doprinos k našemu narodnemu duhovnemu in kulturnemu življenju pomemben in odločilen. Njihovo tiho delo je ves čas odrejalo obseg in značaj vsega našega razvoja od ustanovitve reda pa do naših dni.
Nemški izseljenci iz Besarabije pripovedujejo
Prizor z velike angleške bojne ladje v Aleksandriji.
Jesenice, dne 7. oktobra.
Dan za dnem, z večjimi ali manjšimi zamudami prihajajo dolgi vlaki nemških izseljencev na jeseniško postajo. Preseljevanje ljudstva je velik dogodek na zemlji, kdo se ne bi zanimal za vse to. Seli se ljudstvo cele j>okrajine, celih vasi. Prihajajo od daleč, iz ogromne ruske zemlje jn že zato išče človek prilike, da bi slišal kako mnenje brez cenzure in namena.
Na teh vlakih ni pravega veselja potujočega ljudstva. Edino ko spregovorijo, da se selijo v svojo združeno domovino, jim zasvellijo oči, sicer se jim na obrazih pozna, da so se — dasi prostovoljno — težko ločili iz krajev, kjer so preživeli svojo mladost. Vidi se jim, da so težko zapustili vasi, polja in domove, kjer so prebivali njihovi predniki nad 100 let in kjer so ostali njihovi grobovi. Težko se je ločiti od ravnih besarabskih j>o-ljan, kjer njive nimajo ozar in katere je Bog obdaril z vsemi zemeljskimi dobrotami, ki jih potrebuje človek za svoje življenje. Pa če odhajaš v sam paradiž, rodni dom le zapustiš.
Na vseh teh obrazih se tudi pozna, da so se bili že povsem prilagodili staremu ruskemu načinu življenja; bodisi obleka, bodisi jezik izpričujeta tip Rusa, ali vsaj bližine Rusa. Vsi starejši moški popolnoma obvladajo ruski jezik, žensko govorijo bolj slabo; znak da so po družinah govorili nemščino. Mladina, ki se je rodila v dobi, ko je Besarabija pripadala Romuniji, zna iz šol romunsko, nekaj tudi ruščine ter domače nemško. Mnogo starejših moških govori poleg nemščine in ruščine še romunsko in bolgarsko, kar kaže. kako mešano je prebivalstvo v Besarabiji. Izseljenci pri prihodu vlaka ne izstopajo, utrujeni so po dolgi vožnji. Le parkrat se je iz vagona slišalo petje deklet. Pele so nemške pesmi |K> ruskem načinu in ruski melodiji. So pa po večini ženske, otroci in starci. Krepkih moških skoro ni med njimi.
Ce jih človek tu na meji — dva koraka od njihove nove domovine — nagovori v ruskem jeziku, se radi razgovarjajo. Zanimiva so njihova pripovedovanja kako so se spremenile razmere v Besarabiji po prihodu Sovjetov. Resnično, človek bi že sam po sebi mislil, da mora biti za tako jjreseljevanje ljudi gotov vzrok, ne samo pome-šanost in čistost. Vzrok mora biti posebno takrat, ko je ljudem na prosto dano. da se izselijo ali ostanejo. 600.000. sedaj nad 150.000 besarabskih Nemcev — vsi prostovoljno, toda zakaj. Iz dobrega ne bom šel niti na dobro, če ni vzroka, grem navadno iz slabega. Zakaj vsi ti stari, zakaj vse te starke, zakaj vse to na pot iz svojih bogatih rodnih pokrajin? Če je dana prostovoljna odločitev, kakor je dana zakaj vendar. ..
Takoj po prihodu boljševikov, pripovedujejo stari očanci, ki nimajo interesa lagati na meji domovine in življenja, so ruske oblasti zaplenile vse blago po trgovinah in skladiščih in ga peljnje neznano kam. Nato so pri kmetovalcih |>opisali ves živiž ter zahtevali, da ga odstopijo toliko in toliko, katerega so takoj zopet odpeljali neznanokam. V mnogih krajih so zahtevali še več, kakor so sploh kmetje imeli pridelanega. Mnogim ni ostalo doma ničesar.
S prva so Rusi rekli, da je sedaj sicer slabo, da pa bo kmalu vse boljše ter da bodo imeli vsega dovolj v izobilju. Ali tega napovedovanega »zboljšanja« le ni hotelo hiti, pač pa je bilo vsak dan manj blaga tako, da sedaj ni mogoče nič več dobiti. Niti koščka blaga za obleke ni mogoče
kupiti, dasi je bilo prej vsega v izobilju. Razen tega je nastala tudi velika draginja. Kilogram sladkorja je stal prej 15 lejev, sedaj 200 lejev. Par škornjev pa stane celo 4000 lejev ali 1000 rubljev |>o tečaju 4000 lejev za 100 rubljev |>o tečaju 40 lejev za 1 rubel, kakor so določile tečaj ruske oblasti. Vse blago se sedaj prodaja v vse-državnih trgovinah, kjer je treba i.a primer za liter petroleja čakati v vrsti (očeradu) ves dan ali še več.
Rusi so se baje čudili po prihodu v Besara-bijo, kako da je tam toliko starih ljudi. V Rusiji jih baje pospravijo v zavetišča, ko ne morejo več delati. V šolah učijo otroke šteli na način: Raz, dva (eden, dva) Boga nema, raz, dva — Boga nema... Človeka so postavili v vrsto, potem, ko so mu vse odvzeli in sedaj so vsi »enaki« — namreč re^ni in številke. Osetmost nič ne velja Pred t i go vi no čaka toliko ir. toliko številk, ki bi rade kupile živež.
No tako, dragi stari in pošteni besarabski Nemec, sedaj te bolj razumemo, zakaj si se odločil prostovoljno, da boš šel, četudi na svoja stara leta. Bil si človek, bil si kmet, bil si skromen, toda imel si osebnost. Odhajaš drugam, četudi morda samo še umret.
Rabindranat Tagore težko bolan
Iz Bombaya poročajo o nevarni bolezni po vsem svetu znanega indijskega pesnika Rabindra-nata Tagoreja. Ta slavni indijski pesnik je star 79 let. Sedaj je zbolel na ledvicah Mnogi zdravniki so prihiteli na pomoč, da bi ga rešili.
Dvanajst kilometrov široka cesta
Vsako mesto se rado ponaša s kako široko cesto ali ulico. Toda v tem primeru ne gre za mestno ulico. Nobenih hiš ni ob njej in nič zelenja. Imenuje se »cesta štiridesetih dni« ali arabsko »Darb el Arbein«. Ta cesta veže Sudan z dolj nim Egiptom. Skozi tisočletja je bila glavna prometna žila med tema pokrajinama. Po njej so prevažali mrtvo, pa tudi živo blago sužuje. Tisoče takih nesrečnikov so vodili po tej poti kot črede na pašo. V novejšem času prastara »cesta štiridesetih dni« nima več takega pomena Njeno vlogo je prevzela železnica. Odpravili pa j". s» niso. Še danes z lahkoto spoznaš to cesto po sledovih milijonov živih bitij, ki so se ohranili. Dvanajst kilometrov na široko se vlečejo iz neskončnosti ena pot poleg druge in se zopet zgube v dabavi. Čeprav še ni dolgo tega, ko je strkla v teh krajih železnica in je začel voziti avtomobil, je vendar cesta ponekod že zabrisana Polhih bi že na njo, če bi je ne oreiskoval madžarski riziskrvaleč grof Almasy, ki io je tudi opisal ✓ ki.jigi »Nepoznana Sah ara«. Najzanesljivejši kažipot, kje vse ie nekoč cesta vodila, so velike količine č'ovcških in živalskih kosti. Bog ve, na kakšne najine so na potovanju morali umreti? Od žeje, gladu, pod roparskimi meči? Kosti tega ne povedo Le Ir vemo, da je vsa pot veliko, neizmerno pokopališča
aosoce
Koledar
Četrtek, 10 oktobra: Frančišek Borg.a; Danici in tovariši, mučenci.
Petek, 11. oktobra: Materinstvo Matere božje. Nikaz.
Novi grobovi
f Na Robu je umrla ga. Marija Možek, roj. Krompclj. Pokopali jo bodo jutri 11. oktpbra ob 10 dopoldne na domačem pokopališču Naj ji sveti verra luč! Žalujočim 6vojcem izrekamo svoje -J-žaljel
—	Za duhovnike bo zadnji tečaj duhovnih vnj v Domu sv. Ignacija, Zrinjskega cesta 9, Ljubljana, od JI do 25. oktobra. Priglasite se pruvočasnn! — Vodstvo Domu.
—	Konvikt »Dom visokošolk« pod novo upravo univerzitetnih oblustev, ima še nekaj mest prostih.. Zato se morejo v prihodnjih dneh še vložiti prošnje za sprejem v Dom, in sicer no obrazcih, ki se dobe pri ge. upruviteljici Doma. Rektor: Slavje, s. r.
—	Avtomobilska in motociklističnn hitrostna dirka odložena. Ker je H. t. m stopila v veljavo naredba o omejitvi prometa z motornimi vozili, po kateri je prirejanje dirk prepovedano, je bil Slovenski avtomobilski klub - sekcija Ljubljana, primornn svojo avtomobilsko in motociklistično dirko ki jo je nameraval priredili v nedeljo, 13 I. m. na progi Kranj— Medvode, začasno odložiti.
bodo tekmovali s svojimi aero-modeli. Z letom na svojem šolskem letalu jo naša mladina dosegla svoj letošnji cilj — pozimi si pa hoče zgraditi zmožuejše letalo, da pojudra v modrino našega neba, da vadi in izpopolnjuje svoje pridobljeno znanje letenja. V ta namen so pa potrebna volika materialna sredstva in je dolžnost vseh rodoljubov, da pomagajo z izdatnimi denarnimi prispevki. Obilen obisk bo pa znak priznanja požrtvovalnemu delu mladine za razvoj jugoslovanskega letalstva. Za prevoz na letališče in okrepčila je preskrbljeno. Za zaključek dneva pa bo zvečer v Rajhovi gostilni vesela letalska zabava. V primeru slabega vremena bo prireditev prihodnjo nedeljo.
—	Večerni trgovski tečaj. Prijave se sprejemajo dnevno v pisarni ravnateljstva. Posebni dnevni in večerni tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo, knjigovodstvo, korespondenco, računstvo, nemščino, italijenš".ino "d. Infon.iadje, prospekte daje trgovsko učilišče Christofov učni ravod, Ljubljana, Domobranska cesta IS.
—	Ogenj v obmejnih Mnrkoveili v Prek-murju. V tej romantični obmejni vasi, kjer stoji menda največja in najstarejša lipa v slovenskih krajih, je nastal v slari leseni hiši požar, ki je občinski siroti Julijam Kruusovi uničil skromno streho Lastnik hiše Adam Gnr-za je v Ameriki, občinska reva pa se je naselila v samotni hiši Ko se je za kratek čas odmaknila od ognjišča, se je užgal leseni strop.
—	»Kristusu Kralju« je naslov partiture, ki jo je izdal tir. Jerko Gržinčič in založil Sale-zijanski zavod na Rakovniku v Ljubljani. Vse-
PWBWW
Danes nepreklicno zadnjikrat!
Film mladosti in ljubezni Predstave danes ob 16,19. in 21. uri
Zbogom, Mister Chips
KINO UNION, telefon 22-21
Kino Sloga, tel. 27 30
Film izredno napete in zabavne vsebine s prekrasnimi narav-n rili posnetki iz okolice Niče, Monte Carla in Genove. Pestre slike orientalskeea življenja vTunisu, polnega čarobne romantike. V glavni vlogi: IIUSZAR PUFFV. — Danes ob Ki., 19. in 21. uri
—	Delna župna g?sil, vaja na Dolu pri Hrastniku. Starešinstvo gasilske župe, okraja Laško, je odredilo delno gasilsko vajo za v nedeljo 6. X. oij pol 4. Vaja je bila določena na bližnjo naselbino Slatino, iin jo je vodil žunni odbornik g. Klemen iz Dola. Visoki stožec d:ma je pokazal smer namišljenega požara. Takoj po alarmu so se prir 'jale motorizirane gasilske čete Dol, Hrastnik - steklarna in Hrastnik - kraj. V pičlih 12 minutah j. voda bruhala na objcMe v razdalji 400 metrov, in to v hribovitem terenu. Signalna, reševalna in sanitetna služba je bila dobro organizirana. Po vaji je b'l kratek sestanek . vseh sodelujočih gasilcev. Zupni starešina in tajnik sta neprijavljena opazovala vajo in pri sestanku ocenila vajo. Starešina g. Guček, se je zahvalil vsem poveljrrkom in gasilcem za njih vs trajnost in delo, bodril jih je k delu za bližnjega in domovino, priporočal, da vstopa v gasilske vrste tudi mlodna. Poveljniški tečaji bodo v novembru v Celju in drugod. K tem se naj priglasijo mlajši in zato službo sposobni.
NI prepozno še tudi na dan žrebanja prvega razreda 11. oktobra lahko kupile srečko državne razredne loterije za novo 41. kolo.
Vaš je interes ako želite kdaj dobiti večjo vsoto denarja, da tudi Vi prestopite prair „Vrelca srečo" v Ljubljani. Beethovnova ulica 14.
Vaša pot do sreiv,e ni dolea tudi ni strma, kje je Vaš „Vi-elec sreče" to vsakdo ve. — Čas je sedaj res zlato.
Ogromen je to znesek 65,000.000 — din ali mali je Vaš vložek 50 — din.
Priporoča se Vam glavna kolektura državne razredne iolerije
„VreIcc sreče"
Alojzij PlaninSek, Ljubljana, Beethovnova ulica 14.
—	Za reševalni sklad SPD so nabrali izleUvki na Veliki Planini, dne 6. t. m. din 166.50. Slovensko planinsko društvo, sc V6em darovalcem najtopleje zahvaljuje. Skupine planincev prosimo, da nosne-majo ta primer zbiranja prispevkov za izpopolnitev organizacije za reševalno službo v naših planinah.
—	Da bnsie stalno zdravi. Je potrebno, da redno pijete Radensko ki deluje proti boleznim ledvic, srca pioti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost
—	Letalski dan v Ljutomeru. Pod pokroviteljstvom g. bana dr. Natlačena priredi v nedeljo, dne 13. oktobra tukajšnji Aero-klub svoj letalski dan. Na cvenskem dirkališču bo ob 14 naša letalska mladina pokazala uspehe svojega dela in doslej pridobljeno znanje. Letalo, zgrajeno v lastni delavnici, bo imelo svoj krstni let — vršili se bodo še drugi jadralni in motorni poleti — modelarji pa
buje pet jiosini za praznovanje Kristusa Kralja. Namenjene so deloma cerkvi, delotna izven-cerkvemtn prireditvam.
—	Vsi trgovski potniki in zastopniki, ki še potujejo stalno z avtomobili, naj javijo takoj svoj naslov med S. in 14. uro Društvu trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27.
— Pri sluhom toku, zaprtju črev poživi en kozarec naravne »Franz-Joselove« grenke vode pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal.
Reg. S. br. 15185/35.
—	Drugi mikavni petdnevni avtoizlet: sončna Dalmacija! Naprijetne jše, najzanimivejše jesensko potovanje 14. oktobra: 501) din. - Še nekaj sedežev prostih. Zaključek vpisovanja v petek. Informacije: Pisarna, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17 a.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 9. t. m. je objavljena »Uredba o spremembi uredbe o varčevanju z živili« dalje »Odločba o uporabi uredbe o kontroli cen za V6e vrste kož in usnja«, »Naredba št. 4 o tmejilvi premeta z motornimi vozili«, »Naredba za ''.clt'.)-vanje mila«, »Norma za milo«, »Maksimiranje cen jedilnemu olju«, »Odločba o razširitvi kontrol, na vsa gospodarska podjetja«, »Popravki v uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o ustroju vojske in mornarice«, »Odredba o ustanovitvi banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani«, »Statut o poslovanju Banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani« in »Sprememba razglasa o preračunu meslne občine ljubljanske za leto 1940-41«.
|dh&atfi
* Hrvatski šoferji so predsedniku I1SS in podpredsedniku vlade dr. Mačku poslali spomenico, kjer navajajo, kako veliko škodo imajo šoferji od sedanje omejitve avtomobilskega prometa. Šoferji pravijo, da je bencina sicer dovolj v naših krajih, da pa manjka alkohola, ki ga jc treba pridejati bencinski mešanici. Zaradi tega šoferji prosijo, naj bi bilo dovoljeno porabljati, dokler- se ne odpravi ta pomanjkljivost, le čisti bcncin, da ne bi šoferji imeli škode. Prav tako zahtevajo, naj bi se čim prej omogočil nakup gume, ki je primanjkuje. Obencin naj bi se podaljšala veljavnost bencinskih nakaznic, ki
Velik dogodek v našem bengalskem m snonu D.J.
(Pismo naših misijonarjev iz Indije.)
Vsi Ljubljančani in Mariborčani, vsi Slovenci in Slovenke, vsi Dolenjci, Gorenjci in Notranjri, vsi ste povabljeni v Bošonti! Vam se imamo zahvaliti, da se danes dviga beli križ odrešenja visoko na zvoniku Terezikine cerkve v Bošontiju.
10. oktober 1910 bo dan slavja, kakršnega Bošonti še ni doživel. Prevzvišeni nadškof Ferd. Pe-rier D. J. iz Kalkute bo prišel k posvetitvi nove cerkve in na sv. birmo. Na ta dan bo tudi prvo sveto obhajilo. Vse bo plavalo v morju zastav in naj-različneje barvanih papirnih trakov. Bobni, cimbale in gongi se bodo razlegali od jutra do mraka in skozi vso noč. A z obrežja Gangesa bodo grmeli možna rji in bengalske bombe, ki bodo sporočale najbolj oddaljenim vasem, da je v Bošontiju velika slovesnost, da se morajo tudi ti pridružiti njihovi radosti.
To je dan radosti in veselja, ki ga je izbrala naša Mala Zaščilnica, da pokaže dobremu bengalskemu narodu, kako ga ljubi in kako želi ostati I»ri njem za vodno. To bo dan, ko bomo poplačali velike dolgove, ki jih dolgujemo vam, predragi naši misijonski dobrolniki in prijatelji v domovini. Vam se imamo zahvaliti, da se je vse srečno končalo in na vas se zanašamo, da nam boste še naprej pomagali dopolniti, kar nam še manjka.
Pohitite tedaj v Bošonti, če ne s telesom, se pa prestavite vsaj z duhom v daljno Bengalijo, nn sipine svete reke Gangesa, ki po njih že več stoletij
divjajo monsunski vetrovi in jih izpirajo tropski nalivi. Pomagajte nam z molitvijo, da bo mogla dovesti ludi ta slovesnost mnoge poganske duše k luči prave vere.
•
V cerkvi in okoli nje delajo te dni na vso moč. Malenkosti so že ostale, zato je treba hiteti, da bo vse pravočasno končano.
Znotraj je skoraj vse dodelano. Ravno predvčerajšnjim smo dovršili veliki oltar, seveda samo iz opeke. Drugo bo treba odložiti na prihodnji mesec, ko bo prišel v Bošonti p. Gerarl. Ta je pravi umetnik, pa bo sam vodil zaljšanje cerkve in glavnega oltarja. Pod oltarjem smo pustili veliko votlino, v katero bomo položili imena vseh dobrotnikov naše cerkve. Velike jih že imamo v Bošontiju, pa upamo, da jih bo še več prišlo.
Že zadnjič sem sporočil, da bo malta iz cementa in peska, brez kake druge primesi. Podjetnik je delo zelo zavlekel, ko je izdeloval lepe okraske na glavnem gotskem loku svetišča. Vse to jo sam prevzel in nam zato no bo treba nič plačati. Tudi on hoče nekaj napraviti za Malo Cvetko. Dal sem mu nedavno njen življenjepis v bengalščini. pa se ie zelo navdušil znnjo. Pomagal nam je tudi pri zidanju oltarja. Oltarji niso bili v pogodbi, zato smo jih morali sami postaviti Nekaj dni smo se bavili z načrti, samo da bi lepše napravili.
Tudi oba stranska oltarja po malem izdelujemo. Včeraj 91110 začeli krasiti okna. To delo bo I rajalo vsaj tri tedne. Oknn najprej zadelajo z opeko, pa tako, da puste razne odprtine za figure, ki jih iročejo izdelati. Nato jih obmečejo z malto in izrezljajo razne like s posebnim nožem. Lppo je in zelo praktično, ker se no bo nikdo mogel pri-
niso mogle biti porabljene zaradi pomanjkanja
bencina.
*	Težave z nočnim davkom v Zagrebu. Zagrebški listi se obširno pečajo z novim nočnim davkom ter pravijo, da so pri tem zlasti prizadeti tisti poklici, ki imajo nočno službo ter ob 11 ponoči prihajajo z dela v gostilne, kjer bi radi malo po-večerjali. Tukaj pa jih zaloti nočni davek. Drugi pa so, ki se znajo temu davku dobro izogniti. Pridejo v gostilno malo pred 10. Tu brž naroče jesti 111 piti ter takoj plačajo. Nato pa mirno sede in jedo ter pijo in jih nihče ne sme motiti, ker so že plačali.
*	Za milijonsko zapuščino se že 12 let prav-dajo. Pred 12 leti je umrl v Zagrebu bogataš dr. Saša Isakovič, ki je v svoji oporoki vpričo dr. Ni-kola Aiulriča in dr. Fallerja vse svoje milijonsko premoženje zapustil v dobre in narodne namene. Največ naj bi dobili siromašni otroci hrvatskih gledaliških igralcev, dalje razne hrvatske kulturne ustanove v Zagrebu in Osijeku, Hrvatska Matica, zagrebški slepci itd. Poleg tega je zapusfil legat 10.000 dinarjev, ki naj bi jih vsako leto dobil hrvatski pisatelj, kateri bi v svojem romanu obdelal hrvatsko kmečko in meščansko življenje. Oporoka je bila napravljena že pred 14 leti. Ko je potem pred 12 leti umrl dr. Isakovič, so se oglasili sorodniki, ki so zahtevali dediščino za se. Nastala je pravda, ki še danes ni končana. Medtem pa premoženje uživajo sorodniki. V teh 12 letih je dediščina dala užitka najmanj 400.000 dinarjev. Hrvatska javnost zdaj zahteva, naj se zadeva reši, da se izvrši oporoka.
*	Velik ribji lov. Kakor poročajo iz Splita, so zadnje dni dalmatinski ribiči imeli živahen ribji lov na tako imenovano plavo ribo. Ribiči iz Šolte so v dveh nočeh ujeli cele tri vagone sardel, medlem ko so ribiči iz Milne ujeli en vagon teh rib. Svoj plen so prodali po 7 dinarjev za kilogram, ker je zdaj veliko povpraševanje po morskih ribali. Ribiči z oloka Visa so zadnje dni prodali 300 sodov slanih sardel za ceno, kakršne v tistih krajih še ne pomnijo, namreč po 11 dinarjev.
*	Naši muslimani ne bodo romali v Meko. Naši muslimani iz Bosne in Hercegovine so vsako leto romali v Meko. Letos pa tega romanja zaradi vojnih razmer ne bo. Romarji so pravočasno povprašali, kako bi mogli romati v Arabijo, pa so dobili odgovor, da jim lega danes nihče ne bi mogel svetovati. Zato bo letos romanje muslimanov v Meko odpadlo.
*	Prebivalstvo Splita je zdravo. Dne 7. t. m. jc bila seja splitskega občinskega sveta, kjer je bilo prečitano tudi poročilo o zdravstvenem stanju prebivalstva. Poročilo se je glasilo, da v mestu in tudi okolici že dalj časa ni nobenih nalezljivih bolezni. Letos je sicer bilo v Splitu 67 primerov meningitisa, med njimi 15 smrtnih, poslej pa je tudi to prenehalo. Prebivalstvo se je naravno pomnožilo, ker je bilo letos v Splitu 700 otrok, medtem ko je umrlo le 435 ljudi.
*	Za tri dinarje sedem let ječe. Pred sodiščem v Subotici sla stala dva Arnavta: Ramadan Ismaj-lovič in Muhamed Sinanovič, ki sta v družbi svojega rojaka Bajrama Veldaševiča v Bajmoku vlomila v hišo krnela Sakača in od njega zahtevala denar. Ker ga ni imel, sta mu razbila vse pohištvo in razdejala vse omare. Nazadnje sta v eni omari našla cele 3 dinarje. Isnajlovič ie napravil še zločin posilstva. Bil je obsojen na 7 let, njegova dva pajdaša pa sta dobila vsak po tri leta.
*	Tri pastirice zgorele. V Onjilanah v Južni Srbiji so tri pastiričice, stare po 7 let pasle živino na polju. Starši pa so delali na politi. Deklice so se irjrale. Ko so se naveličale, so šle po koruzne storže na njivo ter jih sklenile sneči v zapuščeni koči ob gozdu. Deklice so zakurile v koči, ki pa je bila že vsa preperela, tako da se je na mah vnela. Deklice niso mogle več zbežati in so zgorele s kočo vred. Ko so se zvečer starši deklic vračali z dela domov mimo tiste koče, so videli, da je koča medtem zgorela. Radovedno so opazovali pogorišče in po njem brskali, ko so nenadno med pepelom zagledali ožgana trupelca treh deklic. Takoj so videli, da so deklice zgorele, niso pa mogli spoznati in razločiti njihovih trupelc, ker so bila preveč sežgana.
*	Za 100.000 dinariev avtomobilskih gum ie bilo ukradenih iz skladišča zagrebškega letališča na Borongaju. Skušali so priti storilcem na sled, kar pa se ni posrečilo, ker so se tatvine nadaljevale, ne da bi bilo mogoče tatu najti. O tem je bila obveščena policija, ki je pri nekem gostilničarju ter pri dveh obrtnikih našla gume, ki so bile last letališča. Takoj so vse tri zaprli ter upajo, da bodo zdaj povedali, kdo jim jih je nosil naprodaj. Doslej so ugotovili, da manjka za 100.000 dinarjev gum, kar dokazuje, kako neovirano so tatje lahko gospodarili po skladišču.
*	Lopudski ribiči so našli potopljeno vojno ladjo. Kakor poročajo iz Dubrovnika, so ribiči blizu otoka Lopud našli nekaj stvari z nedavno potopljene ladje »Palestro«. Med otoki so namreč našli več sodov nafte in vina ter arhiVtte listine, iz katerih so posneli, da so z vojne ladje, ki je bila pred nedavnim časom potopljena blizu albanske obale.
Vrhnika
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov uprizori v nedeljo, 13. t. m. ob osmih zvečer na odru Prosvetnega doma Klabundovo pretresljivo japonsko igro »Praznik cvetočih češenj«. Nove kulise je izdelal g. Sikyta, režijo vodi g. odvelnik Marolt, glasbo pa g. skladatelj Boštjančič.
plaziti v cerkev. Tudi v Bošontiju je treba na to misliti.
S stolpom je bila muka in nadloga. Najprej ga stavbenik ni hotel delati, ker se je bal, da bi se zaradi svoje teže ne pogreznil v močvirna tla. Ko se jc pa vendar odločil za delo. je zmanjkalo cementa in delavci so morali Čakati. Šele v začetku avgusta smo prišli slednjič do strehe. Ko so zvonik dovršili, se je dvignil iz bambusovega gozda nad armiranim betonom visoki križ, najvišja in najvzvišenejša točka bošontskega ozemlja. Ta križ je isti, ki se je pojavil v višavah, ko so ga naši prvi neumorni misijonarji zasadili nad pročeljem prve slamnate ka-
pelice. Sedaj pa stoji visok nad vsemi poganskimi
templji in maliki, visoko, da more svetiti bednim poganom sunderbanskih džungel. Iz velike daljave se vidi. Ko bodo dohajali v Bošonti po štirih velikih rekah, bodo vedno najprej zagledali znamenje križa. To bo kažipot za mnoge čolnarje, kažipot ljudem
v daljnih gozdih. Ne samo zemeljski kažipot, veliko bolj kažipot proti nebu, kažipot k srru božjega Misijonarja. To zavisi od naših molitev in od vašega prizadevanja za misijone.
Iz zvonika so se začeli razlegati prvi zvoki angelskega pozdrava ob sveti reki Ganges daleč tja proli velikemu bengalskemu morju in na sever proti riževim poljanam Ptmprekalija in Bomčn-puktira. »Zdrava Marija,« tako odmevajo blngi zvoki slovenskih zvonov skozi tihi mrak. S solzami veselja v očeh pošiljam s temi zvoki bratske pozdrave vspin misijonskim prijateljem, dobrotnikom in vsej dragi domovini.
Anton Gabril D. J., oengalski misijonar v Bošontiju.
Ljubljana, 10. oktobra
Gledališče
DRAMA - Zučetek ob 20 Četrtek, 10. oktobra: »Razvalina življenja.« — Red Četrtek
Petek, 11. oktobra: »Revizor c — Red Premierski, Sobota, 12 oktobra: »Romeo in Julija.« — Izven. Nedelja, 13. oktobra: »Revizor.« — Izven.
OPERA - Začetek ob 20 Četrtek, 10. oktobra: »Fidelio.« Red A. Petek, 11. oktobra: Zaprlo. (Generalka.) Sobota, 12. oktobra: »Jenufa.« — Red Premierski, Gostovanje Flze Karlovčeve in Josipa Gostičn. Nedelja, 13. oktobra: »Grof Luksemburški.« Izven,
Radio Ljubljana
Četrtek, 10. oktobra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7 45. — 12 Mandoline in bala-lajke (plošče). — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi. — 13 02 Narodne (Ogrlice: g. Franc Petan, harmonika: g. Avgust Stanko. — 14 Poroči' — 18 Pester 6pored Rad. ork. — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr Rudolf Kolarič). — 19 Napovedi poročila, objave. — 19.25 Nac. ura. — 19.40 Plošče (pisan spored). — 19.50 Deset minut zabave. — 20 Cimermanov kvartet. — 20.45 Reproduciran konc. simfonične glasbe. — 22 Napovedi, poročila — 22,15 Radijski orkester. — Konec ob 23.
Drugi programi
Četrtek, 10. okt.: Belgrad: 21 Operne arije
—	Zagreb: 20 šimačkova opereta »Reci, kdo s'<
—	Sofija: 20 Veliki skladatelji — Budimpešta; 18 Glasbena koserija — Rim-Turin-IFlorencn: 20.30 Simf koncert' — Praga: 20 Orkestralni koncert — Beromiinster: 21.30 Kellerjeva kan-tata — Sottens: 20 Saksofon — Atene: 20.30 Plesna glasba.
Belgrnjska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (+9.18 m): 19.40 Poročilo v slovenščini; YUE, YUG (19.96 m): 2.30 in 3.50 Poročila v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet. T-še-a 43; mr. Tmkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova 7.
Velik uspeh slovenskega motociklšsta v Belgradu
V nedeljo, dne 6. t. m. so bile v Belgradu, na Banjici, velike avtomobilske in motociklistične dirke. To so največje dirke v Jugoslaviji.
Dirke se je med drugim udeležil tudi naš mo-tociklistični prvak Breznik Dušan, član Avto-kluba Ljubljana, na DKW. 2e na treningu je naš »As asova«, kakor so ga nazvali Belgrajčani, kar mimogrede potolkel vse dosedanje rekorde. Občinstvo je takoj videlo v njem favorita in obenem senzacijo dneva. Huda pa je bilo šele, ko je šlo zares. Proga, ki ima nekoliko zelo nevarnih zavojev našega zelo rutiniranega dirkača ni motila. V elitnem stilu je privozil na cilj z rekordno brzino povprečno 104 km na uro. vsi so imeli to za maksimum, ki ga je možno doseči. Breznik je prispel "pičnih 24 ur pred dirko v Belgrad in se je šele udomačil na progi. V startu pa je šele pokazal, kaj vse zmore, ko je postavil rekord dneva vseh vozil ter vozil s povprečno hitrostjo 108 km 540 m na uro. Največja brzina, ki jo je razvijal njegov DKW ie znašala nad 160 km, ter je zanesljivo zmagal v treh kategorijah.
Pokaj Njegovega kr. Visočanstva princa To-mislava za najboljši čas, od nedelje častna lastnina Breznika Dušana, je razstavljen v izložbi Putnika na Tyrševi cesti v Ljubljani.
Mounib bej el Soiho dobil 5 mesecev
Ljubljana, 9. oktobra. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Hajko Lederhas in sta bila sosodnika gg. Ivan Brclili in dr. Julij Fellucher, je danes po kratki, že tretji razpravi izrekel končno sodbo proti dobavitelju YVeygnndove sirijske armade Mounibu bejtt el Solhu, samskemu trgovcu iz Bejruta, sirijskemu državljanu. Ku-kor smo že obširno poročali, je bil Mounib bey el Sollio obtožen zločinstva obrtne prevare, ko je skušal oslepariti nekatere osebe v Ljubljani in Mariboru glede vagonskih dobav svežega ntesa in mesnih izdelkov za omenjeno armado. Sklenil je kupčije z ljubljansko tvrrlko Slamič in mariborskim podjetjem Tavčar. Obe tvrdki je premolil, da sta mu posodili večje zneske, oškodoval pa je tudi vratarja hotela »Metropol« zu večjo vsoto, ki jo vratar težko utrpi. Današnja razprava je bila kratka. Po končanem dokaznem postopanju je bil Mounib bej el Sollio obsojen na 5 mesecev strogega zapora. V kazen se mu všteje preiskovalni za|xir od 3. junija naprej. Sodišče je dalje izreklo, da bo Mounib hej el Sollio kot nadležen tuiec izgnan |io prestani kazni \/. naše države. Mounib je sjirejel kazen.
Pomanjkanje premoga
»Lepo, lepo, že na vse zgodaj tel^-;dita.« »Ne, to ni jutranja telovadba, premog za centralno kurjavo je zmanjkal.«
p L1UBI14N4
1 Lepo okrajen kraljev spomenik. Ob obletnici kraljeve smrti je ljubljanska mes'na občina položila na novi kraljev spomenik v Zvezdi lep lovorov venec s pentljo v mestnih barvah. Čez dan, zlasti pa popoldne pa je šolska mladina iz ljubljanskih ljudskih, meščanskih in srednjih šol prinašala lepe šopke cvetja in jih polagala na podstavek spomenika. Nekateri častilci spomina kralja Aleksandra pa so prižigali tudi svečke.
1 Seja mestnega sveta ljubljanskega je sklicana za 11. oktober ob 5 popoldne v veliki sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Med dolgim dnevnim redom bodo razpravljali tudi o posebni točki, ki predlaga zboljšanje gmotnega položaja mestnih nameščencev, tako glede priznanja dra-ginjskih dodatkov, kakor tudi določitve minimalnih mezd. Obravnavana bosta tudi računska zaključka mestne občine ljubljanske in Mestnega pogrebnega zavoda. Dalje bo prišel v pretres pravilnik fonda za zaščito in preskrbo prebivalstva. Razpravljali bodo tudi o vstopu mestne občine ljubljanske v »Ljubljanski velesejem, d. z o. z.« Odločili bodo tudi o pridobitvi potrebnega zemljišča za graditev poslopja okrajnega načelstva in uprave policije v Ljubljani. Obravnavana bodo tudi poročila gradbenega, trošarinskega in personalno-pravnega odbora. Sledila bo tudi tajna seja.
Zoboidravnik-špccijalist
dr. Ivan Oblak
zopet ordinira
1 Italijanski kulturni institut v Ljubljani sporoča, da sc za tekoče akademsko leto vpisovanje za jezikovne tečaje nadaljuje, in sicer:
I.	tečaj od 19—20 v ponedeljek, sreda in petek;
II.	tečaj od 18—19 v ponedeljek, sredo in petek. Uradne ure od 10—12 in od 15—19 na Napoleonovem trgu 6, Ljubljana.
1 FO odsek sv. Peter ima danes ob 20 redni sestanek, na katerem predava g. župnik Košmerlj. Udeležba je obvezna.
I Ženski odsek Prosvetnega društva v Zeleni
jami, proslavi materinski praznik v petek 11. t. m. cb pol 6. uri, sv. maša in skupno sv. obhajilo. — Zvečer ob 8. redni sestanek v dvorani zavetišča, na katerem predava gospa Bogdana Mesojedec, učiteljica. Vljudno vabimo vse članice in njihove znanke in prijateljice. Bog živi! — Odbor.
1 Salezijanska prosveta Kodeljevo priredi v petek, dne 11. t. m. ob 8.80 po roženvenski pobož-nosti predavanje o »Splošnem vojnem pregledu«. Skioptične slike. Predava g. Ogorelec. Vabimo članstvo in prijatelje prosvete.
I Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Ljubljani priredi danes ob 8 zvečer v restavraciji »Šestica« predavanje »Pogled na zemljo širno«. Predaval bo znani in splošno priljubljeni g. dr. Vinko Šarabon. Istočasno sc sprejemajo prijave za nemški in italijanski tečaj. Udeležba absolventov naj bo polnoštevilna.
1 Društvo ljubiteljev psov ptičarjev v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 13 oktobra t. 1. v lovišču Cerklje pri Kranju: a) jesensko vzrejno tekmo ptičarjev (spominsko tekmo Evgena Križaja), b) poljsko tekmo ptičarjev. Zbirališče bo ob tri četrt na 6edem pred luter. cerkvijo v Ljubljani, Gos, -svet-sica cesta; odhod točno ob sedmi z avtobusom. Kdor reflektira na vožnjo z avtobusom, 6e mora prej priglasiti. Kosilo in večerja bo v lovišču, kjer bodo razglašeni tudi uspehi.
I Pri zaprtju, motnji t prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice.
i Stiristolclnica Jezuitskega reda med Slovenci je naslov predavanja, ki ga bo imel g. p. Bogumil Remec na drugem prosvetnem večeru, ki bo v petek 11. oktobra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Predavanje je opremljeno z lepimi novimi diapozitivi, ki nam kažejo, kaj smo Slovenci prejeli tekom štiristoletnega dela od oo. jezuitov, pa tudi kaj smo Slovenci dali jezuitskemu redu. Predavanje je torej narodnostno in nad vse zanimivo. Slike so tudi iz novejše dobe in nam kažejo Slovence misijonarje v daljnji Indiji. Za uvod zapoje dijaški zbor pesem: »Zmagala je«. Nato sledi recitacija: pod naslovom: »Marija ob poti«. Program sam je torej zelo pester, dostopen zlasti mladini, kon-greganistom, pa tudi onim, ki so iz teh vrst zrasli. Ljubljančani, ki so veliko prejeli od tega reda, naj s številno udeležbo pokažejo svojo hvaležnost. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj na vogalu frančiškanske cerkve.
1 Smuško telovadbo priredi Slovensko planinsko društvo, osrednje društvo v Ljubljani enako kot prejšnja leta pred pričetkom zimske sezije.
Po zgodovinskem sestanku na Bresnerju se oba državnika poslavljata.
Smuško telovadbo bo vodil znani smuški učitelj s Komne g. Cernič Jože. Telovadba se bo pričela v sredo dne 16. t. m. ter bo vsak teden enkrat do prve polovice decembra, ko pričakujemo prvi sneg, tako da bo po zaključku stnuške telovadbe mogoče prirediti petdnevni praklični smuški tečaj v naravi. Prijave sprejema društvena pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1.
I Zanimivosti z živilskega trga. Ker se je vreine nekoliko zboljšalo, je bil včerajšnji tržni dan razmeroma živahen. Na Sv. Petra nasip je bilo že ob zgodnjih jutranjih urah pripeljano do 20 voz lepih /oljnatih glav, ki so bile v splošnem od 0.80 do 1 din kilogram. Naprodaj je bilo do 8 vozičkov krompirja. .Manjkal je dovoz krompirja iz gorenjskih krajev. Krompir je bil po 1.60 do 1.90 din I kg. Prav najboljše vrste celo po 2 din. Gob — jurčkov je bilo malo na izbiro, ker je torkovo deževje oviralo gobarje pri nabiranju gob po
gozdovih. Slabše vrste gob so bile po 12 do 14 din, najboljše, zdrave in lepe pa celo po 16 in 18 din 1 kg. Gob je bilo na trgu zelo mulo nu izbiro. Splošno so bile vso gobe hitro pokuj>ljene.
1 Celo shrambo je izpraznil. I* shrambe gostilne Černe Franca na Zaloški cesti ji neznan tat v eni izmed zadnjih noči odnesel lepo zalogo. Skozi okno se je vtihotapil v shrambo in odnesel dve pločevinasti posodi, v katerih ie bilo 30 litrov namiznega olja. Odnesel je 40 kg sladkorja v prahu in 50 kg sladkorne sipe. Imel je precei dela, ker je bil sladkor v prahu v belih platnenih vrečicah po 5 kg. Vse blago, ki ga je odnesel, je bilo vredno 2500 dinarjev.
I Dežniki in plašči izginjajo. Uprava ljubljanske policije je zadnje dni prejela veliko število prijav o ukradenih plaščih, trenčkotih in površnikih. Prav tako si je par tatov sposodilo ob slabem vremenu nekaj dežnikov, nekdo pa se je zadovoljil celo z novo konjsko odejo, ki jo je snel s konia ob slabem vremenu. Dober plen je napravil tat, ki j« iz krojaške delavnice Presetnika Franca na Smarski cesti odnesel več kosov blaga, vrednega skupaj 3500 dinarjev.
Celje
MARIBOR
»Rajni" se po odgonu vrnit domov
Maribor, 9. oktobra.
V začetku meseca julija je naplavila Drava v Selnici ob Dravi truplo neznanega fanta, starega kakih 20 let. Truplo so ljudje spravili na suho ter je bilo prenešeno v mrtvašnico na selniškem pokopališču, kjer ga je ogledala komisija ter ugotovila, da je utonil. Oblasti so začele takoj poizvedovati, kdo bi bil utopljenec. V Marenbcrgu so ugotovili, da že nekaj dni pogrešajo tam 201etnega pekovskega pomočnika Alojza Bratušo. Bil je bolj lahkomiselne narave in je že večkrat pobegnil čez mejo v Nemčijo, od kode- so ga po odgonu pošiljali nazaj v našo državo ter domovinsko občino. Zaradi tega so na marcnberški občini mislili da je sedaj njega Drava naplavila v Selnici.
Njegova mati, ki je sina jako ljubila ter jo je novica o smrti močno pretresla, se je podala v Salnico ob Dravi, kjer je v mrtvašnici videla truplo utopljenca ter je v njem prepoznala svojega otroka. DaSi je truplo ležalo že precej časa v vodi ter je razpadalo, so poteze obiaza bile podobne njenemu sinu ter je potrdila identiteto. Truplo
je bilo potem pod imenom Alojza Bratuše pokopano ter je mati poravnala stroške pogreba ter plačala mrtvaško sv. mašo. Izgubo je prebolela in v Marenbergu so tudi že pozabili, da je nekoč živel Alojz Bratuša. Zato je bilo včeraj dopoldne začudenje vseh Marenberžanov tem večje, ko je prišel na občinski urad zoj et omenjeni Bratuša, živ in zdrav, pripeljal pa ga je odgonski organ mesta Kranja. Spremljevalec je Bratušo zapeljal pred župana, ki je ves začuden strmel v to prikazen, potem pa se je le znašel ter izjavil, da od-gonca ne sprejme, ker ima občina že niegov mrtvaški list ter je Alojz Bratuša po vseh človeških postavah mrtev in pokopan v Selnici ob Dravi. Po daljšem razglabljanju je pa občina vendarle sprejela in prevzela živega Alojza Bratušo v svoje varstvo ter ga poslala domov, kjer je bilo med sinom in materjo spet ganljivo svidenje. Zadeva pa je še precej zamotana, ker bo treba Bratušo še uradno »oživeti«, saj ie vpisan v vseh uradnih instancah kot mrtev. Nerešeno pa je ostalu še, koga so pod Bratuševim imenom pokopali Selničani.
m Martin Pravdič — 50letnik. Te dni bo
obhajal agilni tajnik mariborskega okrožja Združenja vojnih invalidov g. Martin Pravdič 50 letnico svo jega rojstva. G. Pravdič je tudi priznan krojaški mojster ter ima samostojno delavnico na Slomškovem trgu 14. Vojne žrtve v Mariboru in okolici so mu hvale/ne za njegovo izredno delavnost, s katero se je vedno zavzemal in boril za njihove pravice. K srečanju z Abrahamom mu iskreno čestitamo!
m Obsojen kolesar zaradi smrtne vožnje. Pred okrožnim sodiščem se je včeraj zagovarjal pekovski vajenec Oskar Šmigoc, ki je dne 19. aprila t. 1. podrl s kolesom v Strossma jer jevi ulici na tla 7" letno Marijo Perkič s tuko silo, da je revica dobila smrtne poškodbe. Obtoženec se je zagovarjal, da je pokojnica sama zakrivila nesrečo, ker je stopila s pločnika na cestišče tik pred njegovo kolo. Obsojen je bil na en mesec zapora, pogojno na dve leti.
m Cerkvena tatvina brez primere, V frančiškanski baziliki je bila nabiralna puščica pri vhodu nameščena v posebni težki hrastovi mizici, ki je imela mizno ploščo v velikosti 90X50 centimetrov, na sredini pa odprtino za denar. Železna puščica se je nahajala vdelana v posebnem predalu pod ploščo. Vse skupaj je bilo precej težko in nerodno, pa se je kljub temu našel drzen tat, ki je ukradel mizo z nabiralnikom vred v torek pri belem dnevu okrog pol 13, Mizo je odnesel iz cerkve ter jo je najbrže naložil na voziček. Zvečer jo je pa našel neki delavec v Usnjarski ulici čisto razbito. Tat je pustil lesene dele mize, železno puščico, kateri očividno z navadnim orodjem ni mogel blizu, pa je odnesel s seboj.
m Vodstvo »Vzajemne zavarovalnice« v Mariboru. Včeraj smo poročali o gradbeni komisiji, ki se je vršila v torek pojx>ldne v Mariboru zaradi pričetka gradnje palače »Vzajemne zavarovalnice«. Ob tej priliki je prispelo v Maribor tudi vodstvo »Vzajemne zavarovalnice« ter so komisijskemu ogledu prisostvovali podpredsednik zavarovalnice prof. Janko Mlakar, finančni ravnatelj Avgust Novak, gradbeni in-žener zavarovalnice Janez Umek ter projektant nove palače inž, arh. Tomažič. Mariborsko mestno občino so zastopali ravnatelj magistratnih uradov Rodošek, ravnatelj gradbenega urada inž. Baran, mestni fizik tir. Novak in referent
Šradbenega odseka mestnega sveta ravnatelj tabej, »Vzajemna zavarovalnica« je pripravila za gradnjo svoje mariborske palače 9 milijonov dinarjev, katere je deponirala v Mariboru.
in 82letnega starčka je z zlobnim obrekovanjem spravil na zatožno klop. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je vršila pred velikim senatom razprava po zakonu o zaščiti države proti 33-letnemu posestniku Andreju Lazarju ter 82 letnemu posestniku Ivanu Marina i/, Cvetkovcev. Lazar je bil obtožen, ker je 13. maja hujskal v Zavrču ljudi, ki so bili j>o-klicani na orožne vaje, da bi vršili svojo državljansko dolžnost. V preiskavi pa je skušal zvaliti glavno krivdo na 82 letnega posestnika Ivana Marina. Razprava je potom zaslišanja številnih prič pokazala, da je Marin nedolžen, edini krivec pa je Lazar. Sodišče ga je obsodilo na tri leta robije in štiri leta izgube častnih pravic, Marina pa je oprostilo. Državni tožilec je prijavil priziv zaradi preniz;ko odmerjene kazni; katero je dobil Lazar.
m Ljudski oder ima danes zvečer ob 8 ni odru svoj redni sestanek. Predava prof. Poto-kar o filmu. Udeležba in točnost obvezna. Vabljeni novi člani in članice.
m Maksimirane cene za drva v okraju Maribor levi breg, Okr. načelstvo za Maribor levi breg je izdalo sledeče na jvišje cene za prostorni meter drv. Za fHHlročje vseh občin v okraju razven občin Košaki, Komnica, št. Ilj v Slov. goricah za bukove cepnnice I. vrste 125, II. 115 in III. 105 din. Za bukova drva okroglice cc-nane je cena za 10 din nižja, za bukove okroglice necepane in za odpadke na žagah za 30 din nižja od zgornjih cen. Za bukove panje in sečnice se določa 40% nižja cena od navedenih. Za drva i i. drugega lesa se določajo ccne v odstotkih cen za bukova drva in sicer: za gabrova 105%, lipova 95%, jesenova 92%, borovo in smrekova 90%, hrastova in cerova 8"%, jelševa 65%. topolova in vrhova 50%. V določenih cenah so vključeni nakladalni in izkladalni ter prevozni stroški za postavitev drv od proizva-
jalca ali preprodajalca na dom kupca, niso pa všteti stroški žaganja, ki ne smejo biti višji od 10 din za prostominski meter. Pribitek vsled obročnih plačil drv na mesec ne sme biti večji od 1% kupne vsote, ki jo kupec drv še dolgu je. Za občini Kamilica in Košaki veljajo sledeče ccne za bukove cepanicc: I. vrste 135, II. 125, lil. 115 din. Za bukove okroglice. klade in drva veljajo iste cene, kakor v ostalih občinah. Za drva, ki se dobavijo v občini Košake ali Kam-nico iz drugih občin, je dovoljeno- zaračunati pribitek 35 din za postavitev na do mktipca Stroški žaganja ne smejo presegati 12 din za prostominski meter. Za ol>čino št. Ilj veljajo za bukove cepanice franko vagon, postavljen na kolodvor v št. Iljti za 1. vrsto 135 din, za II. 125, za III. 115 din. Za postavitev na dom kupca je dovoljeno zaračunati pribitek 25 din za prostorni meter.
m VII. kolo mariborskega šahovskega pr-venstvn se je v torek zvečer končalo s sledečim rezultatom: Ketiš je premagal Biena, Marvin prof. Stupana, Dasko Babiča, remis je bila partija l'"ertalič:Nosan, prekinjena pa Breš:Maroti. Po Vil. kolu je stanje sledeče: Dasko 5, Marvin 4, Regoršek 3 in pol (I), Stupan 3 (1), Muroti 2 in pol (3), Breš 2 (3), Ketiš 2 (2), Bien 1 in pol (2), Bnbič 1 (2), čertalič 1, Nosan pol (4). Osmo kolo se I>o igralo drevi v kavarni »Orient«.
m Frančiškovo proslavo priredi v nedeljo, dne t3. oktobra ob 17 Frančiškova mladina v Marilvoru v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Prisrčno vabljeni.
c Rezultati XI. kida spominskega turnirja dr. Schtvaha. Slimšek Alitik 1:0, Ksih : llajsinger 1:0, Mirkni : Golja 0:1, Regner : Medved (prekinjeno), Habenšus : Rajšek 1:0 Pukmajster : Fajs (prek.), E. Csorgti : F Sehneider 1:0, Verčkovnik : J. Sohneider 0 1, F. Csorgo : Domajnko 1:0 — Prekinjena jia rti ju F. CsiiigS : Slimšek 1:0. — Po 11. kolu vodi Franc Csorgo z 11 točkami.
c Obrtniško ihororanje v Laškem. Zbornica TOI je februarja meseca razpustila več obrtniških združenj, da bi s tem ustvarila večjo povezanost obrtništva in dala v |>oštev prihajajočim skupnim združenjem večjo finančno podlago. Na tej osnovi reorganizirana združenja imajo la mesec svojo skupščine. Zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 200 obrtnikov, je vodil dosedanji predsednik g. P. Hrastelj. Pri volitvah je bila predlagana kandidatna lista za novo upravo s predsednikom 1'. llrasteljem in podpredsednikom M. Škerbicem na čelu. V odbor so bili izvoljeni.: A. Malgaj, Cestnik, (iuček, Kužnik, Drobež, Arnšek, Zorko, Bernard, Peternel, Deaci, Aškerc, Ilutar, Babič in Klezin, Lista je bila sprejeta z navdušenjem, ugovarjala jo 13-članska skupina, ki je odklonila sodelovanje. Proračun za bodoče poslovno leto znaša 31.450 din dohodkov in 30.700 izdatkov. Zadružne doklade so v proračunu v razliki 10, 20 in 50 din ter se ravnajo po številu vajencev, odnosno pomočnikov, ki jih zaposluje dotični obrtnik. Poverjeništva so ustanovijo v Trbovljah, Hrastniku in Zidanem mostu, za posamezne obrtniške panoge pa se ustanovijo posebni odseki.
c »Stavka« v Gahcrjih. Salezijanski mladinski dom uprizor v nedeljo ob pol 5 sodob. dramo iz socialnega življenja »Stavka«. Kljub resni vsebini je drama prav prepletena z veselimi prizori. — Vabljeni!
c Občni zbor Francoskega krožka bo drevi ob 7 v krožkovem lokalu v Narodnem domu.
c Divjo svinje so se razmnožile v gozdovih okrog Podsrede in delajo kmetom precejšnjo škodo.
c V profidraginjski odbor so bili kooptirani namesto g. Blažona, ki jo bil v odlioru kol zastopnik konzumentov in najemnikov ter je podal ostavko, g. prof. Mirko Bitenc; namesto Rudolfa Pibrovca, ki je zastopal v odboru nameščence in je postal samostojen trgovec. Avgust Sotler, trgovski sotrudnik pri Stermeckem; nadalje sta prišla v odbor Slavko Skoberne, urednik »Slovenca« v Celju, in Janko Zacar, elektromonter v Celju.
c Osebna vest. Celje je zapustil naš zvesti naročnik in požrtvovalni delavec v naših organizacijah tov. Jakob Grmek. Na novem službenem mestu na davčni upravi na Vrhniki mu želimo mnogo uspehov,,v upanju, da spet kmalu pride med nas v Celje.
c Mezdno gibanje med čevljarskimi pomočniki v Celju. Čevljarski |>omočniki v Celju so se organizirali v ZZD in zahtevajo povišanje plač in novo kolektivno pogodbo. Vse kaže, da bo prišlo do poravnalnega postopanja, ker ne kažejo vsi mojstri dobre voljo za sporazum, oziroma niso edini.
c Živinski in kramarski sejem bo v Celju dne 21. oktobra. Na ta 6ejem prebivalstvo že sedaj opozarjamo.
c Preskrba prebivalstva s premogom. Zaradi visokih cen in pomanjkanja drv za kurjavo se priporoča prebivalstvu, da se preskrbi z velenjskim premogom, ki je po svoji kurilni vrednosti boljši in cenejši od drv. Mestno [»glavarstvo prosi ravnateljstvo drž. rudnika v Velenju, da v najvišji meri ugodni naročilom.
c Hude nesreče. Levo nogo nad kolenom si je zlomil triletni sin posestnika Anton Mraz iz Olimja pri Podčetrtku. Tovorni voz je padel na levo nogo 26-letnemu Avgustu Lesjaku v Levcu pri Celju in mu jo zlomil pod kolenom. V Spodnjih Zreča h pri Konjicah je cirkularka odrezala 63-letnemu delavcu Francu Lamutu šliri prste na levi roki. Patrona je eksplodirala v roki 26letnemu sinu posestnika Maksu Knezu na Ostrožnein pri Celju in mu razmesarila prsle na levi roki in obenem tudi poškodovala levo stegno. Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici.
Cigan prodal blagajno z enim milijonom
Kako so cigani siepariii lahkoverne kmečke ljudi
Ljubljana, 9. okt.
Politične oblasti so podale o ciganski nadlogi v Sloveniji že mnogo zanimive referate, v časopisju so bila objavljena poročila in svarila, da naj bodo ljudje previdni pred ciganskimi tolpami, ki povsod ne samo kradejo, marveč tudi sleparijo ljudi na vse mogoče pretege, posebno osebe, ki so pohlepne po denarju. Nič ne pomaga!
Ciganska družina Nikoličev iz Bistre pri Stu-bici na Hrvaškem je v sleparijah zelo spretno iz-vežbana. Veja te družine s ciganom Nikoličem Leginoin na čelti je od julija lani prakticirala po Sloveniji posebne vrste sleparije z »ukradeno kašo«, v kateri je shranjen milijon lepih bankovcev, ki jih pa cigani pod sveto prisego ne smejo sami porabiti in vživati. Štiri lahkoverne žrtve, ki so bile pohlepne po milijonu, je Legin Nikolič od julija lani do junija letos opeharil na račun »ukradene kase« za več ko 15 ju rje v.
Cigan Nikolič Legin je lahkovernemu in po denarju hlepečemu kmetu navadno pravil, da ima blagajno, v kateri je 1 milijon denarja. Izroči mu ga, to samo pod pogojem, da mu da 3000 do 4000 din gotovine v naprej, pozneje pa v obrokih v 1 letu še 100.000 din, ostanek postane njegova last. Povsod je cigan izvajal skupno z drugimi cigani in cigankami enak trik. Lahkoverni kmetič si je ogledal vrečo, v kateri je bilo zgoraj res več bankovcev po 100, 500 in 1000 din, notri pa papir. Pri izročanju milijona in denarja so nastali prizori, da so se kmetje ustrašili ciganov, pustili čedne jurje v rokah ciganov in pobegnili.
V Lescah je 27. junija letos cigan Nikolič Legin opeharil posestnika Franceta Cehulja za 3000 dinarjev. Izročitev milijona se je vršila na tajin-stven način proti večeru v mraku. Kmet je prišel na križpotje pod lipo iz vasi. Tam je ciganova žena izročala v posestnikov nahrbtnik vrečo z milijonom, nahrbtnik je držala tudi posestnikova žena. Ko je kmet izročal 3 jurje, je cigan zažvižgal in priskočila sta dva mlada cigana. Kmet in njegova žena sla se ciganov ustrašila in pobegnila. Jurji in vreča z milijonom pa so ostali ciganom. Na sličen način je Legin Nikolič osleparil tudi posestnika v Mengšu Selana Rudolfa, ki ga je oškodoval za 3100 din. Lani julija je ta cigan opeharil posestnika Franceta Kamnarja pri konjski kupčiji. Posestniku je dal 220 din vredno kljuse za dobrega konja, od njega je prevzel 2000 din vrednega konja in povrh še 1000 din goiovine. Pravil mn je o milijonskem zakladu, « katerim bo lahko kupil par najlepših konj in bo imel še lopo premoženje v gotovini. Kmel je pozneje z ža-
lostjo ugotovil, da ga je cigan temeljito osleparil. Kljuse je kmet prodal ribogojni postaji v Dragomlju za 220 din. Na sličen način z milijonskim zakladom je bil opeharjen tudi posestnik Miha Pirš v okolici Kamnika. Od tega je izvabil cigan 2900 din gotovine in razne jestvine. Pri slepariji v zadevi posestnika Čebulja sta mu pomagala cigana Rok in Ivan Nikolič.
Vsi trije cigani: 40lolni Legin Nikolič, 26letni Rok Nikolič in 29ietni Ivan Nikolič so se danes zagovarjali zaradi teh sleparij pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Lederhas. Prvi Legin je bil obtožen zlo-činstva obrtne sleparije, druga 2 samo prestopka goljufije.
Razprava je bila zelo živahna, polna veselih in dramatičnih prizorov. Cigani so tajili, da hi bili kdaj kaznovani. Prvi Legin Nikolič je izjavil svečano sodnikom- »Kaznovan nisem bil nikdar, samo zaprt sem bil.« Senatni predsednik je ciganom pripomnil: »Kakšne imate na rokah prsle? Dvignite roke!« Vsi trije so dvignili roko kvišku. Predsednik? »Vsi imajo zverižene prsle, da ne morejo služiti vojake!« Nikoliči imajo navado, da otrokom prste na obeh rokah skva-rijo, Prvi cigan je stokal in jokal, trdeč, da mora skrbeti za ženo. ki ne ve, kje je sedaj, in 8 otrok.
Cigan Legin Nikolič, kar ni običajno, je v bistvu priznal vse sleparije. Obremenjeval |e tudi oba socigana, trdeč, da je njima dal po 1000 din iz Čebulove zadeve Druga 2 cigana sta tajila in se zaklinjala, da nista bila udeležena pri slepariji in sta nedolžna. Na hodniku je bil velik ciganski vrvež in tabor cigank z otročički. Vse so nestrpno čakale končne sodbe.
Prvi Legin Nikolič je bil obsojen zaradi zločina sleparije na 2 leti in pol rohije, druga dva Rok in Nikolič vsak na 6 mesecev strogega zapora in 60 din denarne kazni. Prvi cigan je. tlesknil z rokami in jokal. Druga sta bila sodbe vesela. V kazen se vsem všteje preiskovalni zapor od 29 junija naprej. Ciganke, ko so začule sodbo, so zatulile na hodniku. Cigani so se drugače udali v svojo usodo.
Sodni rej>orter je to zgodbo obširneje napisal v svarilo in opozorilo prebivalstvu na deželi, da bo previdno pri kupčijah s cigani in naj ne naseda ciganskim trikom
Moramo pa tudi omeniti, da so dostikrat postali žrtve ciganskih sleparij takozvanj inteligentni liiihiiunski meščani. Neki bogat Ljubljančan jc bil pred le'i po sleparskih trikih ciganov opeharjen kar za 150.000 din, ki jih ni nikdar več videl.
KULTURNI OBZORNIK
Najnovejša odkritja v starem slovenskem stenskem
slikarstvu
Nove freske v Mošnjah, Rštečah pri Planici, v Muti v Dravski dolini in gradu Tolski vrh pri Novem mestu
Naši listi so že poročali o novih odkritjih starih fresk v majhni |>odružniški cerkvi v Dolnji Muti v Dravski dolini, ki spadajo med najstarejše stensko slikarstvo na Slovenskem, cerkev sama pa je skoraj gotovo najstarejša ohranjena cerkvica pri nas. Že tedaj sem postal pozoren na ta odkritja. Ko pa mi je gos. konservator dr. Mesesnel pokazal pred tedni z vrha Pohorja cerkvic-o Muto v Dravski dolini, sem ga takoj v imenu onega občinstva, ki ga zanimajo tako važna kulturno-zgodo-vinslta umetnostna odkritja, poprosil za kratek pogovor o njegovih najnovejših odkritjih na področju varstva starih umetnostnih spomenikov, ki ga sedaj v Dravski banovini opravlja 011, odkar je pustil vseučiliško stolico v Skoplju in stopil na
nas prez-
Dolnja Muta na Dravskem polja, kjer eo odkrili stare gotske freske.
mesto dr. Steleta. Gospod konservator je bil tako prijazen, da mi je obljubil dati nekaj podatkov. Zato sem ga obiskal v uradu v muzeju in ga takoj spomnil pogovora, ki sva ga imela pri Sv. Arehu na Pohorju.
»Obljuba dela dolg in zato se Vam ne morem izmakniti. Zadnjič sva govorila o Muti, sedaj pa bi Vam lahko postregel še z drugimi zanimivostmi. Ne vem, če sem Vam omenil novo odkrite freske v župni cerkvi v Mošnjah na Gorenjskem pri Radovljici, ki smo jih lansko leto odkrili in zdaj že restavrirali? Ne? Kako smo jih odkrili, sprašujete? Kakor se odkrijo vedno Važne stvari: slučajno. Tu pa še celo, kajti pred nekaj leti so v cerkvi instalirali elektriko, pa so cevi napeljali skozi omet na stenah — pa fresk niso opazili, in bi tako stvar ne prišla še v javnost. Šele sobni slikar g. Vombergar je prišel na to, da je pod ometom barva, na kar so obvestili naš urad. Mi smo tja pos-lali restavratorja g. Sternena in pod njegovim vodstvom je delavnica g. Vombergarja odpravila omet ter odkrila nad vso zanimive stenske slike v prezbiteriju in ladjah, ki v veliki meri dopolnjujejo naše znanje o gotskem stenskem slikarstvu pri nas. Cerkev sama je romanska, verjetno iz 11. stol. (tedaj se že imenuje v spisih), triladnja bazilika, ki pa je bila pozneje gotiziraua; tej so prizidali še novi gotski prezbilerij. Končno je bila cerkev barokizirana, prozbiterij pa moderniziran. Čudno torej, da so kljub moderniziranju ostale v prezbiteriju freske nepoškodovane; nekaj malega so jih poškodovale samo cevi, kar pa se je dalo popraviti. Najdba vsebuje ciklus mučenj apostolov v prezbiteriju, nekaj fragmentov v srednji ladji ter nekaj podob v severni ladji. Slike so delo treh rok.
Najstarejši so fragmenti v srednji ladji, ki pa so brez pomena in vsebine, kajti predstavljajo le spodnji del neke draperije brez celote. Nekaj teh ostankov sem dal sneti, da imamo dokument v muzeju, druge pa smo pobelili. Freske v severni ladji izhajajo iz konca XIV. stoletja ter predstavljajo angele v poljih med rebri, v posameznih lokih svetnice, med njimi sveto Heleno (glej sliko!). Vsak poznavalec naše gotike spozna v teh svetnicah delo roke mojstra iz Suhe pri Škof j i Loki, ter zato to delo moramo pripisati njemu. Poleg tega — kar je važno — je tudi figura donatorja, darovalca, ki kleči na svojem grbu, ki pa je izpraskan. Škoda, ker po grbu bi lahko
ugotovili, koga predstavlja in tudi sicer bi pripeljal bliže rešitvi postanka teh podob. V 1 biteriju pa je večinoma dobro ohranjen ciklus mučenj svetih apostolov, ki je komponiran v dveh pasovih. Osem jih je spredaj, štiri pa za .oltarjem. Dobro so ohranjene podobe mučenj sv. Andreja in sv. Matevža (glej sliko!), sv. Petra in sv. Janeza, sv. Jakoba in sv. Pavla. Uničena pa je freska Mojzesa s palico. Tu je še slika mlajšega Kristusa (iz 1. 1510), ki sem jo dal sneti. Še posebej pa je upodobljeno življenje sv. Matevža za oltarjem. Tam je tudi več podpisov romarjev od XV. do XVII. stol., kar je kulturno-zgodovinsko zanimivo, kajti tam srečujemo imena Sebastianus Jenkovič, Muhovič (1. 1556, 1575), Andrej Sodar, Mezov (1613), ki je zraven narisal tudi cerkev z dvema stolpoma, neki f. g. je narisal človeško figuro in hrast precej zanimivo. Iz 1. 1485 pa je neki napis tudi v glagol i c i. Toda to samo mimogrede. Slike same pa kažejo sorodne oz. iste črte kakor mojster fresk iz Žirovnice (datiran okr. 1. 1430!) ter jih moramo pripisovati njemu. Opaža se že bolj robustna poteza v obrazih in motivih, nazornost v mučenjih in orodjih, kar vodi že v realizem.
Ker smo pa odkrili kmalu nato še freske v stari pokopališki cerkvi v Ratečah na Gorenjskem, pri sv. Tomažu, ki kažejo iste črte in celo iste in na isti način upodobljene motive (mučenje sv. Andreja, sv. Petra, sv. Janeza itd.), smo odkrili tako še eno delo istega mojstra iz Žirovnice, katerega prve freske so odkrili že pred vojsko (1906). Tako se je nam s tema dvema cerkvama v Mošnjah in Ratečah odprl pogled v novo umetnostno delavnico gotskega stenskega slikarstva pri nas, kar je velike važnosti. Te freske v Ratečah bomo odkrili v celoti šele pozneje.
Dovršeno pa je restavratorsko delo v Dolnji Muti v Dravski dolini, kakor sem že omenil. Ta cerkvica je ena najstarejših slovenskih ohranjenih cerkva, kar spričuje še okrogla romanska rotunda (prvotno lesena), ki je bila v 11. stoletju pozidana, pozneje pa ji je bil prizidan gotski prez-biterij. Cerkvica je pokrita z deščicami. V tej podružnični cerkvici smo našli ene najstarejših slovenskih stenskih fresk. Cisto slučajno je odkril te freske v notranjščini mariborski rezbar A. Zo-ratti letošnjo spomlad, in sicer v prezbiteriju; v rotundi pa ni fresk, kar bi bilo gotovo še bolj zanimivo. Konservatorska dela je opravil akad. slikar Franjo Golob ter so sedaj končana. Freske predstavljajo v dveh pasovih legendo sv. Janeza Evangelista in sv. Janeza Krstnika. Celota je že precej obledela, toda ohranjeni so še prizori zad-
Mošnje: Mučenje sv. Andreja in sv. Matevža.
(Mojster iz Žirovnice).
MoSnje: Sv. Helena. (Mojster iz Suhe),
nje večerje, Marijinega oznanjenja in obiskanja, slike obeh patronov, prizori iz legend obeh sv. Janezov itd. Kakor rečeno so slike tako obledele, da bi ne prišle do veljave v časopisni reprodukciji; šele potem, ko jih bo naslikal v akvarelu g. Golob, bo mogoče reproducirati te važne najdbe. Važne pa so zato, ker so zelo stare, saj spadajo v prvi del XIV. stoletja, kar se da ugotoviti po slogu. Poznajo so roki dveh slikarjev: severno steno je slikal nekdo precej primitivno, dočim se v južni vidijo bolj napredne in boljše slike, ki že razločujejo naravo, drevje itd. Časovna razlika pa ni bistvena, kajti lahko sta po različnih nadarjenostih slikarjev nastali istočasno. Starejše freske kot te so samo še dozdaj najstarejše freske v Vrzden-cu, ter najstarejša plast v Crngrobu. Tudi v Dravski dolini upamo, da bomo odkrili še marsikatero umetnostno zgodovinsko zanimivost. Poleg teh fresk pa nas je presenetil restavrator g. Fr. Golob še z odkritjem slikanega stropa iz začetka XVI. stoletja, ki je okrašen s patronskimi motivi.
To bi bile najdbe cerkvenega značaja, ki smo jih odkrili v zadnjem času. Toda morda bi vas zanimalo tudi odkritje, ki se tiče prve profane, posvetne podobe na naših tleh iz začetka XVI. stoletja (nekako 1520)? Te smo odkrili z dovoljenjem in pomočjo graščakinje ge. Marije Rudeževe v stolpu graščine Tolsti vrh pri Novem mestu. Tu so freske, ki predstavljajo staro-zakonske, že povsem renesančne motive, kakor: Samson podira steber, Samson in Dalila, Čarovnik Virgilije, še več drugih fragmentov ter zelo zanimivo fresko Kmet in kmetica v belokranjski noši, ki piskata na meh in piščalko. Ta zadnja predstavlja prvi resnično profani motiv v našem starem stenskem slikanju ter ima tudi sicer kulturno z.godovinski pomen (noša!). Zdi se mi pa, da se bo v tem gradu dalo še marsikaj odkriti, ki bo obogatilo naše znanje o stareni slikarstvu pri nas.«
Tako mi je g. konservator dr. Mesesnel pripovedoval o znanstvenih izsledkih zadnjega časa. za kar sem mu nad vse hvaležen. Že samo iz teh najdb vidimo, da še od daleč ni izčrpano bogastvo naših podružničnih cerkva, ki ga je s tako bogatim plodom začel odkrivati univ. prof. dr. Štele
in sedaj nadaljuje njegov naslednik prof. in konservator dr. Mesesnel. Vidimo pa tudi, kakor si vidi iz primera v Mošnjah, da je treba biti pri vseli delih v cerkvi previden, da ne pokvarimo morda zgodovinskih vrednot, o katerih ne vemo, kje so. Slučaj odkriva najdbo, ki jih pa šele pozneje lahko pokvari nestrokovnjaška roka ali pa vsaj oteži strokovnjaško restavriranje. Zato naj se v vsakih takih primerih vodstvo cerkva obrne takoj po st rokovnjaški nasvet na varstvo starih spomenikov, ki bo rešilo, kar se rešiti da in tako ohranilo pomembne ustvaritve preteklosti ter odkrilo poznavanje naše stare stenske umetnosti, ' i je bila na tako visoki stopnji, da smo lahko ponosni nanjo. Tudi ta najnovejša odkritja nas o tem samo prepričujejo. Gospodu konservntorju pa želimo v njegovem delu še mnogo takih uspehov.
td.
Ob prvi letošnji uprizoritvi Gogoljcve komedijo »Revizor« v četrtek, dno 10. oktobra. Uprizoritev bo imela tokrat značaj nove premiere, kajti vlogi Hlestakova in poglavarja, ki sta ju igrala lani Jan in Mihajlo Markovič k. g., bosta zasedeni 7. Josipom Danešem-Gradišem in Cesarjem. Oba ta dramska člana sta študirala že za lansko uprizoritev ti vlogi, toda tik pred proslavo 40 letnice gledališkega dela, ki jo je nameraval proslaviti v vlogi Hlestakova, je Daneš težko obolel, Cesar pa je bil vpoklican k vojakom. Da bi omogočila uprizoritev te predstave, je dodelila gledališka uprava vlogo Hlestakova Janu, poglavarja pa Markoviču. In tako smo po njuni zaslugi dobili že konec pretekle sezone »Revizorja«. Zdravstveno stanje Daneša se je v tem času popolnoma izboljšalo, in Cesar se je vrnil od vojakov; zato bo njun nastop v tej predstavi nov
ft^iii.nil^iiinilj nŽI 1 m it tir
Grad Tolsti vrh: Belokranjec in Belokranjica
(najstarejša slov, posvetna freska).
gledališki dogodek. Z odsotnostjo obeh članov je nastala v dramskem ansamblu prav občutna vrzel za vloge njune stroke; občinstvo bo njune vrnitve gotovo veseli. Prijatelji in spoštovalci Daneša, ki ga niso mogli pozdraviti o priliki proslave na odru, ga bodo brez dvoma prišli na letošnjo pre-miero »Revizorja« pogledat in se radovat njegove okrepitve in zopetnega nastopa.
S P O M T
Prihodnje balkanske igre v Ljubljani?
O priliki enajstih balkanskih iger, ki so se pred kratkim zaključile v Carigradu, se je vršil tudi balkanski atletski kongres, katerega so se poleg Jugoslovanov, Turkov in Grkov udeležili tudi Bolgari, četudi niso sodelovali pri letošnjih tekmovanjih na balkanskih igrah. Na tem kongresu so napravili zlasti za Jugoslavijo važen sklep, namreč, da bodo prihodnje leto v naši državi XII. balkanske igre, katerih se bo — po izjavi bolgarskih zastopnikov — udeležila tudi Bolgarija, ki bo odslej stalno sodelovala na balkanskih igrah.
Glede na ta sklep nastane zopet vprašanje, kje v Jugoslaviji bodo prihodnje igre? Za nas Slovence in za vsakega človeka v naši državi je popolnoma jasno, da bi morale biti prihodnje balkanske igre v Ljubljani, ker sta jih že imela tako Zagreb kot Belgrad. Povsem razumljivo je, da pride ali bi vsaj morala priti sedaj na vrsto Ljubljana kot tretja prestolnica naše države. Pa še en drug važen in vsega upoštevanja vreden razlog obstoja, ki odločno govori za to, da naj bodo prihodnje igre v Ljubljani: kvaliteta in kvantiteta slovenske lahke atletilce.
Naloga ravnokar osnovane nove slovenske lah-koatletslce zveze je, da ukrene vse potrebno, da dobi Ljubljana prihodnje leto balkanske igre. Za napredek tako lepo razvijajoče se slovenske lahke atletike bi bila taka prireditev velikega pomena. In prav bi bilo, da tudi ljubljansko športno občinstvo vidi enkrat kako lepo lahkoatletsko prireditev. Za Zagrebom in Belgradom mora priti na vrsto Ljubljana 1
Visoka kazen
čaka hrvatske »ubežnike«
Atletska podzveza v Zagrebu je zaradi nepokorščine nekaterih svojih atletov, ki so odšli na letošnje balkanske igre v Carigrad, suspendirala naslednje atlete: dr. Buratoviča, A. Kovačeviča, Markušiča, Curčiča, Goiča ter Abramoviča. Istočasno so pa tudi ustavili skupne treninge, katere je vodil dr. Buratovič. Kakor se sliši iz hrvatskih lahkoatletskih vrst, bodo vsi suspendirani najtežje kaznovani.
Belgrad : Zagreb v nedeljo v nogometu
Prihodnjo nedeljo se bosta pomerili v Zagrebu zagrebška in belgrajska nogometna reprezentanca, za katero tekmo vlada v vseh jugoslovanskih športnih krogih, zlasti pa v Zagrebu, zelo veliko zanimanje. Povračilna tekma se bo odigrala 1. decembra t. 1. v Belgradu.	,
Kdo od naših bo dirkal v Belgradu?
Upravni odbor Slovenske kolesarske zveze v Ljubljani je določil naslednje dirkače za nastop na kolesarskih dirkah v Belgradu: Peternelj, Grabner. ŽSK Hermes. Podmiljščak, Golob, Korenin, Berlič. DKSK Edinstvo. Gartner, Bizilj, Kol. »Ljubljanica«. Gorenje, Kol. klub »Zarja«, Ljubljana. Valant, »Zarja«, Jesenice. Sodeč, Sojč, Horvat, »Maraton«, Maribor. Gregorič, Slovenj Gradec. Zupane, Klub slovenskih kolesarjev v Celju. — Imenovani dirkači se pozivajo, da bodo brezpogojno pripravljeni za odhod danes, v četrtek, dne 10. oktobra 1940 iz Ljubljane ob 20 z brzim vlakom.
Najboljši metalci kopja na svetu
Najboljši metalci kopja na svetu, ki so doslej prekoračili znamko 70 m, so	točasno uvrščeni takole:
■ Yrjo Nikkanen (Finska) . . .	78.80 m
Matti Jarvinen (Finska) . . .	77.23 m
Erkki Autonen (Finska) . , .	76.36 ni
Gustav Sule (Estonska) . . .	75 93 m
Matti Mikkola (Finska) . . .	75.61 m
Lennart Attervvall (Švedska) .	74.77 m
Gerhard Stock (Nemčija) . .	75.96 m
Gottfried Weimann (Nemčija)	73.40 m
Jurij Lokajskij (Poljska) . .	73.20 m
Josef Varszeghv (Madžarska) .	72.78 m
Vodstvo FIS-e pride na Finsko ?
P vrhovni mednarodni smučarski zvezi, o FIS-i, se je v zadnjem času zlasti v severnih državah mnogo debatiralo, kar je povsem razumljivo. saj je predsednik le svetovne smučarske organizacije Norvežan major Oestgard, ki je pa po okupaciji Norveške neznano kam izginil. Oestgard je namreč adjulanl norveškega prestolonaslednika, ki je odpotoval v Anglijo, m je skoraj gotovo, dn je šel tudi predsednik mednarodne smučarske zveze z njim. Glede na to je sedaj FIS-a brez vodstva, kar na nri Inki organizaciji kot je la, ne more biti, ali vsaj dalj časa je tako stanje nemogoče.
Nekaj več jasnosti v z.idevi FTS-e je prinesla izjava dr. C. Diema, ki ie novedal. da je
bila zadnja seja FIS-e leta 1939 v Zakopanem. <Zato naj bi se odbor zveze sestal na zasedanje v Cortino d'Ampezzo o priliki svetovnega smučarskega prvenstva; in če bi tedaj ne bilo zraven majorja Oeslgarda, potein bi bilo treba poiskati njegovega namestnika. Po mnenju dr. Diema naj bi bil tudi namestnik iz Skandinavske. Švedski tovarnar Sistus Jansson ie izjavil, da pride za to mesto samo Finec v poštev. Doslej so bili na tem meslu Švedi in Norvežani in je popolnoma prav, da pride sedaj na vrsto tretji skandinavski smučarski narod, in to so Finci.
S spremembo vodstva v FIS-i pa je tesno povezano tudi vprašanje smučarskih učiteljev, ki bo ob tej priliki prav gotovo razčiščeno, in sicer v smislu zahteve Srednjeevropejcev.
Finska orodna reprezentanca v Kopenhagenu
Finska telovadna reprezentanca, ki nastopi 10. novembra t. 1. nasproti nemški izbrani vrsti, bo na poti v Nemčijo nastopila še v Ko-penhagnu. Ta mesec se bo finska telovadna vrsta pripravljala na to srečanje v raznih tečajih, da se bo čim bolje pripravila za težko borbo z Nemci.
Na drugi strani pa pravijo nemška poročila, da nastopi nemška vrsta istega dne proti madžarski telovadni reprezentanci. To tekmovanje bo vsekakor zelo zanimivo in bi kazalo, dd bi si ga ogledali, zlasti če se bo vršilo v Budimpešti.
V	Helsinkiju še vedno upajo na olimpijske igre
V	Finski se sedaj bavijo z mislijo, da bi se takoj po končani vojni izvedle nekake vmesne olimpijske igre namesto onih, ki bi se imele vršiti letošnje poletje. Zaradi tega so tudi sklenili, da so lesene tribune, ki so bile zgrajene za letošnje svetovne igre, ne odstranijo, temveč ostanejo do nadaljnega na svojem mestu, ker Finci prav resno računajo, da bodo izvedli vmesne olimpijske igre Lesene tribune 90 v olimpijskem stadinonu postavili zato, da so zvišali število gledalcev na 63.000. Po izjavi strokovnjakov bodo držale lesene tribune kakih osem let.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Slovenska lahkoatletska zveza v Ljubljani (službeno). Obveščamo vse klube, ki goje lahko atletiko, da se je na občnem zboru dne 5. t. m. osnovala »Slovenska lahkoatletska zveza« v Ljubljani, ki je edina od oblasti priznana predstavnica lahkoatletskih klubov na področju dravske banovine. Dosedanja Slovenska atletska zveza »SAZ« nima pravne podlage za obstoj in ne more biti pravna predstavnica slovenske lahke atletike. Glede na to vabimo vse klube, ki imajo resen namen gojiti lahko atletiko, da prijavijo svoj vstop v Slovensko lahkoatletsko zvezo. Pravila, ki so potrjena od pristojne oblasti, bodo poslana vsem včlanjenim klubom. Vsi dopisi na SLZ naj se do nadaljnjega naslavljajo na tajnika Zupančiča Miljutina, Ljubljana, Tehnični razdelek, Vrazov tre 4. Istočasno naprošamo vse klube, da pošljejo takoj najboljše rezultate svojih atletov zaradi sestave moštva za troboj in zaradi točne evidence in to na naslov tehničnega referenta zveze prof. Draga Stepišnika, Ljubljana, Gradaška ulica 8-II. — Za Slovensko lahkoatletsko zvezo: tajnik Zupančič s. r.
ŽSK Hermes — nogometna sekcija: Predsedstvo kluba sklicuje sestanek vseh aktivnih nogometašev drevi ob 19.30 v gostilni Kržič (Belič). Udeležba je za vse, posebno pa za uslužbence železnice, strogo obvezna.
ZF0
Telovadba ljubljanskega naraščaja in mladcev. Odseke, ki so prejeli okrožnico št. 4087 z dne 26. IX. t 1. v zadevi telovadbe naraščaja in mladcev, prosimo, da pošljejo svojo mladino v spremstvu vaditeljev v soboto, 12. t. 111. na I. državno realno gimnazijo v Vegovi ulici k prvi telovadni uri. Naraščaj ima telovadbo od šestih do pol osmih, mladci pa od pol osmih do devetih. Tozadevna obvestila še slede.
Za dobro volfo
Otroška.
»Mama, prosim povej mi, kakšen ptič je Kolumb?«
»Bodi no pameten, Kolumb vendar ni ptič ampak človek!«
»Zakaj pa potem pišejo v tej knjigi o »kolum-bovem jajcu?«
Na sodišču.
Sodnik: »Najprej vas moram poučiti o posledicah krive prisege.«
Obtoženi hitro: »Ni treba, pred kratkim sem odsedel dve leti zaradi krive prisege.*
Dva dni balkanskih iger v Carigradu
Jugoslavija 6 krat zmagala
Štiri zmage so dali Slovenci
Prvi dan ie Jugoslavija bila najboljša
Carigrad, 6. X.
Včeraj v soboto je bilo v našem hotelu že zgodaj zelo živo. Atleti so v pisanih trenirkah liileli sem ter tja, ter pripravljali vse potrebno za popoldanski nastop. Navadno so skupaj štirje, in to dva Grka in dva Jugoslovana, ki si na vse načine prizadevajo, da bi zvedeli rezultate sotekmovalcev, njih formo in spodobnost. Pri tem se slišijo čudoviti glasovi, ki naj bi bili sedaj francoski, nemški, so pa povečini zamorski. Največji talent za jezike je seveda Mavsar, ki gladko govori nekak francosko-slo-vensko-nemški jezik in na ta način zabava posebno nas Slovence. Sicer pa nič ne zaostaja v duhovitosti in v gastronomiji.
Dopoldne je torej minilo v precejšnji ner-vozi in tremi. Dobro, da igra godba, ki nam krajša čas. Toda tudi Slovenci nismo od muh in smo sestavili sami svojo godbo, ki igra sedaj pred pojačevalcem in to kar dobro. Kli-nar ie igral klavir, Račič harmoniko. Despot vijolino, Košir pa izmenjuje z Mantikasom rene, boben in kontrabas. Igrali smo venček si. narodnih in se je atletska kritika glasila: odlično!
Po kosilu pa je po hodnikih zavladal mir, vsakdo počiva in se pripravlja oz. koncentrira za popoldanski nastop. Le naš vodja prof. Zorga je hitel iz sobe v sobo in nas masiral ter z nasveti podpiral.
Popoldne smo se s cestno železnico pripeljali na štadion »Fenerbachč«. Glavna tribuna je lesena — precej stara — ostali del pa se dviguje kakfc 5 m navzgor amfiteatralno. Teka-lišfe ie odlično, kakor tudi druge naprave. Gledalcev je bilo mnogo, so pa zelo temperamentni in so zdaj z žvižganjem, ploskanjem in vzklikali jem bodrili domačine.
Potem otvoritve in tekem:
Na tribuni so bili navzoči mnogi odličniki, med njimi min. za telesno vzgojo general Dje-mil Taner, notranji minister in jugoslovanski poslanik v Ankari. Gledalcev je bilo okoli 10 tisoč.
Godba je igrala koračnice, za tribuno pa so se pripravile reprezentance in nato prikorakale na igrišče. Najprej so prišli zastavonoše z zastavami posameznih držav, za njimi pa romunski in bolgarski zastavonoša brez moštva, nato pa v plavih trenirkah z napisom »Ellas« Grki, za njimi Jugoslovani brez trenirk (to je poglavje za se!) vendar pa v novih^dresih (rdeče majice, bele hlačke), nato pa Turki v rdečih trenirkah. Po dvigu balkanske zastave je položil olimpijsko prisego Turek Felik, nakar je general Taner proglasil igre za odprte. Po himnah smo odkorakali in se pričeli pripravljati za tekme:
100 m:
Slovenci smo polagali velike nade v Račiča, ker je pred tremi tedni porazil sedanjega balkanskega prvaka Stefanoviča. Toda slab štart, prvi mednarodni nastop in trema so vzrok, da je bil šele peti s slabim časom 11.6 sec. Ste-fanovič je nepričakovano zmagal. Favorit teka in lanski zmagovalec Muzaffer je bil šele tretji!
Skok ob palici:
Jugoslavija je poslala v borbo samo enega tekmovalca in to Lenerta. Lahko bi zmagal, če bi skakal s svojo palico s katero je navajen skakati. Toda to je nekdo med pntjo poškodoval in tako je moral v boj s slabšo in ie podlegel: bil je tretji s 360 cm.
Met krogle:
V boj je šel Kovačevič in Vučečevič. O naši zmagi ni nihče dvomil, zato smo gledali rajše 110 m z zaprekami, ki so bile istočasno. Bili pa smo razočarani: Kovačevič, dosedaj že pelkral zmagovalec — na teh igrah, je bil šele četrti s 1406 cm. Vučevič ie zasedel peto mesto.
110 m zapreke:
Zmagal je »stari lev« Mantikas. Turki so računali sicer na Faika, ki je vodil do zadnje rapreke, tu pa ga je za spoznanje prehitel Grk. Buratovič je tekel od prve zapreke do cilja kot tretji. Banščak je bil četrti s svojim najboljšim časom 15.8.
400 m:
Favorit Goren je nastopil bolan, zato sta naš Klinar in Despot šla v boj s optimizmom. Popolno sta uspela! Po ostrem štartu je vodil Despot do 360 m. Po tem je odšel na vodstvo Melig in zmagal. Klinar je tekel stilno zelo lepo in si je v finišu na zadnjih 100 m pribil na tretje mesto z dobrim časom, ki je njegov najboljši.
Skok v daljavo.
Ker Romunov, ki so dobri skakalci, ni bilo, je imel Lazarevič priliko, ki jo je srečno izkoristil, in zmagal. Lenert je bil utrujen od palice in je zato zasedel četrto mesto s 695 cm.
Met kladiva:
V	tej disciplini je postavil Stepišnik nov balkanski rekord, ki pa je za 20 cm slabši od dosedaj njegovega najboljšega. Goič je bil drugi, vendar s slabim rezultatom. Stepišnik je žel za lepe mete priznanje vsega občinstva. Pet metov je imel nad 50 m.
1500 m:
V	tej disciplini so nastopili trije izenačeni tekmovalci in tako so šli v boj vsak odločen, da se bo boril za zmago. Malo prednosti je imel seveda Riza in to zato, ker je bil doma pred svojo publiko in ker se je čutil zmožnega za rezultat , pod 4 min. Po štartu je v vodstvu Košir, toda le malo časa — vsi ga prebile! Do 80 m tečejo v sklenjeni vrsti, tu postane Koširju tempo prepočasen in preide v vodstvo z 6 m naskoka. 500 ni pred ciljem pričenja Riza naenkrat »šprintati«. Za njim gresta Velkopulos in Košir, toda poslednji samo kake 300 m. Tli Riza precej omaga, Košir finišira in zmaga popolnoma svež.
4 X 100 m:
Lani je v Ateni zmagala Jugoslavija. Letos pa je izgubila zaradi slabih predaj. Račič, ki je bil postavljen v štafeto ni tekel, ampak je namesto njega tekel Buratovič in to precej slabo.
Po prvem dnevu vodi neoficietno Jugoslavija z 20 točkami, pred Turčijo z IS in Grčijo s 15 točkami. Jugoslavija je zmagala 4 krut, Turčija 3 krat, Grčija pa 2 krat.	Košir.
Drugi dan sta zmagala dva Slovenca
Carigrad, 7. okt. 1940.
Prvi dan je dosegla izmed sodelujočih držav Jugoslavija največ zmag, drugi dan pa je bilo obratno: Jugoslavija je dosegla le dve zmagi. V nekaterih disciplinah Jugoslavija ni postavila nobenega, ali pa samo enega moža.
Pričelek tekmovanja naj bi bil ob 2. uri, toda sedaj je v Turčiji zimski čas lako, da smo morali premakniti uro spet za eno uro nazaj.
Maratonski tek.
Tekmovalo je šest tekmovalcev. Eden je odstopil Jugoslavija ni poslala v boj niti enega tekmovalca, čeprav je bila možnost, da se kdo od naših plasira. Lanskemu zmagovalcu Kv-riakvdesu je pred tednom umrla žena pa je kljub temu tekmoval in bil tretji, kar v tej disciplini na Balkanijadi še ni doživel. Zmagovalčev čas je novi balkanski rekord.
Skok v višino:
Naša tekmovalca sta šla v boj z veliko samozavestjo, da zmagata z novim rekordom. Zal, nista se mogla uveljaviti med odličnimi skakalci. Zmagal je kot lani v Atenah simpatični Lekacas z isto višino kot Lambru (187). Oba naša sta preskočila višino 1.80 cm.
Tek na 200 m:
Račič je imel drugo progo, Stefanovič šesto. Po štartu tečejo do 60 m skupaj, nato pa se odtrga Melih in vodi z precejšno razliko. Na ravnini 60 m pred ciljem pa se mu pričenja nevarno približevati Muzaffer, temu pa Račič. Na cilj so prispeli v istem vrstnem redu. Simič je videl Stefanoviča celo na drugem mestu — bil pa je šele četrti.
Tek na 800 m:
V	tej disciplini ni sodeloval noben reno-niiran tekač in naš Oberšek bi moral zmagati, ker je imel »na papirju« najboljši rezultat. Toda ni se znašel v konkurenci in v borbo sploh ni posegel. Markovič je tekel proti pričakovanju zelo dobro. Rezultati so zaradi slabega začelka (400 m: 631!) zanič.
Met diska:
Vsi smo vedeli, da bo zmagal Grk Svllos, ki je imel 3 mete okoli 50 m. Naš Čurčič bi z doma doseženim rezultatom moral biti drugi, Vučevič pa tretji. Metalce je oviral pri metih močan proti veter.
400 m z zaprekami:
Mantikas favorit teka ni štartal, ker si je prejšnji dan v štafeti poškodoval nogo. Favorit je bil Faik — simpatični Turek. Izpolnil je nade in zmagal v rekordnem času 56.4. Za Jugoslavijo je štartal tudi Klinar, ki je vskočil«, ker ni bilo razen Banščaka za to progo tekača. Le redki, ki ga poznamo smo upali v njegov uspeh in res: v dobrem stilu je postavil zavidljiv rezultat 58.9, čas, ki ga kak drug Jugoslovan letos še ni dosegel. Banščak, ki je ravno v Carigradu 1. 1935 na Balkaniadi posegel na tej progi v boj za prvo mesto (dosegel je čas 56.4 sec!!) je bil slab in* zasedel predzadnje — 5. mesto.
Troskok:
V	tej disciplini so vsi tekmovalci izredno napredovali. To se vidi že iz tega, ker se Vučevič in Lazarevič z dobrima rezultatoma nad 14 ni nista plasirala med prvo trojico. Zmagal je seveda Palamiotis z novim balkanskim rekordom 14.50 m.
Met kopja:
Popularni Slovenec Darko Mavsar, dijak tekstilne šole v Kranju, je izpolnil nad vse upe, ki smo jih vanj za la nastop polagali. Bil je bolan, pa se je kljub temu žrtvoval in nastopil. Metal je kot prvi in se takoj postavil na čelo z novim državnim rekordom (6424 cm!) in si lako priboril častni naslov: najboljši na Balkanu. Njegovi sotekmovalci so ga občudovali in m li čestitali vedoč, da je to metalec evropskega razreda. Dočiin si je Mavsar že s prvim metom zasigurnl zmago, se je vnela borba za drugo mesto med našim Markušičem in Grkom Pnpasem. Zal, dosedanji balkanski prvak in rekorder Markušič, ni dosegel svojega najboljšega rezultata in je ostal s slabim rezultatom tretji. Mavsar je bil res odličen, imel je štiri mete nad 60 ni! Mi mil za ta uspeh iskreno čestitamo. Le lako naprej Mavsar!
Tek na 5000 m:
Jugoslavija tli postavila nobenega tekmovalca. Kotnik, ki bi sigurno odločilno posegel v boj je. ostal doma. Tako je brez konkurence zmagal Grk Mavrapostulos — grški Fernandel — z novim balkanskim rekordom. Ta tekmovalec napreduje od nastopa do nastopa in je zmožen teči 5000m pod 15 min., kakor je izjavil njegov trener.
Balkanska štafeta.
Zadnja točka, ki je dvignila zaradi napetosti vse gledalce s sedežev. Jugoslavija ie nastopila z tremi Slovenci: Koširjem, Klinarjem, Unči čem in Srbom StefanoviČem. Med tekmovali jem je pihal močan veter, ki je tekmovalce pri teku močno oviral. Košir, ki ie tekel 800 m je imel za sotekmovalca Rizo in Velkopulosn — prvo in tretje nlosiranega na 800 m. Taktično je tekel slabo in zalo Rizo ni mogel prehiteti palico ie predal meter za njim. Kol drugi naš tekač je tekel Klinar, ki ie odločil zmago. Kljub temu, da ie tekel malo prej 400 m z zaprekami je prinesel Račiču, ki je tekel 200 m, toliko prednosti, da ie Jugoslavija zmagala z velikim naskokom in odličnim rezultatom: 3:26,81
Na teh igrah so dvignili šestkrat našo zastavo na zmagovalni jambor — štirikrat zaradi Slovencev. Zmagovalci so pri tem dobili (pri olimpijskem ceremonijalu) lavorjev venec.
Zvečer ie bila v hotelu Snadiva slavnostna razdelitev nagrad in banket s plesom. Pri leni je bilo mnogo napitnic in zdravic, kot je to ob takih prilikah navada.
Danes smo se že na vse zgodaj kopali v morju, nato pa napravimo ob 10 izlel z ladjo na otok Ilevbelijado. Odpotujemo iutri v torek zvečer in bomo v Ljubljani že v čelrlek.
Košir.
Razdejanje v Londonu
Nemški poročevalski urad je izdal tole poročilo o položaju v Londonu? Nek nevtralni diplomat, ki je zapustil London 23. septembra in je zdaj prispel v Ženevo, je izjavil, da v nekaj tednih bombardiranje Londona ne bo imelo več nobenega smisla, če se bodo v tem času nemški letalski napadi nadaljevali z enako srditostjo kot sedaj in kakor je bilo to primer v zadnjih dneh njegovega bivanja v Londonu. Uničenje Londona bo zapisano v zgodovini, kakor je zapisano uničenje starodavne Kartagine. V zadnjih dneh njegovega bivanja v Lon ionu — |e dejal — mu je bilo jasno, da je največje gospodarsko središče sveta olisoje-no na propad. V Londonu in londonski okolici ni niti enega industrijskega okraja več, ki ga ne bi poškodovale nemške bombe. Noben razumen.človek ne more več govoriti o normalnem nadaljevanju gospodarskega življenja v Londonu. Gospodarski in trgovski promet, kolikor ga je zdaj v Londonu in v njegovih pristaniščih še, služi edi-ndle temu namenu, da se važne surovine, kolikor jih je, prevažajo v notranjščino države in da so stroji važnih londonskih tovarn vojne industrije rešijo pred uničenjem. Dezorganizacijo londonskega prometa — pravi dalje nevtralni diplomat — so Nemci že dosegli. Preskrbovanje londonskega prebivalstva z življenjskimi potrebščina je zdaj postalo najkočljivejše vprašanje oblasti, kajti že na tisočo ljudi, ki bi se jim morala dati hrana, je Ostalo brez strehe in brez kruha. Čeprav se je londonsko prebivahlvo do zdaj še tako hrabro držalo, njegova morala iie bo mogla ostati na višini zaradi nezadostne priprave Londona na velike nemške letalske napade. Le tisti, ki je vsaj eno noč prebil na kaki postaji londonske podzemske železnice, ima v neki meri pravico sodili o neprijetnostih, ki jih morajo Londončani vsak dan prenašati. Očividec navaja, da je moral tudi sam dvakrat pobegniti na postajo podzemske železnice, ter pravi, da nikdar ne bo pozabil one panike, ki jo je doživel na postaji VVaterloo, ko je bil zaradi velikih pretresov, ki so jih povzročile bombe v bližini, prekinjen električni tok.
V nekem drugem primeru se je mudil v prodoru podzemske železnice izpod Piceadilyja, ko se je predor nenavadno napolnil z gostim dimom. Zaradi lahkomiselnega vzklika »plin!« je med ljudmi naslala strahovita zmešnjava. Kaj je tedaj doživel — pravi očividec — spada med najstrahotnejše dogodke v njegovem življenju. In tedaj je, kakor mnogi drugi, sklenil, da bi mnogo rajši doživel karkoli zunaj na prostem, kot pa še enkrat ta pekel v predoru.
O škodi, ki je bila prizadejana Londonu, si prebivalstvo angleške prestolnice ne more ustvariti slike — je poudaril nevtralni diplomat. Industrijski in pristaniški okraji, ki so največ trpeli, so zaprti. Časnikarji velikih evropskih listov si lahko ustvarijo sliko o tem le po pripovedovanju njihovih ameriških tovarišev. Uradna poročila navadno ne vsebujejo nobenih podatkov o škodi, ki je bila prizadejana že pred osmimi dnevi, in po navodilih iz najvišjega mesta, se objavlja samo lo, česar ni mogoče več prikriti. V londonski City je moči priti samo še, če dokažete, da stanujete v tem delu mesta, ali če ste tam zaposleni. Od dne 20. septembra 1940 pa navadni Zemljani ne morejo obiskovati niti katedrale sv. Pavla, niti angleške banke, je izjavil diplomat. Sčasomo se je prebivalstvo navadilo, da čez dan beži v parke, čeprav je to prepovedano. Zavest, da nemška letala bombardirajo samo gospodarske in vojaške cilje, jim daje več varnosti, kot pa podzemska zaklonišča. Če bi bili letalci imeli nalogo uničiti tudi umetniške zgradbe v Londonu, potem danes ne- bi bilo več niti zgradbe parlamenta, niti vvest-minsterske opatije, pa tudi ne katedrale sv. Pavla.
Nek čuvaj v palači St. James, je pripovedoval, kako je neki nemški letalec letel nad trafal-garskim stolpom. Zdelo se je, kakor da se letalec namerava spustiti k VVhitehalu, ko se je nenadno spustil globoko z namenom, da preleti poslopje parlamenta. Za tem je opazil kako je nemško letalo zavilo proti Temzi ,kjer je spustilo svoje bombe na poslopja velike paroplovne družbe.
Zahodna Tracija
V strogi pripravljenosti. Proiiieiaisko topništvo zasleduje sovražno letalo. Pomaga mu daljnogled
Zadnje čase se v javnosti večkrat omenja ime Zahodne Trt.cije. Mogoče bo prav, če podamo v izvlečku kratek opis te dežele, napisan od grške roke. Vsebuje zgodovinske, narodnostne, gospodarske in pravne poglede na Tracijo.
Zahodna Tracija pripada že izza davna Grčiji. Važna grška mesla so cvetela v teh krajih pred sedem ali osemsto leti. V srednjem veku je tvorila Zahodna Tracija ter ostali Iraški kraji s Carigradom, kot središčem, glavno ognjišče grške kulture. Ta grška pokrajina je bila tekom dolge dobe samo dvakrat zasedena. Od 1. 1230 do 1240 in od 1913 do 1918. Z ozirom na grško tradicijo, ki je cvetela v Traciji nepretrgoma skozi 3500 let, je to zelo malo. Zgodovinskega opravičila za kake krajevne spremembe — tako pravijo Grki — torej v teh krajih ni. Ali so morda narodnostno upravičene? V Traciji žive v veliki večini le Grki. Omembe vredna je le bolgarska manjšina. Drugače pa živo tu že tisočletja izključno Grki Ko so prišli ti kraji pod turško nadoblast, je prišlo nekaj Turkov. Danes je v Zahodni Traciji 226.000 prebivalcev. Med njimi je le 193 Bolgarov. Ko »o svobodno izmenjali grško iu bolgarsko prebival-
stvo, v Zahodni Trasiji manjšinsko vprašanje sploh lio obstoja. Grki so v Zahodni Traciji dovolili bivanje nekaterim grškim beguncem iz Male Azije, toda ti so le povečali grško prebivalstvo.
V gospodarskem pogledu je Tracija z Makedonije glavna žitnica. Pri sedanjem avtarkičnein gospodarskem redu si sploh ni mogoče misliti Grčije brez teh krajev. Na drugi struni pa, tako pravijo Grki, na primer Bolgari gospodarski zelo lahko shajajo brez teh krajev. Oni imajo znatno obalo Črnega morja z velikima pristanlščima Varno in Burgasom. Tudi bolgarska trgovina je usmerjena v glavnem proti srednji in severni Evropi. Grki pravijo, da so bili že kmalu po pogod-godbi v Neuillyju in v Sevresu pripravljeni pogajali se z Bolgari in jim dati gospodarski dostop do Egejskega morja. Bolgari so te ponudbe dosledno odklanjali Verjetno niso bili zadovoljni samo s pravico do gospodarskega prehoda na Egejsko morje, temveč so čakali na ugodni trenutek, ko bodo lahko postavili zahtevo po celi Zahodni Traciji. To vprašanje postaja v pogledu na odnose med Grčijo in Bolgarijo v sedanjih časih pusebuo pereče.
Ko je bil v tednu od 16. do 21. septembra krajevni poštni promet v Londonu prekinjen, je dvakrat krožila govorica, da je glavno poštno poslopje tudi uničeno.
Krajevni poštni promet je bil v zadnjih dneh bivanja tega očividca v Londonu pogosto predmet razgovorov v londonskih predmestjih. Ta predmestja so postala zaradi nemškega letalskega napada nedostopna področja. Prav tako večina ljudi iz predmestij ne more več priti v London. Železniško omrežje v predmestjih, zlasti pa one proge, ki drže na postaj.. Waterloo, mora biti zelo poškodovano, ker so od osemnajstih železniških prog, ki se stekajo na postaji v Waterloo, tri po-pojnonia izpadle iz prometa.
Končno je nevtralni diplomat povedal, da niti on kakor tudi ne noben Ix>ndončan ne more podati točnih podatkov o škodi, ki so jo povzročili letalski napadi, kajti nihče, razen tistih, ki imajo nujne posle, že več tednov ni zapustil hiše londonsko prebivalstvo izve za prizadejano škodo prav toliKo, kot ves ostali svet, ki se zanaša na poročila agencije Reuter. Če so se napadi na London od tedaj, ko sem odpotoval od tam, podvojili — je izjavil končno nevtralni diplomat — se zdi, da se bo moglo v kratkem o Londonu govoriti samo še kot o mestu, ki v gospodarskem in strateškem oziru ne more opravljati več nobenega koristnega dela za angleško obrambo.
Zaščita berlinskih otrok pred zračnimi napadi
Ta vojna je postala totalna vojna. To se pravi, da divja z vsemi sredstvi in povsod. Prebivalstvo v tistih krajih in mestih, kjer so v bližini vojaške naprave, je postalo prav tako, kakor vojaki na fronti izpostavljeno zračnim napadom. Zato je postala posebno pereča zaščita civilnega prebivalstva. Zlasti težke utegnejo postati posledice zračnih napadov za mladino, ki bi morala biti pohabljena vse življenje, če bi postala žrtev napadov. V Nemčiji so že pred sedanjimi napadi na Berlin skrbeli za prevoz otrok na deželo. Vsak dan jc prihajalo nešteto ponudb iz dežele, kjer so bili pripravljeni sprejeti berlinske otroke Zdaj pa je vzela vso stvar država sama v roke. Vsi otroci od tretjega do 14 leta bodo poslani na deželo. Ker jih je mnogo že na deželi, bodo prišli na vrsto najprej oni, ki v Berlinu nimajo primernih zaklonišč in so slabega zdravja. Vendar pa tega ne delajo prisilno. Staršem je na prosto voljo dano, če hočejo poslati svoje otroke na varno. Če 60 že odposlani, jih lahko zahtevajo zopet nazaj. Stroške za izselitev je prevzela narodnosocialistična dobrodelnost. Poskrbljeno je da se bo šolska izobrazba malih Berlinčanov tudi tam na varnem na deželi nemoteno nadaljevala.
Američanke se vedno bolj zanimajo za letalstvo
V Združenih državah Severne Amerike je že preko 1000 žensk s položenim pilotskim izpitom. Število ženskih pilotov v Ameriki naglo narašča. Štiri šestnajltene pilotinje so hčerke kalifornijskih bogatašev, ki so zamenjale avtomobil z letali. Ena je dobila pilotsko diplomo ravno za rojstni dan. Odločila se je, da bo odletela na Aljasko in da bo tam postala zaščitna sestra. Najstarejša pilotinja v Združenih državah je stara 60 let. Preletela je že 80.000 km. Še bolj zanimiya je neka petdesetletna gospa, ki stanuje 150 km daleč od New Yorka. Vsak dan se odpelje z letalom v Ncw York po opravkih, nato pa se zopet vrne z letalom domov. Pri nekem rudniku zaposlena tajnica je dobila ime »leteča tajnica«, ker opravlja tajniške posle svojega šefa po vseh rudnikih, ki jih obiskuje, z letalom.
III. seznam darov za oltar sv. Jožefa v Ljubljani
(Nadaljevanje 3. seznama.)
Dalje so še darovali:
po 100 din: Barle Frančiška, Bogataj Pavle, Butala Ana, Černe Uršula, černič N., D. J., g. Debeljak, župan. Visoko, Debevc Josipina, Do-bravec Marija, pč. g. dr. Dolinar A., Florjančič Marija, Gobec Marija, Gorše Marija. IIjas Mariia, Jeglič-Globočnik dr. Stana, Juvan Julka, K. M., Kavčič Martin, Kerhiš Josipina, Klemene dr. Josip, Kocjan N., Kopač Alojzija, Kos Viktor, Krpe Franc st., Kvasnik Jože, Kuhar Ivana, Kunstek Mara, Kač Marija, Legat Marija, Ložr N.. Marčič Ela. vč. g. Merhar Alojzij, Močnik Blaž. Neimenovanih 18, Naglič Marija, Novak Marija. Ogrin Rafael, Patzer Wolfgang, Petrič Ivana, P. A„ Pod-logar Neža. Polak Marija. Pollak Janko, Ponikvar Jakob. Pavčnik Anton, Prešel Marija, Punčoh Mana, Rakovič Franc, Rihar Franjo. Ropret Jožef, Rozman Helena, Schubert Pavla, Slapšak N.. Su-helj Terezija, Šelovin Jože. Šerer Cecilija. Sibo-vec Terezija, Šimenc Magdalena. Škerjanc Mici, Sparin Josip. Sušteršič Jožica. Tomažič Ivan, U. G., Velkavrh Janez, Vogler Otilija. Verbič Pavlina, Vondrašek Vaclav, Vremič Ivana, Zupni urad Železniki.
Manjše vsote so darovali po položnicah, nabiralnih polah in v puščico v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, razni dobrotniki v skupnem znesku 17.980.25 din.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po S din. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
IgTtŽTRI
»REALITETA«
zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Je samo v LJubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20.
jtlužbodobe
Dva krojaška pomočnika
sprejmem. — Rozman, Podjunska ulica 13.
Vež čevljar, pomočnikov
sprejmem takoj. - Bevc, Ruška cesta 4, Maribor.
Vrtno delavko
mlado, zdravo, sprejmem. Flrnat,, Vrstovškova 9, Mi rje.
Kravarja
dobrega molzača —
sprejme takoj posestvo Prosekdvor, Kamnlca pri Mariboru.
Koncipienta
za takojšen nastop, po možnosti s prakso, iščem. Dr. Strasser Armin, Dol. Lendava.	(b
Urar
išče dobrega urarskega pomočnika. — Hrana ln stanovanjo v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15398.
Mehanika
za vodstvo delavnico z mojstrskim Izpitom, zmožnega generatorjev na oglje, sprejmem. Pismene ponudbo upravi »Slovenca« pod »Kavcija« 15428.
Sprejmem takoj
marljivega, treznega ln zanesljivega dečka k 1 konju ln za razvažanje kruha. Mora so tudi znati voziti s kolesom. Vprašati : Glas Anton, pekarna, Studenci, Krpanova št. 19, pri Mariboru, (b
Naročajte in širite ! »Slovenca« !
Krojaškega pomočnika
za malo kose, sprejmem v stalno službo. Vlrant, Stari trg 1.	(b
Kleparja
sposobnega, pridnega ln poštenega — sprejme Cokert, kleparstvo, napeljava vodovodov, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5, telefon 24-70.
Parcele
naprodaj na Kodeljevem in v Šiški, med remizo in staro mitnico. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Nizka cena« 15289.
Hišo
z velikim skladiščem ln delavnico, pripravno za vsako obrt, sredina Ljubljane, zelo ugodno prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Resni ponudnik« št. 15442. (p
Trstje
za strope
iz najboljšega mate-rijala, vezano s po-bakreno žico izdeluje in dobavlja
Jos. R. Puh ■ Ljubljana
ZALOGA PARKETOV Gradaška ulica 23	Telefon 25-13
francoščino, nemščine ln klavirja nudim. Groharjeva 2, vhod : Tržaška c. št. 1-1., vrata št. 5.
Zaslužek
Splavarjem
ki plovejo proti Belgradu ali Pančevu, se nudi postranski zaslužek, če natovorljo na splavo 1500 božičnih drevesc po 1 m, 3000 kom. po 1 ln pol m in 1500 kom. po 2 metra. Odhod proti Belgradu najkasneje 10. novembra t. 1. Plačam za prevoz vsakih 6000 kom. 6000 dinarjev razstovorjeno v Pančevu. - Ponudbe na: Mirko Bandur, Pančevo.
Stroj za entlanje
kupim. Plačam dobro. — Ponudbo upravi »Slovcn-ca« pod »Vida« št. 15444.
Stružnico (Drehbank)
dobro ohranjeno, kupim. Hribernik Fric, Ljubljana, Jernejeva.
I
Auto-motor
i
»DKW« motor, 200 ccm
zelo dober, za 4.200 din naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 15429.
Na oglje 5 tonski avto
tovorni, v odličnem stanju, cena 45.000 din; ln 2-tonskl na oglje, cena 35.000 din. Naslov v upr. »Slovenca« pod 15430. (f
Umrla nam je naša ljuba mama, stara mama,
I—.	tašča, gospa
barija Mmk roj.Krampelj
zasebnica
K večnemu počitku jo bomo položili v petek, dne 11. oktobra 1940 ob tO dop. na pokopališče v Robu.
Rob, Št. Vid, Ljubljana, Cleveland, 9. oktobra 1940
žalujoče rodbine: Može k, Brega r, Štirn, Zakrajšek, Slivnik
irfffiflnffft
Steklenice
»Franz Josef«, kupimo. Drogerlja Kane. židovska ulica.
Vsakovrstno
ZlatO kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 8
Kože
jazbečeve, srne, polhe ln vse drugo kupujem stalno — pošljite. Zdravič, LJubljana, Stari trg. (k
Medene postelje
Messingbetteri, prvovrstno, dobro ohranjene, so kupijo. Ponudbo v upr. »Slov.« pod »Postelja« št. 15399.
Božična drevesca
1500 kom. po 1 m, 8000 kom po 1 ln pol metra In 1500 kom. po 2 do 2 In pol metra — kupim. Ponudbe na: Bandur Mlrkot Pančevo.
[1
Dva železna okvirja
reklamna, lepa, za na kandelabre, poceni prodamo. - Slaščičarna No-votny.
Pšenico
beltinško, ki je bila v rasti ena najlepših na Dolenjskem, trlerano ln razkuženo nudi po 6 din posestvo Selo, p. St. Vid pri Stični.	(1
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu ln najnižji ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povže-tova 47, tel. 35-91.
Krompir
vagonske pošiljke
dobavlja
Kmetijska zadruga v Ptuju.
Vnajent
Trgovski lokal
najmodernejše opremljen elektrika, plin, vodovod, telefon ln lastni WC — prikladen tudi za pisarno ali zastopstvo, takoj oddam na Tyrševl cesti 47b
Naročite »Slovencev" koledar!
Naročniki Slovenca, Slovenskega doma in Domoljuba ga dobe po 10 din. — Nenaročniki teh listov ga dobe pa po 28 din.
Naročila pošljite na naslov:
»Slovenčev koledar«
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6.
Poizvedbe
Rjav psiček
pod vratom bel, sliši na ime Lovček, se jo Izgubil v Stični. Prosim, če se je kam zatekel, da se ga vrne proti nagradi na: Vinko Mlkllč, Kongresni trg 1-L, Ljubljana.
I
Brezplačno zavojček
Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. — Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza ln telesa ostane Cista, zdrava ln mlada. Mozoljcl, ogrel, nečistosti obraza Izginejo. Pošljite za stroške 8 dinarje v znamkah. — Kemikalija, Novi Sad 144. V apotekah, drogerijah originalni karton 40 din.
Vlomi in tatvine
se množijo vsak dan po stanovanjih, trgovinah ln kmetijah. - Najboljšo sredstvo proti roparjem ln vlomilcem je zavarovanje.
Kako se to najbolje uredi Izveste pri glavnem zastopniku Vzajomne Maribor, Loška 10 — FRANJO ŽEBOT —
Sporočite po dopisnici ali na telefon 23-34
BBI
Trgovska pomočnica
mešano stroke, poštena ln delovna, z odličnimi spričevali — išče službo kjerkoli. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Vsestranska« 15.068.	(b
Razpis
oddaje obrtniških del pri novi šoli v Selnici ob Dravi.
Krajevni šolski odbor v Selnici ob Dravi razpisuje javno ofertalno licitacijo za prevzem naslednjih del:
1.	steklarska;
2.	pefarska;
B. slikarska in pleskarska;
4.	ključavničarska;
5.	dobavo oblanega poda;
6.	parketarska dela.
Opisi in pogoji razpisanih del so vsak dan dopoldne na razpolago pri krajevnem šolskem odboru v Selnici ob Dravi proti odškodnini 30 din.
Zapečatene ponudbe, naslovljene na krajevni šolski odbor v Selnici ob Dravi je oddati najpozneje do 10 dopoldne dne 19. oktobra 1940 v šoli v Selnici ob Dravi.
Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico — oddati dela po svoji uvidevnosti.
Selnica ob Dravi, dne 7. oktobra 1940.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
Otroik/ kotiček
Mihceve čudovite dogodivščine
(83) »Sedaj imi pa hitro povej, kje je moja piščalka, če ne ti vse kosti polomim!« je Mihec zapretil razbojniku. V smrtnem strahu za svoje grešne kosti je čuvaj, ki je k sreči vedel za piščalko, povedal, da so jo spravili z drugim plenom vred v zakladnico. Povedati je moral seveda tudi, kako in kod se pride do zakladnice.
oddam solidnemu gospodu. Vprašati: Poljanska cesta 53.	(s
iSpsTT lf»i
si
(84) Tako sta se Mihec in Zelenček odpravila po opisanih hodnikih in rovih po neznatno, a neprecenljivo piščalko, največji zaklad med bogatim zakladom. Samo nihče tega vedel ni. »Še skozi tale hodnik, pa dvajset stopnic navzdol in dospela bova,« je rekel Mihec, ki si je dobro zapomnil opis poti.
Alphonse Dandet:	62
jakec
Prevedel Fišer Franc
Če je bilo res, kar so govorili, potem je treba Klarisi v dobro povedati, da sta se poznala z Nautaisjem že pred poroko. Sestajal se je z n jo pri n jenem očetu, kamor je spremljal Roudica. In če bi se lepi, postavni nečak hotel jioročiti namesto svojega strica, bi nedvomno imel vse prednosti. Toda lepi nečak na to še fHimi.slil ni. Da je Klarisa očarljiva, nežna in lepa, je zapazil šele, ko je postala njegova teta. njegova mala teta, s katero je odslej govoril smehljaje in se ljubeznivo norčeval iz njunega nenavadnega sorodstva, saj je bil komaj malo starejši od nje.
In kaj se je zgodilo jjotem?
Vedno šta bila lahko drug poleg drugega, domača meti selx>j, dolge večere sta sama pre-kramljala; oče Roudic je zaspal na robu mize, Zenaida pa je dolgo v noč šivala na gradu, kjer se je mudilo za kakšno obleko. Ali ste ti dve med seboj tako privlačni in očarljivi bitji imeli toliko moči, da bi se vzdržali? Zelo malo verjetno.
Toda kljub vsemu videzu ni mogel nikdo ničesar stvarnega povedati. Poleg tega sta oba grešnika, oziroma bolje, obtoženca imela nad seboj dvoje silno pozornih oči; to so bile oči Zenalde, ki je dolgo časa opazovala nesrečno zakonolomstvo, ki se je pletlo ob očetovskem ognjišču.
Neprenehoma je imeln to pred očmi. Imeln je navado, da ju je presenetila, preprečevala, da bi bila sama, kar očitno jima je kljubovala. Kadar je zvečer utrujena prišla z dela. je vzela v roke kakšno pletenino in se vsedla med razposajenega nečaka in svojo topo, sanjavo ma-
čeho, ki bi, blodečega pogleda in v svoji običajni lenobi, brezbrižna, leno ob telesu položenih rok, tudi vso noč presedela poslušajoč lepega risarja.
Stari Roudic je bil slep in lahkoveren, a Zenaida je igrala pravega, pazljivega in ljubosumnega moža. Predstavljajte si to: mož, ki je kot žena, nezlomljiv v slutnjah in bistroviden!
Med njo in Nantaisjem se je tnko razvila vroča borba; na zunaj sta se samo zbadala, toda koliko onemogle jeze in skrite odvratnosti je tičalo za tem. Oče Roudic se je temu smejal. Mislil je, da se skriva za tem pač ljubezen, ki jo kot poštena sorodnika zatajujeta. Toda Klarisa je bila vsa bleda, ko ju je poslušala. Revica je bila preslabotna, ni se znala boriti proti grehu, temveč je nad njim ob-upavala.
Zaenkrat je Zenaida zmagala. Tako spretno je govorila na gradu, da je direktor sklenil jvoslati Nantnis-ja (ker ga ni mogel pripraviti do tega. du bi odšel v Gucrignv) v St. Nazaire, da bi tam na tovarniške stroške študiral nov tip strojev nekega čezmorskega parnika, ki je bil tam v gradnji. Klarisa je vedela, kdo je kriv njegovega odhoda in zaradi tega ni bila na ZenaTdo prav nič jezna. Celo nekoliko olajšano se je [jočutila. Bila je ena izmed tistih žensk, katerih oči ljubko igraje pravijo: »Bra-nite meje ln videli smo, da jo je Zenaida tudi znala braniti.
Jakec je od vsegn početka videl, dn imata ti dve ženski neko tajno med seboj. Ugajala mu je Zenaidina veselost. ki je izvirala iz njene krofHistne. a mirne duše, dočim je gospa Roudic, ki je bila I(!pše oblečena in bolj žen-
ska,
u^aiala
gnnce. Zdelo se mu je, da je podobna n jegovi materi in njemu. Sicer je pa bila Ida odkritosrčna. živahna, zgovorna in razigrana, dočim jo bila tn sanjava in zamišljena, enti izmed tistih žensk, ki imajo toliko hujnejšo doniiš-
njegovim očem, navajenim cle-
Iji.jo, kolikor so na zunaj premrtve. Poleg tega nista imeli prav nič sličnih potez, niti enakega obnašanja in tudi las nista imeli enake barve. Toda kljub temu sta si v nečem sličili. Bila je neka skrita podobnost, kot ista dišava na različnih oblekah ali pa še nekaj bolj prikritega, kar bi samo dober poznavalec človeških duš lahko razjasnil.
Va jenec se je s Klariso in ZenaTdo bolj razumel kot z Roudicom. Večkrat jim je ob nedeljah, ko zaradi vremena ni mogel ven, kaj čital.
Vsedl-i so se v pritličju v kamro. To je bila velika soba: po stenah so bile obešene pomorske razglednice, velika živobarvna slika, predstavljajoča Nenpel, ogromne školjke, ka-menitne gobe in posušeni morski konjički — skratka, vsa tista eksotična šara ki jo s so-sodnjega morja prihajajoče ladje natresajo v te skromne domove. Na vsakem kosu pohištva so bile ročno vezene svilene čipke, ki so se s ka-napejem in foteljem iz utrechtskega žameta dopolnjevale skromno razkošje. Fotelj je zlasti očetu Roudicu bil silno pri =rcu. Vanj se je udobno posadil, kadar je poslušal čitnnje, Klarisa ie ostala na svojem običajnem prostoru pri oknu, pričakujoča in sanjava kot vedno, a Zenaida je dala hišnim dolžnostim prednost pred cerkvenimi in je zato izrabila nedeljo, ki ni bilo treba iti na delo, dn je popravljala domače perilo, med katerimi so bile tudi jak-čeve modre hlače.
Jakec je prinesel iz svoje sobe kakšno dok-torjevo knjigo in seja se je pričela.
Oči dobrega Roudira so že po prvih vrsticah pričele mežikati, sem pa tja so še pogledale. nato pa so se utrujene od najiora kar zaprle. Ta dremavost je bila zanj usodnn, polotila se ga je, čim ni imel nobenega dela: udobnosti ni bil navajen in v imenitnem mehkem fotelju je zadremal še toliko prej. Toda bilo ga je sram pred svojo ženo in ker ga je ta
misel mučila, je od časa do časa pričel govoriti na glas, kot bi sanjal, samo da bi pokazal, da ne spi, ampak posluša. Imel je celo poseben izraz, ko je tako hlinil svojo pozornost. »Čudovito!« je vzkliknil hrče in takrat, ko je bilo najmanj na mestu ter tako dokazal popolno odsotnost svojega duha,
Poleg tega niso bile knjige, s katerimi je gospod Rivals natrpal zaboj našega prijatelja Jakca, nič kaj zabavne in tudi ne razumljive. Bili so prevodi starih pisateljev, Senekova pisma. Plutarkov življenjepis, flomer, nekaj zgodovinskih knjig, in to je bilo vse. Deček često ni razumel, kar je čital, toda nadaljeval je kljub temu; vzpodbujala ga je obljuba in prepričanje, da bodo knjige preprečile, da bi prenizko padel, da Iji J>°stal enak ljudem, ki jih ima okrog sebe. Čital je pogumno in s spoštovanjem; vedno je upal, da se bo med nerazumljivimi vrsticami zasvetila kakšna lučka, čital je ognjevito kot dobra ženica, ki prisostvuje latinski maši.
Od vseh knjig je imel najraje in najpogosteje čital Dantejevo »Peklo«. Opisovanje tamkajšnjih muk ga je silno pretreslo. V svoji otroški domišljiji jih je primerjal s prizori, ki jih ima vsak dan pred očmi. Ko je čital pesnikove stihe, je imel pred očmi tovarno: napol nagi ljudje, plameni in velikanski jarki, v katerih teče raztopljena kovina kot krvav potok. Sikanje pare, škrtanje velikanskih žag in zamolkle udarce zabijača, ki odmevajo po ognjeni delavnici je primerjal s Peklom.
Neko nedeljo je Jakec čital pred svojimi običajnimi poslušalci odlomek iz svojega priljubljenega pesnika. Oče Rondic je kot po navadi že po prvih vrsticah zaspal Usta je imel prijazno nasmejana, kot bi sledil in toliko so bila odprta, da je lahko vzkliknil, ne da bi se prebudil, svoj »Čudovito!« Nasprotno sta ženski sledili čtivu z največjo pozornostjo in različnimi občutki.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramari)
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčit