Tieto VII
^iližT/ -a ^iicffi


dne 23. maja 1912
Št. 21.
j. > -ii IT) ž
j ijr.i"
—-B
~J.J.\U Isl »zJ'Jur,-t iimii iF.»j JS.J VJa 'j
Uhaja vsak četrtek; ako je ta dan pracnik, pa dan poprej. — Vse poSiljatve (dopisi, reklamacije, vpraSanja itd.) je poSiljati na naslov: »Narodni LJst" v Celju. — Reklamacije «© poStnine proste. -- Uredništvo: Dolgo polje 8u-v. 1,
„Narodni tl»t" »tirne ea telo leto < K. « ?ol leto & K, i» četrt leta 1 K.. Za Amerike iu dfttge deiele na leio 6 K «0 vin. Naročnina m plačuje -mapie}. P»*aw**ii8 *te«tlko
«tOHC <0 «(R.
Oglas! »6 računajo'po 16 »tnarjev ena petit vrsta."— Pri večkratnih objavah inalen vupoit po dogovora. PrlitoJ-bine ta oglase je plačevati po poiti na nailov: ..Faiodni Liit" v Celju.
DANAŠNJA ŠTEVILKA OBSEGA 10 STRANI.
Kmetje, odkupite se bernje!
Vsled želje kmečkega ljudstva je deželni poslanec dr. Vekoslav Kukovec v deželnem zboru štajerskem stavil, kakor je še našim bralcem gotovo znano, predlog, naj se izvrši deželna postava z dne 18. julija 1871 št. 32 dež. zak. iz t 1872, po kteri bi se bernja duhovnikov morala že davno odpraviti. Predlog dr. Kukovca je bil V deželnem zboru sprejet in odkazan posebnemu odseku v poročanje. Celo nemška poslanca duhovnika Prisching in dr. Puchas sta bila toliko kmetom prijazna, da sta zagovarjala predlog dr. V. Kukovca. Napredna deželnozborska veČina je bila pa žalibog tako slabo napredna, da ie poročilo o predlogu dr. Kukovca izročila sloven-skemn duhovniku dr. Korošcu, torej nasprotniku odprave bernje. Tu je bil v pravem pomenu besede kozel postavljen za vrtnarja. Dr. Korošec je res to priliko porabil v oškodovanje kmeta in sploh ni hotel poročila izdelati, tako da bi vse pri starem ostalo. Potem je pa začel klerikalni klub v deželnem zboru obštrukcijo, tako da deželni zbor ni mogel delovati in se tudi o bernji ni moglo odločiti.
Ker pa ljudstvo tega krivičnega bremena vendar ni voljno dalje nosiiti, nastopili so napredni kmetje drugo pot. In videti je, da bode ta pot prava. Pri celjskem okrajnem glavarstvu že deluje odkupna komisija in bodo se oni kmetje, ki so se že oglasili, kmalu rešili bernje in sicer pod precej ugodnimi pogoji. Ves okraj je tem odločnim kmetom, ki se borijo za svobodo tega tlačanstva, hvalo dolžen. Da. se zganejo tudi druge občine, hočemo v sledečem opisati postopanje kmetov Maksa Smida iz Polanc v občini Jurklošter in Josipa Brečka iz Raz-bora v davčni občini Okroglice.
Ta dva kmeta sta po deželnem poslancu dr. V. Kukovcu vložila na c. kr. okrajno glavarstvo v Celju prošnjo, da se uvede v Smislu zakona 18. V. 1871 primierno postopanje za odkup bernje za župnijo Razbor. In res je okrajno glavarstvo v Celju ti zahtevi moralo ustreči, ker se zakon mora uveljaviti, naj bode to župnikom prav ali ne. Maks šmid je dobil odlok okrajnega glavarstva celjskega 30. oktobra 1911 št. 59.203, s katerim se je naznanilo, da je vsled zahteve oblasti moral župni urad v Razboru predložiti seznam vseh kmetov, od kterih Jfe' smel doslej bernjo zahtevati, in obseg bernje. Razpisati bi se imela razprava, h kateri bi se povabili vsi kmetje davčne občine Folana. Če bi se bila razprava vršila v Celju, bi bila brezplačna. Ker so pa kmetje imeli v Celje predaleč, dovolilo je glavarstvo razpravo v Polani in je bilo treba plačati za komisijo vsem kmetom skupaj le 35 K. Nekteri župnikovi prijatelji so pa hoteli nasprotovati. Toda z odlokom 5. decembra 1911 št. 65.255 je c. kr. okrajno glavarstvo izreklo, da se mora od župnfk« predložiti seznam bernje za vse kmete cele davčne občine, četudi samo eden zahteva odkup bernje, ker to zakon zahteva.
Z odlokom 9. febr. 1912 št. 6511 se je Maksu Šmidu naznanilo, da se bode odkupno postopanje izvršilo za soseske Polana, Kremen, Pameče, Hi-nina, Polje, Zapleš, Razbor, Lisce in Okroglice. Dne 20. sušca 1912 št. 6511 je izdalo okrajno glavarstvo daljnji zelo važen ukaz, po kterem se ima dognati vrednost bernje pšenice, ovsa, prediva, sira itd. po povprečni ceni teh pridelkov v letih 1860 do 1869 in sicer po domačih zvedencih. To je seveda velike važnosti za kmeta, ker se odkup ne vrši po današnji visoki tržni ceni, ampak po nižji ceni iz let 1860 do
1869. Na podlagi odloka 19. aprila 1912 št. 20.912 se je pa odkupna razprava zaradi bernje vršila dne 10. maja 19i2 na Polanah št. 9 v hiši Maksa Šmida in so bili vsi kmetje povabljeni, kdor sam ni prišel, js smel poslati namestnika. Na ta način se bode 62 kmetov rešilo bremena bernje za mal denar za večne čase.
Kmetje, ganite se! Popisali smo Vam na tem vzgledu, kako morate postopati, da se rešite ta-rovškega tlačanstva. Kdor pa krivico sam rad prenaša, temu pa ni pomagati.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
(Dopis iz Štajerske.)
V zadnjih tednih ie priobčil »Slovenski Narod« dva prav zanimiva in poučna članka o naši šolski družbi. Prvi članek se je bavil z razmerami na Gorenjskem, drugi pa je prišel iz Dolenjskega. Umestno bo torej, da se čuje tudi glas iz Štajerske.
Izza skupščine v Bohinjski Bistrici se je poprej napol mrtvo podružništvo štajersko začelo prav krepko razvijati. S številom podružnic so naraščali tudi denarni prispevki. Družbin koledar za leto 1909. izkazuje na Štajerskem 32 delujočih podružnic, ki so prispevale Družbi letno 7.703.08 K.
V	koledarju za 1. 1012. pa je navedenih 60 delavnih podružnic, ki so dale centrali letni prispevek
13.101.72	K. Danes pa je na Štajerskem že 69 delujočih podružnic, snuje se jih 10 ter so zanje pravila že vložena in deloma odobrena, vršijo pa se priprave še za 5 nadaljnih.
Razvoj podružnične organizacije more zaznamovati pri nas torej kar najlepše uspehe, zlasti pa še, če pomislimo, da nimamo trdnega ozadja v na rodnih mestih in trgih, da se naša slovenska trgovina in obrt šele začenja krepkeje razvijati, da ie naša slovenska Štajerska še močno razjedena z nemflčutarsHml mesti b Srd. ta la ficenvetao hujskanje vrši tudi svoje delo.
Poleg razvoja podružnične organizacije, ki vrši na Štajerskem narodno važno vzgojno iii prosvetno delo, nas zanima, koliko so prispevale štajerske podružnice v zadnjih letih in v kakem razmerju so ti prispevki s podružnicami na Kranjskem na Koroškem in na Primorskem.
Leta 1907. so prispevale podružnice skupno 36.126.55 K, od te vsote pripade na: 1. Kranjsko-, 9.517.68 K, 2. Štajersko: 7.703.08 K, 3. Koroško: 308.39 K, 4. Primorsko: 18.597.40 K (Goriško, Trst in Istra).
Leta 1908. znašajo skupni prispevki podružnic 49.026.80 K, in sicer: 1. Kranjsko: 20.707.98 K, 2, Štajersko: 10.919.43 K, 3. Koroško: 369.85 K, 4. Primorsko: 17.029.54 K. Torej povsod napredek, le na Primorskem nazadovanje za 1.567.86 kron.
Leta 1909. so znašali skupni prispevki vsen podružnic 57.121.75 K: 1. Kranjsko: 21.822.78 K 2. Štajersko: 12.108.77 K, 3. Koroško: 609.17 K, 4 Primorsko: 22.121.75 K. Povsod napredek!
Leta 1910. znašajo prispevki vseh podružnic 61.163.44 K: 1. Kranjsko: 22.866.49 K, 2. štajersko 13. 101.72 K, 3. Koroško: 671.31 K, 4. Primorsko 24.523.92 K. Zopet povsod napredovanje!
Leta 1911. pa so znašali glasom izkazov v »Slovenskem Braniku« vsi podružnični prispevki:
45.322.73	K, od tega zneska odpade na 1. Kranjsko: 18.881.68 K, 2. Štajersko: 12.769.68 K, 3. Primorsko: 12.822.57 K, 4. Koroško: 235 K, 5. Dunaj: 614 K.
V	primeri z letom 1910 so torej nazadovale podruž-
nice L 1911 za celih 15.840.71 kron. Nazadovala Je 1. Kranjska za: 3.984.81 K, 2. Štajerska za: 332.04 K, 3. Primorska za: 11.701.35 K, 4. Koroška za: 436.31 kron.
Komentarja tem številkam ni potreba, štajerska, ki ima ogromno domačega narodnega davka, ki sodeluje pri CM. obrambnem skladu z 270 zavezami (med temi 32 podružnic!) je nazadovala le za malenkostno vsoto 332.04 K v priineri s Kranjsko, Koroško In Primorsko. Dobro bo, da si ta mirihs dvakrat podčrtamo lin da iščemb, kje tičijo vzroki. Izredni prispevki za obrambni sklad 200.000 K so presegale moči posameznikov, sodelovale so pri terti skladu tudi podružnice, kar je hnelo naravno posledico, da so podružnični redni prispevki padli. Pri nas na Štajerskem stojijo v ospredju: Celje, Maribor, Žalec, Trbovlje, Hrastnik, Gradec, Vransko, Vuzenica, Ptuj, Št. Lovrenc, Središče, Ljutomer — slabo je Posavje.
Celjske podružnice same so dale 1. 1910 2.840 K 4 v, (Ljubljana je dala istega leta 3.403.31 K), Mariborske podružnice so prispevale 1. 1910 1.393.60 K; pri obrambnem skladu sodeluje Celje z 80 zavezami, Maribor z 31, kar je za ti dve mesti ogromno veliko. Izmed novejših podružnic moramo imenovati v prvi vrsti: Središče, Ljutomer (žen.), Ga-berje pri Cejju, Bočna, Fram, št. Peter pod Sv. Gorami, Poljskava-Pragersko, Rečica na Paki (žen.) in št. Pavel v Sav. dol. (žen.).
Zanimal bo gotovo tudi kratek pregled, koliko stane vzdrževanje CM Šolstva v posameznih deželah. Glasom koledarja za L 1912 je stalo Družbo 1. 1910 vzdrževanje šolstva na 1. Kranjskem 4.588 kron 79 v, 2. Štajerskem: 11.853.48 K, 3. Koroškem: 7.387.29 K, 4. Primorskem: 62.289.90 K. Všteti pa niso tukaj izdatki za novo šolsko poslopje v Trstu, ne za šolo v Studencih pri Mariboru, ne za posestvo v Slov. Bistrici, ne za nove vrtce na Primorskem in šol v Gorici in Vodičji vasi na Koroškem, tudi ni vštet izdatek za stavbo poslopja za posvetnega učitelja v Velikovcu v znesku 18.596.01 kron.
Vidi se torej, da nam treba še mnogo vztrajnega, rednega dela, da bomo mogli zadostiti našim najnujnejšim kulturnim potrebam. Mi na Štajerskem imamo še mnogo! življenjsko važnih neodrešenih točk, ki terjajo hjtre pomoči. Naslanjajoč se na nemška mesta in trge vdira Nemštvo po premišljenem načrtu v našo deželo ter si osvaja važne postojanke. Mi stopamo v dobo najhujšega narodnega boja v časih, ko služi naša štajerska »slovenska« politika večinske stranke nenarodnim težnjam in ko krvavi naš narod na Štajerskem za kranjske strankarske koristi.
V teh težkih časih nam treba podvojenega dela, treba pa tudi potrojenega razumevanja za potrebe Slovenske štajerske, sjcer jo botmo po 20 letih prepustili in izročili usodi, kakor se je to zgodilo s> Koroško.
Slovenski obrtniki, v pondeljek
n i- i	'
v Celje!
Davno že je klicala nujna potreba spodnješta^ jerske slovenske obrtnike k tesnejši organizaciji. Slovenska obrt je rasla naravnim potom, sama od sebe od leta do leta, nastajale so nove potrebe, nove razmere, v katerih se slovenski obrtnik ni znal gibati, ker ni imel za seboj tesno strnjene organizacije kakor njegov nemški tovariš. Letos je končno prišlo gibanje slovenskega obrtništva v tek. Marca mesca se je vršil zaupni sestanek, ki je iz-
Podružnica LJUBLJANSKE
5 CELJE
sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po PIT* od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — ftenisti dawek plačuje banka iz svojega.
2
0
0
volil pripravljalni odbor za ustanovitev Zveze iuž-noštajerskih kolektivnih in obrtnih zadrug in sklenil sklicati na binkoštni pondeljek I. veliki obrtniški shod iz celega Spod. Štajerja. Shod je posvečen zgolj nepolitičnim, strokovnim vprašanjem in ni-kakšni hujskariji.
Da so celjski nemškutarji v ustanovitvi gori imenovane Zveze našli naenkrat »nacijonalno hul-skarijo«, »panslavizem« itd., je seveda smešno, in more do tega priti le kak »obrtnik« dr. Ambro-schitzevega kova, katerega edina »obrt« je ravno »nacijonalna hujskarija«. Zato je ravno tako smešno, če so taki »obrtniki« sklicali za nedeljo nemški obrtniški shod, na katerem bodo ti politični obrtniki in siidmarkini podpiranci protestirali — proti temu, da se hočejo slovenski obrtniki organizirati v svrho svoje strokovno-gospodarske povzdige. Kakor bi Nemce to kaj brigalo! Verjamemo, da jih boli, da ne bodo na Spod. Štajerskem v obrtnih zadevah imeli tudi zanaprej renegati prve besede; Toda naj se ne udajajo nikakim ošabnim mislim. Naše obrtništvo je danes že tako razvito, da hoče govoriti v javnosti tudi svojo besedo. In če bo slovenska obrtniška organizacija, svesta si velikih ciljev in delavna, vztrajala na svoji dozdajni poti, je gotovo, da bo imela slovenska obrt na Spod. Štajerskem v doglednem času odločilen vpliv. Ne danes, ne jutri, — ampak to je delo mnogih let. A vztrajno in neomahljivo mora biti to delo. In predvsem, na čelu organizaciji mora stati mož, ki ni le navdušen za organizacijo in morda ob raznih slavnostnih prilikah dober govornik, ampak ki tudi dodobra pozna vse postave, tičoče se obrtništva, in ima v obrtniških zadevah sploh globoko znanje. Takega moža slovenski spodnještajerski obrtniki hvala Bogu imajo.
V pondeljek torej vsi slovenski obrtniki v Celje , na shod, ustvarite si svojo organizacijo in potem pogumno na delo! Nemška hujskarija vas naj ne vznemirja, ker je brez pomena. Če oni vpijejo, je , to znamenje, da vi jašete. Z gospodarsko in strokovno okrepitvo, z vestnim delom in odločnim nastopom bodete dosezali uspehe. V vas, slovenski obrtniki, leži slovenska bodočnost našh danes še nemškutarskih mest in trgov!
Jz političnega sVeta.
Ministerski predsednik grof Stiirgkh je zbolel na očesih. Ker so mu zdravniki svetovali, naj se par mescev vzdrži poslov, je podal Stiirgkh cesarju demisijo, ki je pa cesar ni sprejel. Za časa bolezni namestuje Stiirgkha v njegovih poslih notrajni minister baron Heinold. Sturgkhu se od dne do dne zdravje zboljšuje. " Vladarski obisk. Bolgarski car bo 1. jun. obiskal avstrijskega cesarja na Dunaju.
Državni zbor se je v seji dne 17. tm. bavil s vprašanjem izseljevanja. Posamezni poslanci so govorili o tem vprašanju jako stvarno, posebno dalmatinski. Sklenilo se je, ustanoviti posebni urad ža strokovne poročevalce o izseljevanju. Nato se je 'pričela razprava o proračunskem provizoriju.
Državni zbor še vedno stoji v znamenju obštrukcije. Maloruse, ki so prejšnji teden delali obštrukcijo, je vlada potolažila s tem, da jim je obljubila vseučilišče. Hrvaški poslanci pa so; sklenili, da bodo pri vsaki priliki z dolgimi obštrukcijskimi govori protestirali proti razmeram na Hrvaškem. Sedaj so pa začeli tudi še Italjani, ker je vprašanje njihovega vseučilišča zopet za precej časa pokopano. V seji 20. tm. so se že pokazali začetki ita-ljanske obštrukcije pri razpravi o proračunu.
V	državnem zboru se je v torek pričela razprava o službeni pragmatiki državnih uslužbencev. Razprava bo menda pred prazniki končana, glasovanje bo pa pozneje.
Ogrsko. Just nadaljuje obštrukcijo. Vlada in njena večina se pripravljata na odločilni boj proti obštrukciji, ki jo hočeta ubiti, četudi s silo. Pride torej do zgodovniskega boja med dvema sovražnima taboroma: tukaj vlada in vodje plemstva v boju za vzdržanje nadvlade peščice ogrskih plemičev nad ljudstvom, — tam Just, bojevnik za ljudske pravice, za katerim stoji velika večina naroda, dasi irrn v'u-da danes še v državnem zboru vsled zastarelega volilnega reda in vsled znanih madžarskih volitev še večino. Javnost z zanimanjem pričakuje izida tega velikanskega boja. Predsednik zbornice Navay, ki se ne strinja z nasilji proti obštrukcijoni-stom, je odložil svoje mesto. Za predsednika bo izvoljen grof Tisa, desna roka vsake protiljudske vlade; on je torej prevzel nalogo, da obštrukcijo strmoglavi.
Italjanski državni zbor je sprejel zakonski načrt za uvedbo splošne volilne pravice skoro soglasno brez vsakega boja.
+ Danski kralj Friderik VIII. je nenadoma umrl. Bil je zaradi izboljšanja zdravja na potovanju na jug; mudil se je v Hamburgu, kjer ga je 15. maja zvečer na sprehodu zadela kap. Bil je rojen 3. jun. 1843 v Kodanju in je 1. 1906 sledil svojemu očetu Kristijanu IX. na prestolu. Imel je 7 otrok. Novi kralj je Kristijan, ki je bil rojen 26. sept. 1870.
V	Albaniji so se že pričele praske med albanskimi ustaši in turškimi četami. Na čelo ustašev je baje stopil znani Isa Boljetinac.
Italjansko-turška vojska. Turška posadka na Rodu se je udala. Spravili so jo na ladjo, katera odpelje turške vojake kot ujetnike v Italijo, Italjani so vkrcali nov polk, ki ga pošljejo v egejsko morje. Baje je to v zvezi s tem, da hočejo zasesti še nekaj
turških otokov (Samos, Lemnos, Kios in Mitilene).
Med tem pa se pojavljajo v turški Albaniji vedno novi nemiri, in vlada je prisiljena, pošiljati tja vedno več vojaštva. Cuje se, da baje Italjani po svojih agentih podpihujejo Albance k uporu.
V	Italiji se je na vseh koncih in krajih začela čutiti močna nezadovoljnost z vojsko in močno gibanje proti njej. To je naravno, kajti gospodarske posledice vojske se v Italiji že bridko občutijo.
Turška vlada pa je sklenila izgnati iz Turčije vse Italjane; njih število znaša krog 50.000. Italija namerava na to odgovoriti z večjo akcijo svoje mornarice. Mogoče je, da bodo plameni vojske segli sedaj tudi v evropsko Turčijo.
V	kitajski ljudovladi še vedno ni miru. Sedaj se je zopet začelo sovražno gibanje proti kristjanom. Iz Tientsina poročajo, da je bilo več katoliških cerkev zažganih in mnogo oseb, ki so prestopile h katoliški veri, ubitih. — Vlada je najela na Angleškem posojilo 1,500 miljonov kron, da izpelje nekatera važnejša dela. — Poroča se še, da je prišel v Peking sin princa Tuana, ki baje hoče v zvezi z onimi, ki so proti ljudovladi, doseči, da bi bil proglašen za kitajskega cesarja.
NAROČAJTE!
Pravi strankin pristaš ni tisti, ki si »Narodnega Lista« ne naroči, ampak si ga izposojuje od soseda. 4 K na leto vsakdo lahko utrpi. Parkrat ne iti v gostilno in 4 krone so prihranjene. Vsakdo, ki napredno čuti, mora biti naročnik »Narodnega Lista«.
Kdor list sedaj naroči, plača do konca leta samo 2 K, če znesek takoj pošlje. Naročajte!
in modno blago za gospode in gospe priporoCa izvozna hiša Prokop SkorkovsJty in sin
v Hnmpolcn, (Češko). Vzoroi na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo dam tukaj — izgotoviti gosposke otleke. = 107 48-16
BcležHc.
Za obrtniški shod na binkoštni pondeljek v Celju je določilo ,,Občeslovensko obrtno društvo v Celju" kot prireditelj sledeči spored: 1. Obrtna organizacija. Poročilo o celovškem obrtniškem shodu, njega poteku in sklepih. 3. Posredovanje vajencev in pomočnikov. 4. Trgovska in obrtna zbornica za Spod. Štajersko. 5. Škodljivci obrtništva. 6. Obrtništvo in karteli. 7. Ustanovitev mojstrske bolniške blagajne za Spod. Štajersko. 8. Obrtno šolstvo. — Shod se vrši v veliki dvorani ..Narodnega doma". Začetek ob 10. uri dopoldne.
Nepotrebno sumničenje. Iz vodilnih krogov Narodne stranke za Štajersko smo prejeli te-le vrstice: V zadnji številki „Sloge" je priobčen na uvodnem mestu članek „Vodstvo CMD v Ljubljani", v katerem čitamo med drugim: „Iz Celja se namreč dela že nekaj časa na to, da bi se strnile vse štajerske podružnice ?GMD v eno kolikor mogoče od Ljubljane neodvisno celoto s sedežem v Celju. Tega pa ne! V sedanji dobi odločno ne! S tem bi se vrgel? zdrav del živega telesa Družbe naravnost med politične strankarje. V takem položaju bi se pač lahko posrečilo nasprotnikom uničiti vse štajerske podružnice! Naša pota^r-ejo iihe in mirno mimoi domačih političnih prepirov." Pravi se, da je ta članek napisal nekdo iz Štajerske. Mi dvomimo nad tem. Kajti na Štajerskem vedo vsi oni, in tudi vodilne osebe med štajerskimi naprednjaki so med njimi, ki si žele ustanovitve pokrajinske zveze štajerskih podružnic, da se s tem noče doseči kake „kolikor mogoče od Ljubljane neodvisne nelote", temveč le tesnejšo organizatorično zvezo med štaj. podružnicami po vzorcu „Sudmarkinih" in „Schulvereinovih" „Gauverbandov". In kaj je naloga teh nemških organizacij, bi moral vedeti ali pa se poučiti „Slogin" člankar poprej kakor dolži vodstvo „Narodne stranke", da dela za delitev CMD! Mi hočemo poglobitev družbine organizacije na Štajerskem, hočemo sistematično, dogovorno obrambno delo v celi deželi — in zato se nas sumniči! Sumniči, da kot „politični stran-karji" hočemo uničiti ,,zdrav del živega družbi-nega telesa"! Člankar, če bi bil Štajerc, bi moral vedeti in gotovo tudi ve, da danes vzdržujejo štajerske CMD podružnice edino le „politični strankarji" — to so menda vsi oni, ki niso zadovoljni s CMD tako sovražnim klerikalizmom — in da ti „politični strankarji" še niso storili niti enega koraka, ki bi mogel CMD škodovati. Čemu torej to sumničenje ? S takimi nastopi se ljudi od CMD ravno odbija. Sploh je skrajno žalostno, da se mora razviti tako ljuta vojska zaradi — de-itve skupščine, torej stvari, ki je pri vseh dru-gonarodnih obrambnih organizacijah že davno uvedena in zaradi — pokrajinskih zvez, ki bi se naj ne ustanovile samo na Štajerskem, temveč tudi po drugih slovenskih deželah in bi dajale potrebna navodila in nasvete ne le podružnicam, temveč tudi osrednjemu odboru v Ljubljani, ki itak obdrži razpolaganje z drnžbinimi denarnimi sredstvi popolnoma sam v rokah — in ima potem po nasvetih pokrajinskih zastopstev in družbinih odbornikov svoje težavno in odgovornosti polno delo le olajšano. Gre torej za dober, gotovo vsem mislečim slovenskim ljudem simpatičen namen in uprav zato se vodstvo štajerske Narodne stranke najodločnejše zavaruje proti vsakemu neopravičenemu tozadevnemu očitanju ali sumničenju — in najsi že pride od katerekoli strani.
Umrl je v Gradcu dne 19. t m. deželni poslanec baron Rudolf Mayr pl. Melnhof.
ID. potovanje avstr. sodnikov, odvetnikov bi notarjev po Sredozemskem morju se vrši letos od 3. do 20. avg. na parniku »Alice« družbe Austro-Amerikana (Dunaj II. Kaiser Josetstr. 36), ki daje tudi pojasnila. Vožnja se bo vršila iz Trsta ob oba-lih Alžira, Maroka, južne Španije in Sicilije.
Shod zaupnikov narodno-napredne stranke za Kranjsko se vrši 7. julija v Ljabljani.
Umrl je dne 14. t. m. baron Chiari, sloveči nemški politik, do lanskega leta vodilni mož med nemškimi poslanci. Lani se ni pustil več voliti in je bil potem imenovan v gospodsko zbornico. Včeraj ga je pa zadela kap. Bil je star 63 let.
Avgust Strindberg, sloveči norveški pisatelj, je 14. tm. v Stokholmu umrl.
Iz sodnljske službe. Namestnik državnega pravdnika v Celju dr. Anton Rojic je imenovan za deželno - sodnega svetnika v Celju, sodnik dr. Kurt Foerster v Gradcu za okrajnega sodnika r Cmureku, sodnik Rudolf ROger v Konjicah okrajnim sodnikom za Konjice in avskultant dr. Anton Stuhec za sodnika v področju graškega deželnega nadsodišča. Sodnik dr. Mathiaschitsch v Slov. Bistrici je prestavljen v Maribor, dr. Herman Deu iz Konjic v Kočevje, dr. Karol Kurnik od Sv. Lenarta v Konjice, dr. Schobeslechner iz Radgone v Voitsberg. Mesto sodnika sta dobila dr. Avgast Grimschitz v Borovljah in Josip Toplak pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Dr. Jurij pl. Račič, okrajni sodnik v Konjicah, je imenovan za državno-pravdnega namestnika za Celje.
Promocija „sub auspiciis". Dne 18. t. m. je bil na graškem vseučilišču g. Hugon Robič, sin poslanci in dež. odbornika, proglašen „sUb auspiciis" za doktorja zdravilstva. Podeljeno ma je bilo ob tej priliki od cesarja določeno darilo, briljanten prstan.
V Zagrebu je umrl dne 21. t. m. vseuči-liščni profesor Natko Nodilo, znani hrvaški učenjak in politik.
Čebelarska razstava v celjski okolici, katero priredi spodnještajersko čebelarsko društvo, bo od 15. do 19. septembra.
Za zaostale za žrtvami „Titanika" je nabral londonski mestni svet dozdaj 7 miljonov kron.
Zopet nov klerikalni prerok. Učili smo se nekoč, da je temeljni nauk krščanske vere: Ija-bezen. Sedaj pa se je oglasil škof dr. Mahnič, ustvaritelj slovenskega klerikalizma, in zapisal je besede: „Čas je že, da enkrat za vselej obračunamo s tem laži-evangeljem »krščanske ljubezni", s to v naših časih glavno zavornico katoliške akcije. Tudi nam je zakon ljubezni svet, toda uvaževati je treba, da je prvo vera, drugo upanje in šele tretje ljubezen." Če bi mi kaj takega rekli, bi nas klerikalci takoj sežgali kot krivoverce,' ker je pa ~ rekel to škof dr. Mahnič, je seveda ta nauk klerikalcem mnogo mnogo več, kakor Kristusovi nauki. Mahničeva in Krekova nova vera je prišla že tako daleč, da imenuje Kristusove nauke — laži-evangelij!
Prva spomladanska dirka v Maribora se je vršila 16. t. m. Med prvimi obdarovanci so bili znani naši slovenski konjerejci Mihael Filipič iz Starenovevasi, Franc Seršen iz Veržeja, Janez Bunderl iz Veržeja, Marko Slavič iz Ključarovee, Anton Bežan iz Šalinec, Franc Sagaj iz Selnice ob Dravi, Anton Petovar iz Bunčan itd. Naši Muropoljci so očividuo še vedno najboljši konjerejci in dirkači.
Vinogradniki, pozor pri škropljenju! Poskusi so dognali, da peronospora napada liste od spodnje strani. Zato je pri škropljenu trt z galico posebno paziti na to, da poškropimo spodnje strani listov. V sopmin pa je treba poklicati še nekatere zahtev« glede škropljenja: 1. Škropi zgodaj, prvič najpozneje takrat, ko je trtna mladika zrasla dobro ped na dolgo, drugič deset do dvanajst dni pozneje, tretjič kvečemu tri tedne za drugim škropljenjem. 2. Škropi, če le mogoče, v suhem, brezveternem vremenu, ne v rosi in ne v najhujši vročini. 3. Ne škropi samo listja, ampak vse zelene dele trte, tudi grozdje. 4. Ce mogoče, poveži mladike vsaj en dan pred vsakokratnim škropljenjem.
mm oKraj.
V Sevnici se vrši 14. julija t. 1. okrožni zlet sokolskih društev brežiškega okrožja. Obenem se viši takrat tudi ustauovni občni zbor „Sev-niškega Sokola". Ker prevzame režijo tega zleta naš novi „Sokol", prosimo društva v bližini, da
Novi kralj Kristijan X.
Umrli danski kralj Friderik VIII.
na'ta dan ne prirejajo veselic in nas tako obvarujejo zgnbe. Čisti dobiček je namenjen za nakup telovadnega orodja.
Iz Prevoria. Sedaj so tu zopet inženirji, ki merijo novo nameravano cesto. Hrano in stanovanje imajo v farovžu. Saj za svojega farana, če mu pride ž živino tlako delat, naš župnik nima drugo ko kvečemu karte in kako zmešano pijačo. Morda mu bodo še v farovž cesto napravili, da bo ložje odišel s Prevorja.
Iz Prevorja. Tudi pri nas se je 21. tm. delila podpora za lansko sušo. Pa kaj so jo naši gospodje potuhtali? Od vsakega so zahtevali za obvestilo glede določene podpore 10 vin. in še več, pri delitvi pa od vsakih 10 K 10 vin. in od 20 K 20 vin. Ljudje so se sicer ustavljali, pa se jim je kar vzelo, češ to dobi občina za stroške, ki jih je imela. Ali niso naši gospodje občinski očanci prebrisani? Kaj neki poreče politična oblast?
£jtttotnwl(i ot(raj.
Ljutomer. G. Ivan Kryl, profesor na realki in posestnik v Ljutomeru, je praznoval pretočeni teden svojo 70-letnico rojstva. 6. slavljenec službuje na naši realki že 42 let in je vzgojil mnogo učencev in učenk, od katerih jih je veliko število v častnih in visokih službah. Kot rojen Moravan je še svojemu narodu zmiraj najzvestejši sin. Vrlemu učitelju in rodoljubu naše srčne čestitke. Še mnoga leta!
Ljutomer. Okrajna posojilnica, ki je že popolnoma zašla v klerikalno politično vodo, je na zadnjem izvanrednem občnem zboru na predlog kaplana Kosa naklonila salezijanskemn samostanu v Veržeju 15.000 K brezobrestnega posojila. Denar se vzame od Kukovčeve ustanove, ki je bila glasom oporoke namenjena za ustanovitev slov. Meščanske šole v Ljutomeru, če ^a bi se ta v primernem času ne dala doseči, pa za izpopolnitev enorazredne realke v nižjo realko v Ljutomeru. Tako so se klerikalci zopet enkrat temeljito ponorčevali iz zadnje volje umrlega rodoljuba. Predlog je seveda z veliko vnemo zagovarjal »poštenjak" Pušenjak.
V Ljutomeru je hišo gospe Vollerjeve (prej Torizarjevo) kupila gospa Marija Senčar.
Iz Teržeja. Pri nas je Korošov Hanz izvalil -- „čuke". Spravil je skupaj par rokodelskih »lerpubov", enega »ksela" in pol tncata šoloobveznih otrok, in tako je nastal »telovadni odsek orel". A ta »orel" je silno silno »giDgav". Hanz bo pač moral postaviti svoji bandi na čelo ali vsaj za »fliiglšarža" svojo Julo, ki ie precej obširna, da bo zakrila, če bodo v „glidi kaj za-pacali. Eden, ki vas je opazoval.
Mariborski okraj.
T Mariboru je 15. t. m. nmrl gimnazijski profesor dr. Jos. Schorn (Šorn). Umrl je nepričakovano, zakaj mož je bil silno krepek in ni kazal kakih znamenj bolezni. Rojen je bil 1.1855. na Ostrožnem pri Celju. Služboval je v Hallu na Tirolskem, pozneje v Ljubljani in od 1. 1909 v Mariboru. Pogreb je bil v petek 17. t m.
Slovenski zdravnik!, pozor! Piše se nam: Za zdravnika v Zgornji Poljskavi jako ngodno mesto. Daleč na okoli nobenega spretnega zdravnika. Tndi distrikno mesto. Treba se hitro pobrigati, ker Nemec se hoče vsiliti, a tu je le za Slovenca ugodno. (Več se izve v našem uredništvu.)
Prodaja papirja. Pri mariborskem c. kr. okr. finančnem ravnateljstvu se bo dne 25. t. m. ob 10. uri dop. podalo 9620 kg škartiranih aktov. Kupec mora ceno takoj položiti in papir takoj na lastne stroške odstraniti.
Selnica ob Dravi. Doletela me je velika čast, da me naši Selničani sumničijo kot dopisovalca članka iz Janževega vrha v predzadnji štev. »Narodnega Lista". Zalibog pa moram vsem tistim, ki me imajo za takega grešnika, odkrito pripoznati, da nisem dopisa pisal in poslal jaz in tudi nisem z njim v nobeni zvezi. Ako pa mi more moje sodelovanje pri omenjenem dopisu kdo dokazati, pa rade volje plačam za kak dobrodelen namen 50 K, makari naj bo tudi za »Slov. Stražo". Ferdo Kovači č, učitelj. (Op. uredn. Potrjujemo, da nismo sprejeli dopisa od g. Kovačiča in ga tudi ni on pisal.)
Slov. Bistrica. Naši nemškutarji so se tudi že naveličali Stigerjeve komande, ker vidijo, da jim več škoduje ko koristi. Sedaj bi radi za župana dr. Murmayerja. Zato se še županska volitev ni izvršila, dasi so obč. volitve že potrjene.
ptajjlfl oHraj.
Shod narodne stranke v Obrežu pri Središču je bil lepo obiskan. Udeležilo se ga je kakih 150 ljudi. Navzmes je bilo nekaj klerikalcev, ki pa so bili — razun nekega Črčka, katerega sta morala reditelja vsled vednega motenja odstraniti! — mirni. Da prihajajo na shode tudi razni mlečnozobneži kot poročevalci klerikalnih časopisov, nas ne razburja. Shod je otvoril sre-diški župan g. Sinko, ki je navzoče toplo pozdravil. Na predlog g. Kolariča je bil za predsednika izvoljen obrežki župan g. Iv. Raušl, nakar je urednik Spindler v daljšem govoru pojasnjeval nekatera politična in gospodarska vprašanja. Govoril je o položaju glede deželnega
zbora, o škodi, ki jo trpijo baš tamošnji prebivalci vsled nedelavnosti deželnega zbora (ustavitev regulacije Drave, brezobrestnih posojil itd.); dalje o državnem zboru, posebej o nameravanih novih davkih in o preosnovi brambne postave; o domačih političnih razmerah, ki stojijo danes v znamenju klerikalnega nasilja, obrekovanja in ovaduštva. Osvetlil je najnovejši evangelij sovraštva, ki ga širi klerikalizem, osvetlil je na ogavnem slučaju klerikalnega ovaduštva (Rib-nikar!) sramotno klerikalno politiko; in končno je pokazal pota, ki peljejo do političnih uspehov proti klerikalizmu: okrepitev politične, izobraževalne in gospodarske organizacije ljudstva. Urednik Lešničar je razpravljal posebej o organizaciji kmetov o zadrugah, o potrebi izobrazbe, o škodah, ki nastajajo kmetom vsled vednih nepotrebnih pravd itd. Ko je še g. žnpan Sinko poživljal navzoče, naj nikomur slepo ne verjamejo, ampak naj si o vsaki stvari po tieznem presodku ustvarijo svoje prepričanje, je še g. Zadravee omenjal dvorezno politiko tamošnjih klerikalcev, ki so po svojem učenem poslancu Brenčiču »odločno tir-jali" od okr. zastopa, da mora delati cesto skozi Šalovce, a danes je tukaj njihov zastopnik izjavil, da te ceste ne rabijo. To je politika, da se Bogu usmili! In to bi naj bilo delo za ljudstvo! Nato se je sprejela rezoiucija, v kateri se zahteva delovanje deželnega zbora in se obsoja pobalinski nastop nekaterih klerikalnih nahuj-skancev na shodu.
Iz Ptuja. Vinogradi v Halozah in Slovenskih goricah krasno kažejo. Grozdja se je mnogo nastavilo. Tudi poznega sadja se obilno obeta.
Iz Ivanjkovec pri Ormožn nemški in klerikalni listi pisarijo o umoru, ki še je ob priliki veselice tamošnje požarne brambe. seveda z namenom, društvo obrekovati in mu škodovati. Stvar je bila kratko sledeča: Res je, da je umoril vi-ničarski fant Ignac Ivanjšič pri veselici tukajšnje požarne brambe kovača Antona Kemenoviča. Umor pa se je zgodil ob 11. uri ponoči. Ubijalec je doma iz miklavževske župnije in kakor se nam zatrjuje, član tamošnje mladeniške družbe. Gosp. kaplan Stuhee, tu bi bilo za vas kaj hvaležnega dela, hvaležnejšega in potrebnej-šega ko je politična hujskarija.
Iz Ptuja poročajo nemški listi z nemalim zmagoslavjem, da so imenovale slovenske občine Biški vrh, Sv. Elizabeta, Sv. Bolfank in Zgornja Pristova ptujskega Orniga za častnega občana — bojda za zasluge, ki si jih je pridobil za gradnjo okrajnih cest v ptujskem okraju. Komentarja za sedaj ne bomo pisali, pač pa bomo v kratkem porabili materijal, ki ga imamo o žalostnih političnih razmerah v ptujskem okraju.
Obsojeni klerikalni napadalec. Kočar Lašič od Sv. Bolfenka pri Središču, ki je kot vesten posnemalec nankov žnpnika Zadravca napadel »liberalno" družbo, kakor smo to poročali, je dobil za svoje »junaštvo" 48 ur ričeta; plačati mora 30 K za ubožno blagajno in vse stroške. Tako se mu bo utrdilo njegovo »versko prepri-č&Dje"
SloVenjegrafti okraj.
Šoštanj. Gosp. Rudolf Kokalj, veleposestnik v Kranju je daroval za tukajšnjega »Sokola" 100 K in postal s tem nstanovnik našega društva. Blagemu dobrotniku najiskrenejša zahvala v željo, da najde kmalu več posnemovalcev. Na zdar!
Šoštanj. Naša Čitalnica bo slavila — kakor smo že poročali — letos svojo 30-letnico. Naravno, da pridejo takrat tudi iz drugih krajev razna društva — in tndi sokolska. To pa je našim Woscbnaggom menda neprijetno (ah ti spomini na sokolsko obleko!!) in zato že po svojih časnikih naznanjajo, da bodo skrbeli za »primeren sprejem". To je naravnost hujskanje k pretepom in pobojem.
Staritrg. Dne 5. t. m. smo pokopali vrlega kmeta Pavla Ho\nika. Rajnki je bil 1878. leta v Bosni v vojski, kjer je bil ranjen. — Užival je majhno pokojnino. Dne 2. t. m. je šel v mesto; ker ga do večera ni bilo, so ga zvečer žena, dekla in sosedje šli iskat. Našli so ga v neki grabi nezavestnega. Poškodoval se je tako hudo, da je na posledicah umrl. N. v m. p.!
Konjifti oHraj.
Vitanje. Za 7. junija 1.1. napovedani uradni dan c. kr. okrajnega glavarstva se ne vrši.
" Cdjrti oHraj.
Na predavanje g. prof. dr. Ljud. Pivka »o kulturnem boju v slovenski literaturi« opozarjamo še enkrat. Vrši se jutri v petek 24. tm. ob 8. zvečer v celjski Čitalnici.
Predigra k mestnim občinskim volitvam. Na magistratu so nabili dne 9. aprila razglas, po katerem je volilni imenik skozi 6 tednov, t. j. 0( 21. maja vsakomur v pogled. Tako določuje tudi § 16. občinskega reda za mesto Celje. G. uradnemu predstojniku dr. Ambrožiču pa ni nič za zgoraj imenovani uradni iazglas, ki ga je podpisal župan dr. Jabornegg, in tudi ne za postavna določila. Dva slovenska obč. volilca sta šla pogledat te dni volilni imenik, pa se jima pogled ni dovolil. S tem kršijo uradniki celjskega magistrata naravnost zakon in videli bomo, če bodo tudi na višjih mestih istega mnenja, ko g. dr. Ambrožič in tt. na celjskem magistratu.
Iz celjske okolice. (Volitev župana.) Dne 19. tm. dopoldne se je zbral novi okoliški občinski odbor znova k seji, da izvoli končno župana in pa odseke. Občinski svetovalec dr. A. Božič je v imenu radi bolezni odsotnega dosedanjega župana Glinška otvoril sejo in omenil, da je celjsko c. kr. okr. glavarstvo poslalo občini šele 27. aprila obvestilo, da e dne 1. aprila izvoljeni župan Avgust Sušnik odstopil. Vsled tega se je volitev novega župana celjske okolice nekoliko zavlekla. Pozval je vpo-kojenega učitelja Tomaža Oraha, da kot najstarejši odbornik prevzame predsedstvo. Grah je nato po kratkem nagovoru, v katerem je povdarjal, da oko-iški občinski odbor ni nikakot politično društvo, temveč zastop, ki se ima v prvi vrsti baviti z resnim gospodarskim delom, imenoval skrutinatorjem Omladiča, dr. Benkoviča in Teppeia ter v imenu slovenskih občinskih odbornikov predlagal, naj se voli za župana veleposestnika Antona Fazarinca z Ostrožnega. Pri glasovanju je bilo oddanih 29 glasov; od teh je dobil Anton Fazarinc 17, nemšku-tar Strenčan 10 glasov, en glas je nekdo dal dr. Božiču, ena glasovnica je pa bila prazna. Fazarinc sprejme izvolitev. Ker je bil Fazarinc že dne 1. apr. zvoljen svetovalcem, je bilo treba nadomestne volitve; izvolilo se je z 18 glasovi Fr. Klinarja, nem-škutar Bobnar je dobil 9 glasov. Nato so bili izvoljeni soglasno ubožni, cestni, stavbno-pokopališčnl in podporni odsek. Predlog nemškutarja Pečuha, naj se voli posebni obrtni odsek, je bil odklonjen z glasovi slovenskih odbornikov. Za pregledovalce računov so bili izvoljeni Kukovec Vinko, Sušnik In Teppei. S temi volitvami je bil dnevni red končan in tudi dolgotrajna županska kriza v celjski okolici.
Celjski nemški gimnazijski fantki so začeli drzno izzivati s plavicami. Kdor katerega po imena pozna in ga vidi izzivati s plavico, naj si dobi še eno pričo in nam potem dotičnega naznani. Nesramnosti nemških gimnazijskih pobičev hočemo napraviti konec.
Celjski Slovenci so pridno začeli delati izlete v bližnjo in daljno celjsko okolico. Minoli četrtek nas je bila velika družba — 31 — na Svetini; velik del te družbe se je podal pozneje še na Toustivrh. Izleti iz Celja se bodo prirejali sestavno in je le želeti, da se jih celjski Slovenci pridno udeležujejo. Spoznavajmo svojo domovino in svoje ljudstvo. Želeti je pa tudi, da v celjski okolici nastanejo v najkrajšem času na vse strani markacije Savinjske podružnice SJPD.
Iz Celja. V neko tukajšnjo trgovino je došel te dni možiček iz vvanske okolice. Na suknji se mu je blestel znak nemških turnarjev. Nekemu obiskovalcu trgovine se je zdelo smešno, da nosi kmečki človek znak te pijanske družbe, ki se celemu svetu v zasmeh imenuje »turnarje in se tndi s svojo telovadbo ne upa nikjer pokazati — in vprašal je, kako pride do tega. „Ja," pravi, »gospod župnik so nam rekli, da ne smemo nositi sokolskih znakov, temveč orlovske." »A tako!" In mož je ponosno odkorakal iz trgovine z orlovskim znakom »friscb, frei..." Vidi se, da gospodje duhovniki niso preveč temeljiti z »narodno" vzgojo, če ne gre proti slovenskim naprednjakom.
Blamaža. 1250 K komaj so spravili celjski Nemci in nemškutarji skupaj na cvetlični dan. In to kljub temu, da so hodili razni nemški magnatje celo po hišah fehtarit, in še celo k — Slovencem. Da jih ni sram! Sicer pa: taka pro-pala družba, ki se ne sramuje fehtati pri Slovencih za šulferajn, in Ki sama tako malo zmore, ni vredna življenja in bo prej ali slej sama v sebi poginila.
Iz Trbovelj. Pri nas smo že davno potrebovali lekarne. Z veseljem smo zaznali, da jo sedaj vendar enkrat dobimo. Čujemo, da se poteguje za njo vrli slovenski lekarnar iz Litije. Ker ga poznamo kot odličuega moža, si ga toplo želimo. V naš po ogromni večini slovenski kraj mora naravno priti slovenski lekarnar. To povemo merodajnim krogom prav odločno, ker izvemo, da se poteguje za lekarno tudi neki Peharz iz Celja. Nekateri so napačnega mnenja, da je Čeh. Toda mi ga dobro poznamo in vemo, da je zagrizen renegat, da njegova žena ne zna besedice slovenski, da so njegovi otroci v popolnoma nemškem dnhn vzgojeni in že sedaj narodni izzivači (osobito večji, ki že sedaj izziva Slovence s plavicami, dasi je še gimnazijec!!). Njegova žena pozna za Slovence samo psovko Windischer. Takega človeka, ki bi bodisi sam bodisi s svojimi otroci delal tu med nami zdražbo, naj nam odločilni činitelji ne pošljejo za lekarnarja. Imamo tu že dovolj izzivačev, kakor je inženir Vojta, ki se tako ošabno obnaša, da je sramota za akade-mično izobraženega človeka, in ki ob vsaki priliki surovo in drzno žali Slovence.
Zastrupil se je v Novi cerkvi posestnik Janez Fidler, ker se vkljub pridnosti ni mogel izkopati iz dolgov.
Celje. Porotno sodišče je dne 20. t. m. obsodilo 26-letnega delavca Karla Lubeja zaradi večkratnih tatvin in vlomov na 3 leta težke ječe.
Kap je zadela ženo gostilničarja g. Zagodeta na Ostrožnem pri Celju. Zapustila je 6 malih otrok
Tatvina. Mariji Mirnik iz Vojnika je 16. t. m. v farni cerkvi v Celju nekdo iz žepa ukradel denarnico s 114 kronami.
Surovina. Dne 16. t. m. je tovarniški delavec Janez Geršak v Gabei ju pri Celju celi dan popival. Ko je ves denar^apil, je prišel dom«,
opsoval ženo, jo vrgel na tla in jo obsnval z nogo. go je potegnil še nož, se ji je posrečilo zbežati jr občinsko hišo, Imela je več krvavih i»n.
Poroka. Poročila sta se dne 22. t m. g. Jos. Drofenig iz Št. Jnrja ob Juž. žel. in gdč. Emilija Lamprecht iz Device Marije v Pnščavi. Mnogo sreče!
St. Lenart nad Laškim. To je 11 let in 5 mesecev vodil nabiralno pošto g. Jožef Cepuš na splošno zadovoljnost. Po prizadevanju župnika Časla se mu jo je zdaj vzelo. Voditeljica te pošte Je sedaj zasebnica Amalija Hrastnik.
Bočna pri Gornjemgradu. Dne 26. marca 1912 se je vršil komisijoualni ogled ,tukajšnjega šolskega, cerkvenega in vaškega vodovoda. Ko-lavdacijski zapisnik izkazuje, da je celoten vodovod vzorno zgrajen, katero uradno priznanje je za vodovodnega inštalaterja g. Iv. Rebek-a y Celju gotovo najboljše priporočilo. Slovenci, podpirajte domačina!
Križ pri Gornjem gradu. Pri nas se marljivo dramimo iz narodnega spanja in delamo za napredek ljudstva. Kako smo napredovali v par letih, ve le tisti, ki so mu znane razmere. Število koristnih in zabavnih naprednih listov in knjig se čita dan za dnem več; napredujemo tudi v čebelarstvu, v obrti itd. Pred par mesci je otvoril vrli napredni mladenič g. Janez Miklavc (p. d. Brglezov) veliko lesno trgovino. Ravna se po geslu »Svoji k svojim!«, zahaja v napredne trgovine in gostilne, ne sramuje §e nositi na prsih znaka Z. S. N. M., prezira klerikalne hinavce, ne boji se v javnosti pokazati svoja pačela. Napredni kmetje, ki imajo les na prodaj, naj se obračajo nanj. Tudi napredni delavci, ki želijo stopiti v kako delo, naj se zaupajo njemu. Stojmo slovenski naprednjaki za geslo: v slogi je moč!
Društvene in druge prireditve.
Društvene vesti. Kakor so to zaradi pomanjkanja prostora storili vsi slovenski in tudi nemški listi, bomo tudi mi v bodoče razna društvena poročila le kratko naznanjali. Naj blagovolijo to vzeti gg. poročevalci na znanje. Le o važnih prireditvah (t. j. takih, ki niso nekaj vsakdanjega!) bomo govorili obširneje.
Občni zbor »Društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju« se vrši v nedeljo dne 2. junija ti. ob 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih Sokolskega doma v Gaberju z običajnim dnevnim redom.
Kegljaški klub se je ustanovil v torek zvečer v Celju. Kegljalo se bo vsako sredo in soboto v Skalni kleti. Kdor hoče pristopiti (mesečni prispevek je 2 K) in s tem dobiti pravico do kegljanja ob klubovih večerih, naj se oglasi ali pri predsedniku g. trgovcu Priči ali pri blagajniku g. posojilniškem uradniku Majcenu.
Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Vsled nastalih ovir, bili smo primorani preložiti občni zbor na 29. dan junija. V petek
28.	junija zvečer je odborova seja, drugi dan
29.	predpoldne delegacijsko zborovanje in popoldne občni zbor. Natančneji spered objavimo pravočasno. — Stanovska zavest zahte/a, da se udeležimo v čim večjem številu!	Vodstvo.
Savinsko učiteljsko društvo je izvolilo na občnem zboru na Gomilskem dne 9. t. m. sledeči odbor: Predsednik: Ivan Jakše, učitelj na Vranskem; podpredsednik: Ivan Zotter, nadučitelj na Gomilskem; tajnica; Mela Jezovšek, učiteljica na Vranskem; blagajnik: Srečko Pečar, učitelj v Št. Pavlu. — Društvo je sklenilo napraviti v nedeljo, dne 19. t. m. o priliki predstave „Rokovnjači" izlet na Vransko.
Bralno društvo »Lipa« pri Sv. Bolienku pri Središču priredi na binkoštni pondeljek, dne 27. maja j gostilni Štefan Galičevi tombolo s prosto zabavo. Pričetek po večernicah.« K obilni vdeležbi vabi odbor.
Vojaško veteransko društvo v Smartnem na Pohorju priredi v nedeljo, dne 7. julija veliko veselico ob priliki blagoslovljanja društvene zastave. Prosi se cenjena druga društva, da se ozirajo na to prireditev in jo v kar največjem številu posetijo! Na zdar!
„Klub slovenskih amater - fotografov v Ljubljani je sestavil svoj odbor sledeče: Predsednik: Vesel Franc, namestnik: Brinšek Bogomil, tajnik: Krašovic Franc, namest.: Domianovič A., blagajnik: Kramar Jos., ter odborniki: Badiura Rudolf, Kunaver Josip in Tavčar Ivo.
Št. Pavel pri Preboldu. Naše pevsko društvo že tri leta ni priredilo večjega samostojnega koncerta. Razne manjše prireditve in izleti pa so bili dokaz resnega dela v narodnovzgojevalnem in umetniškem smislu. Šentpavelsko pevsko društvo hoče dober glas in ugled, ki ga uživa v merodajmh krogih, na novo opravičiti z večjo prireditvijo. Ker bo vspored zelo raznoličen in zanimiv in ie čisti dobiček namenjen za nabavo prepotrebnega društvenega harmonija, pričakujemo na binkoštni pondeljek na gostilniškem vrtu g. Sadnika vse prijatelje slovenske pesmi ter prosimo sosedna društva, naj se na naš koncert ozirajo.
Šaleško nčiteljsko društvo se je letošnjega majniškega izleta, ki ga je priredilo sknpno s celjskim učiteljskim društvom v prijazni Žalec,
udeležilo s precejšnjim številom članov. Izlet je nad vse pričakovano dobro uspel. Zahvala grfl.ff prvi vrsti tovarišu Brinarjn, ki je kot predsednik celjskega učiteljskega društva tako vrlo aranžiral in spretne vodil izlet ter gospej Hausenbichlerjevi, ki nam je postregla z izbornim banketom. Preživeli smo nekaj srečnih uric v krogu vrlih naših tovarišic iu dragih tovarišev. Rečemo lahko, da je bil ta dan res učiteljski dan, jci je nanovo ojačil to ariško ljubezen, nauovo oživil stanovsko zavednost. Ostal nam bode vsem v prijetnem spominu.
„Sava" društvo svobodomiselnih slov. akademikov na Dunaju si je izvolilo za tekoči letni tečaj sledeči odbor: Predsednik: cand. ing. Urbančič Rasto, podpredsednik: c. for. Lapajne Srečko, tajnik: st. med. Koben.el Zvonko, blagajnik: c. med. Fras Ivau, kujižuičar: st. med. vet. Samec Rasto, gospodar: e, med. Stržčko Josip, arhivar: c. for. Brovet Rupert, namestnika: st. med. vet, Ipavec Rafko, c. cult. ing. Kutin Mirko, pregledniki: cand. iur. Lapajne Vinko, cand. med. Pintar Ivan, cand. chem. Kranjec Nande.
Kmet. bralno društvo v Vučjivasi priredi na binkoštni pondeljek popoldne ob pol 3. uri v šoli veselico. Na sporedu je veseloigra »Doktor Hribar« deklamacija »Kmetski hiši« in razne pesmi. Vstopnina kakor navadno.
Prostovoljni požarni brambi Vitan je daroval okrajni odbor ormoški znesek 100 kron in okrajna posojilnica ormoška znesek 20 kron. Obema slavnima odboroma prav prisrčna zahvala! Prosimo tudi druge slavne posojilnice in že dobro stoječa društva, spomnite se težkega začetka novega društva! Na pomoč!
Sv. Marko niže Ptuja. Vojaško veteransko in podporno društvo priredi na binkoštni pondeljek dne 27. maja ti. popoldne po večernicah v gostilniških prostorih Alojza Streleca po domače Špana v Prvencih št. 13 vrtno veselico s sreoolovom In godbo. Vstopnina prosta. Cena številke za srečo-lov 10 vin. Pri neugodnem vremenu se preloži veselica na prihodnjo nedeljo.
Bočna pri Gornjemgradu. Tukajšnja šolska mladež priredi v nedeljo, dne 2. junija ob 3. uri pop. v prostorih stare šole veselico z igro »Lepota slepi«, raznimi pesmimi in deklamacijami. Cene prostorom: sedeži po 60 in stojišča po 40 vin.; čisti dobiček je namenjen za šolarski izlet v Logarsko dolino. Vsled premalega prostora se veselica za okoličane ponovi v nedeljo dne 16. junija.
Št. Rupert pri Gomilskem. Naše pevsko društvo priredi na Binkoštni pondeljek ob 3. popoldne veliko vrtno veselico pri g. E. Brišniku v Št. Ru-pertu. Spored je jako raznovrsten. Poleg pevskih točk je keglanje na dobitke, streljanje, šaljiva pošta itd. Kogar pa veseli ples, se bo lahko zibal ob zvokih šentapvelske godbe na prostornem plesišču. Vstopnina prostovoljna.
V Spodnji Hudinji pri Celju priredi gostilničar (pri divjem možu) g. Juri Šavc na binkoštni pondeljek 27. tm. ob 3. pop. domačo vrtno veselico in vabi prijazno vse Slovence. G. Šavc je vrli naS somišljenik, zato ga toplo priporočamo.
Šentjurski pevski zbor priredi v nedeljo 2. junija veliki pomladanski koncert, z mnogovrstnim umetniškim vsporedom. Sodelujejo priznane muzi-kalične moči na glasovirjju in goslih. Natančneji spored priobčimo prihodnjič. Sosede pa prosim, da nam ne delajo konkurence, nego pomagajo povečaV uspeh. Na zdar!
Vranski Sokol je zaključil dne 14. tm. svoj petmesečni vaditeljski tečaj z izpitom, kterega so z iobrim vspehom prestali naslednji bratje: Golol-Jakše, Jurše, Rožanc in dr. šerko.
Telovadno društvo »Sokol« pri Sv. Lenartu v Slov. goricah priredi na binkoštni pondeljek t. j. 27 maja ti. pešizlet k Sv. Barbari pri Mariboru. Sestanek v gostilni Ceh pod cerkvijo ob 3. uri popoldne. K temu izletu, katerega se udeležite tudi te 'ovadni društvi »Sokol« iz Maribora in Ptuja, se vsi orijatelji Sokolstva vljudno vabijo.
Slov. pevsko društvo v Ljntomern priredi v nedeljo 2. junija v gostilni g. Al. Rakovca na Podgradjn veselico. Na sporedu je petje, gledališka igra in tombola. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnine ni. K obilni udeležbi vabi odbor.
Slov. akad. društvo »Slovenija" na Dunaju je izvolilo na svojem zadnjem občnem zboru sledeči odbor: Predsednik: Lavo Čermeli, fil.. podpredsednik: Janez Oražen, med., tajnik: Stanko Lapajne, jur., blagajnik: Juže Ras, fil., knjižničar: Karol Luschutzky. med., arhivar: Tine Jenko, med., namestnika: Vladimir John, j ar., Jnrij Otujac med., pregledniki: Hinko Prelovec, Ivan Sajovic Franc Zdolšek.
— Danes se je pričela razprava proti Kregarju in tovarišem zaradi sleparij pri volitvah v kranjsko trgovsko-obrtno zbornico. Obravnava bo trajala menda tri dni.
Požarna bramba v Družtnlrju pri Šoštanju priredi dne 16. junija 1912 veliko slavnost, ob priliki blagoslovljenja društvenega doma in nove brizgal-ne. Vsa sosedna društva se na to slavnost opozarjajo.
V ogrskem državnem zboru je bil včeraj znamenit dan. Vladna večina je dosegla, da je izvoljen za predsednika zbornice znani nasilnik grof Tisa, najtrdovratnejši nasprotnik razširjenja političnih pravic naroda.
Veselica na Mrzlici pri Hausenbichlerjevi koči se vrši 2. junija istočasno z velikim izletom tjakaj. Odhod iz Celja je prejšnji večer ali pa 2. jun. zgodaj zjutraj. Planinci, na noge!
Na Gomilskem je dne 21. tni. umrla posestni-kova žena Katarina Virant.
Srebrno poroko sta praznovala 22. tm. ljubljanski župan g. dr. Ivan Tavčar in njegova gospa Franja Tavčarjeva.
Resen predlog
in nasvet vsaki gospodinji, ki želi napraviti iz žita okusno, dehtečo, a vendar po ceni kavo.
Tej zahtevi odgovarja v popolni meri zrnati kavi po okusu najbolj slicna
»Franci™ Perlrž, znamka :Perlro:"
Uvažajte, cenjena gospodinja, navodilo, ki se nahaja na vsakem zavitku. Dobi se povsod.
Zadnji dopisi.
Porotne razprave v Celju. Včeraj se je vršila obravnava proti peku in posestniku Krennu iz Sp. Hudinje, njegovemu učencu Verdevu in njegovemu hlapcu Založniku. Obtoženi so bili: Krenn, da je druga dva nagovarjal, naj mu zažgeta njegovo hišo v Bukovemžlaku, (ki je res zgorela 3. marca ti.), da bi dobil dvojno zvarovalnino; Založnik, da je nagovarjal k temu pekovskega učenca Verdeva, slednji pa, da je hišo zažgal. Krenn in Založnik sta bila oproščena, Verdev pa je dobil 5 mescev ječe.
jfaia narodna obramba.
Iz Ptujske gore. Na binkoštni pondeljek se vrši ob 3. popoldne v posojilnični pisarni ustanovni občni zbor C. M. podružnice za Ptujsko goro in okolico. Predaval bode pot. učitelj Ivan Prekoršek.
Vransko. Ciril-Metodova podružnica priredi na binkoštno nedeljo in binkoštni pondeljek pri gosp. Turnšku v Prekopi keglanje na dobitke. Začete« vsakokrat ob 3. uri, konec ob 8. uri. K tej zabavi vabimo vse prijatelje keglanja.
Ustanovni občni zbor Ciril-Metodove podružnice za Kapele in okolico se vrši v nedeljo 26. maja ob 4. uri popoldne v prostorih g. Miha Janežiča v Zupelevcih. O pomenu Ciril-Metodove družbe in nalogah njenih podružnic govori g. potov, učitelj Ivan Prekoršek iz Celja. K mnogoštevilni udeležbi vabi vse zavedne Slovenke in Slovence — pripravljalni odbor.
Braslovče. Izmed nabiralnikov, ki jih ima naša podružnica dražbe sv. Cirila in Metoda, je gotovo najboljši oni pri g. Plaskanu, ki je dal v kratkem času nad 25 K. Največ _zas!ug so si tozadevno pridobili gospici Lizika Čulk in Roza Cilenšek. Zahvaljujemo se jima in se priporočamo, da bi ga še v prihodnje tako marljivo oskrbovale.
jfaztrc noVosti.
V Mokronogu so v nedeljo 19. t, m. ustanovili napredno politično, gospodarsko in izobraževalno društvo „Kmečka moč" za celi okraj.
Občinske volitve v Radečah pri Zidanem mostu so zaradi nečuvenih klerikalnih sleparij razveljavljeno.
Grozno maščevanje. Iz Turn-Severina poročajo: Zidarski mojster Radolescu, ki je pomagal pri gradnji javne klavnice, se je spri s stavbin-skim mojstrom zaradi diference 20.000 frankov. Iz maščevanja je Radolescu z dinamitDO patrono pognal en del zgradbe v zrak. Dva delavca sta bila ubita.
Praznoverni kmetje. Iz Siofika na Ogrskem poročajo: V občini Torpata so praznoverni kmetje odprli grob nekega kmeta, ki je pred par mesci umrl. Nekemu kmetu se je namreč sanjalo, da bo cela vas uničena, ker leži mrtvec na obrazu v grobu.
Vlika železniška nesreča se je zgodila 19. t. m. blizu Pariza. Trčila sta dva vlaka. Učinek je bil -strašen, tem bolj, ker je bila noč. Blizu 100 oseb je ponesrečilo. Do 21. t. m. so jih krog 50 težko ranjenih in 11 mrtvih potegnili izpod razvalin. Nesreče je kriva železniška uprava, ki veliko premalo skrbi za redno poslovanje.
Grozna družinska žaloigr,?. V Altstatu v Šleziji so slišali sosedi neke hiše večkrat grozno ječanje, ki je prihajalo iz podstrešja te hiše. Vsled ovadbe je orožništvo preiskalo podstrešje in našlo tam grozuo zapuščeno, umazano Berto Heferl, ki je nekoliko slaboumna. Deklica je ležala naga v postelji poleg dimnika. Orožništvo je konštatiralo, da sta Berto Heferl imela njena mati in brat na ta način njeto in sicer zaradi tega, ker si je brat prisvojil hranilniško knjižico sestre, da je potem kupil hišo. Proti nečloveški materi in brata so uvedli kazensko preiskavo.
Tripolis — morsko kopališče. Iz Rima poročajo: V vladnih krogih imajo načrt, v Tri-
¥aše zdravje si hranite! Slabost in bolečine izginejo, vaše oči, živci, mišice, kite se jagijo. Vaše spanje je zdravo, splošno zdravje se vam vrne Ce rabite pitni Fellerjev fluid z zn. „Elsaflaid". Sledite našemu nasveta! Skusite naroČiti za 5 kron franko pri lekarnaju B. V. Fellerju v Stubici, Elzin trg 264 (Hrvaško). 14J c b-4
ipolisu napraviti morsko kopališče. V to svrho se je že ustanovila delniška družba s kapitalom 2 in pol milijona lir.____
Darujte za nar. sklad!
Slov. Gradec. — Dne 9. iuniija pri Pilštanju**, okr. Kozje. — Dne 10. junija v Rušah**, okr. Maribor, pri Novi Cerkvi**, okraj Celje. — Dne 11. Junija v Ljutomeru*; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Rogatcu*. — Dne 12. Junija v Lemberku**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Mariboru (mestu)*; v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (svinjski Sejem) oki. Kozje.
Vsakemu je znano, da se ranjena mesta pred oneisnažbo ne morejo nikdar dovoli skrbno obvarovati, in da se vsled mrčesa zelo lahko izcimiio v hude rane. Zategadelj se svetuje, vsako tudi najmanjšo ranitev pokriti s pravim sredstvom in jo tako obvarovati pred kompliciranimi vnetji. K temu se mora uporabljati le kako zanesljivo antiseptično sredstvo. Kot tako je dobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner-ja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, katero pomaga pri zaceljenju ran prav izvrstno.
irno lahko spite I
Če ste namočili perilo črez noč t pralnim izvlečkom ..Žeutfca hvala**, izloči se vsa nesnaga sama od sebe,
brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom ^Schidtf* znamka Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček »Ženska !a" in milo BSchk*f belita perilo kakor solnce
Znana pesnica in pisateljica Paul Marija La-eroma, državna plemenitašica Marija pl. Eggei Schmitzhausen, je poslala lekarnarju Feller sledečo pismeno izjavo: Čutim se prisiljena Vam reči, kako blagodejno je uplival Vaš fluid z znamko »Elsafluid« pri mojih nevralgičnih bolečinah v obrazu; dobila sem Vaše sredstvo pri baronici Freytagh. Sprejmite iskreno zahvalo iz velike Vam hvale dolžnega in priznanjajočega človeštva ...« Na tisoče sličnih izjav iz vseh krogov pričajo o blagodejnem uplivu tega sredstva, kojega se dobi za K 5.— ali 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 2 posebni steklenici poštnine prosto od dvornega lekarnarja Feller v Stubici, Elzin trg štv. 292 (Hrvaško).
USTNICA UREDNIŠTVA.
Ponikva, Vojnik, Sevnica: Danes na nohen način ni bilo več mogoče. Kar ne bo zastarelo, gotovo pride. »— Prevorje: Kar smo smatrali za primerno, smo objavili. O mrtvih pa ne smemo govoriti nič slabega! — Gradec: Hvala! Kakor hitro pridem do prostora, priobčim. Zdravo! — »Ravno pravnost«: Ta teden na noben način ni šlo, ker sem imel že dva članka postavljena. Zdravo! — Griže: Danes ni šlo več! Prihodnjič! — Trbovlje: Enako! — Vransko: Zal nam je, a prostor nam ne pripušča tako obširno! — Malanedelja: Danes žal ni bilo več mogoče! Pride v prihodnji številki! Hvala!
LETNI IN ŽIVINSKI SEJMI NA ŠTAJERSKEM.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovanimi z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne28. maja v Mozirju**, okraj Gornjigrad; v Lučah**, okraj Arvež; v Ljutomeru**; v Ormožu (sejem s ščetinarji); na Stari Sv. Gori**, okr. Kozje; v Marenbergu**; pri Sv. Duhu v Ločah**, okr. Konjice; v Laškem trgu**. .— Dne 29. maja v Polj-čanah**, okr. Slov. Bistrica; v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje. — Dne 30. maja pri Sv. Marjeti ob Pesnici*, okr. Maribor; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); pri Sv. Heleni*, okr. Šmarje pri Jelšah. — Dne 31. maja v Rogatcu (sejem s ščetinarji). — Dne 1. junija pri Sv. Lenartu*, okr. Slov. Gradec; v Brežicah (svinjski sejem). — Dne 2. junija pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. gor. — Dne 3. junija v mestu Oi-možu*; v mestu Celju*. — Dne 4. junija v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Radgoni*. — Dne 5. junija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Ptuju (sejem s konji, rogatino in ščetinarji); v Imenem, oki. Kozje (svinjski sejem). — Dne 7. junija na Ptujski (Črni) gori, okr. Ptuj; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); na Bregu* pri Ptuju. ■— Dne S. junija pri Sv. Marjeti na Dravskem polju*, okr. Maribor; v Brežicah (svinjski sejem); pri Sv. Martinu**, okraj
Cene deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
Mesto
Celje . . . Ormož . . Gradec . . Ljubno . . Maribor . Ptuj . . . Inomost . Celovec. . Solnograd Dunaj . Ljubljana Line Pešt
Mesto
Celje . . Ormož . Gradec . Ljubno .
Maribor Ptuj . . Celovec.
M
05 o
'3 ©
>OJ
K
50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50

>NI
M
v K
cS T3
K
a
a? S
>o <B 1-5
K
10
<D >
O
K
cS
s
s~ o M
K
52
o PO
K v
o JsJ
O H3
a a
<0 Tf
GG
K v
a co <p •
ce
M
K v
70
o i-i P-.
v K
cd	co
a	0
® S
xsj -i;
P3 1/1
K v
75
55 50 25 3 —
50
M
HSJ CS
<X> 1-2
K v
25 50
^ z reševanjem iznaj-W diteljskih nalog naj-
X © b agostasraju. ©
razpošilja: Patent-Verwertungs-Gesellschaft Fr. Heimbach & Co., Koln a. Rh.	378 1
Poskus zadošča
da se prepričate o nepogrešljivosti in dobroti.
Že 40 let se je izkazalo meCilno vlaCno mazilo, takozvano praško domaČe mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje, ES8P- Razpošilja se vsak dan.
i pnšica 70 vin. Proti predplačilu K 3"16 se pošljejo 4 pušice, za 7 K pa deset pušic poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije
Pozor na ime izdelka, lzduloi atelja, ceno in varstveno znamko. Pristno je po 70 v.
Glavna zaloga
B. Fragner, c. in kr. dyorni dobavitelj
lekarna „Pri Črnem orlu"
Praga, Mala strana, vogal Nerudeve ulice St. 230.
V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oto Schwarzl itd. Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske
Avstro-Amerikana, Trst
6 čini zabavne vožnje
skozi Jadransko in Sredozemsko morje čisto
zastonj.Dubrovnik(Dalmacija),Patras (Grško), Palermo (Sicilija), Alžir (Sev. Afrika) in
osem dni od Gibraltarja v Njujork: s parnikom ,.Marta Washinghton" odhod iz Trsta 15. junija 1912:
Iste cene za 14 dnevno vožnjo kakor sicer za navadni prevoz v Njujork.
Za krožna potovanja po Sredozemskem morju z velikimi oceanskimi parniki posebne cene.— Podrobne podatke daje: ravnateljstvo v Trstu, Via Molin Piccolo 2 in Kari Kiff-manna nasl., Maribor, Grajski trg 3.
Mlada izurjena
gostilničar ka
išče dobroidočo gostilno v najem, eveutuelno tudi na račun. Pisma pod Št. „100" poste restante, Cel je.
Kugii se poipokrif eno-vprežni voz.
Ponudbe pod št,. „100" poste restante Celje.
Mlin v Dramljah
s tremi pari kamenja in stalno vodo skozi celo leto se odda takoj v najem. Mlin je v dobrem stanu. Zraven je hlev za svinie in krog pol orala njive. Več se izve pri Petru Ribič v Vojniku št. 52. 379 1
Za birmo! Ves svet strmi!
nad največjo, najlepšo, najboljšo in najcenejšo izbiro čevljev vseh barv in vrst za gospode, dame in otroke, ki se jih dobi samo v največji zalogi in izdelovalnici čevljev: ŠTEFAN STRAŠEK, Celje, Kovaška ulica.
Naznanjam
da sem prevzel po svojem umrlem očetu Alojzu Herman-u
sa kolarsko obrt ss
in izvršujem isto V Žalcu, Št. 87. Za vestno delo jamčim in se priporočam za mnogobrojna naročila.	Alojz Herman.
m
Ivan Berna
Celje, Gosposka ulica št. 6 in Graška cesta št. 15 =
priporoča
svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih iu otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meii v lastni delavnici,
sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 96 naročila proti povzetju. 14-6
m
382 5-1
Na drobno!
& KRAMAR
CELJE Krožna ulica
Priporočata svojo bogato zalogo galan teri jskega, drobnega in modnega blaga.
Velikanska izbira birmanskih daril in potrebščin.
@s

Irgouska hiša
za otroške vozove, otroške postelje, športne vozove, reformne stole, železno pohištvo, medeninsko pohištvo, posteljne vstavke in blazine, po izvirnih tovarniških cenah. Angl. vozovi od K 22'— višje, princes-vozovi od K 36'—, obojni vozovi z gumijem od K 57"—, mrežne postelje od K 20' -, športni vozovi za ležati s stTeho od K 20'—. medeninske postelje od K 90 — višje. Špecijaliteta: brenabor-vozovi. Najboljše na svetu v vseh cenah. — Največja izbira! — Najnižje cene!	259 10-10
L. Gerlach, Gradec, Joanneumring št. 7.
Gostilna!
u narodnem domu
.. f/iliii se takoj odda po do-U LclJIl sedanjih pogojih ali pa tudi v najem. Pismene ponudbe na Posojilnico t Celju do 25. majnika 1.1.
Proda se ali v najem da
pod jako ugodnimi pogoji 37« 5-2
ss velika prostorna ss
trgovska hišo
skupaj z 2 oraloma travnikov, eno kovačnico in posebno stanovalno hišo, ob okrajni cesti, jako dober prostor za trgovino, tudi z nakupom jajc, masla, sadja, kuretine, lesa in vseh deželnih pridelkov, pri katerih se dandanes še največ zasluži. Odda se vsled družinskih razmer. Pri nakupu že zadostuje 2000 K, ostanek pod lahkimi pogoji. Ponudbe na: Johan Schosteritsch-a, Št. Vid pri Ptuju.
za splave, za ladje in za stavbena podjetja izdeluje najmočneje in po ceni
Fl. Kučanda, vrvar, Št. Jur ob juž. žel. (Filijalka v Mozirju pri Antonu Strmšeku.)
Kupim vedno in plačam najdražje leneno povesmo, 215 konjsko žimo in svinjske šetine. 42-13
Preblavske rudninske Yode.
Staroslavne natronske kiselice velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline.
Preblavska slatina,
najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah.
Preblavski todni vrelec
ogljikove kisline velebogat, naraven natronski kislec, vsled prijetno rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača.	275 13-8
Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami, po vseh lekarni cah, špecerijskih trgovinah
ter pri vrelski razpošiljalnici
\
Prei?lau, Koroško.
!!! 500 kron !!!
Vam plačam, če Vaših kurjih očes, bradavic in rože-nice moj uničevalec koreninic »Rla-mazilo« tekom 3 dni brez bolečin ne odstrani. Cena 1 lončička z garancijskim pismom vred 1 krono. Kemeny, Kaschau, I. Postfach 12/227 (Ogrsko).
341 6-4
Lepa meblovana soba
se odda takoj v Celjn, Dolgopolje 1, (pritličje.)

- - priznano najboljše kakovosti priporoča - -
Franc Weinberger
posestnik apnenic, Zagorje ob Savi.
za Ženske ln sukno za moške obleke ladnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju.
Vzorei na zahtevo poštnine prosto.
376 6-2

'<tfpi»A>>><:>I'*T1* 1>N'***	jcKii:
Popolno pokončanje podgan!
se doseže hitro in gotovo s preizkušenim in v stotinah zahval priporočenim sredstvom, ki je za domače živali neškodljivo. Edino na knnce je treba —— paziti! Pol kg za 2 K pošlje ——
J. Neuvrirth, vrtnar
v Ustju n. O. (Češko).
Prepričajte se in pri aaročilih se sklicujte na ta inserat.	164 26-14

Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K
Posojilnico v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši
»Narodni dom" v Celju.
Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K
Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 41/2 od Sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4 V2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam. katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice,
kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih.	32 26-12


. \ <

99
češka delniška zavarovalna družba
zavaruje proti nezgodam odrasle in otroke (proti ali brez povratka premij), dalje goji vsa moderna zavarovanja kakor jamstvena zavarovanja vseh vrst, zavarovanja proti vlomu, tatvini, oropanju, zavarovanja proti nezgodam na po-;	to vanju po Evropi in celem svetu itd. '
Glavni zastop za Sp. Štajersko v Mariboru, Sodnijska ulica 17,
daje vsa pojasnila brezplačno.	366 3"3
Krajevni zastop v Celju, Dolgopolje št. 1, prvo nadstropje.
i VaražMp toplice
ZVcpUno zdravilišče (jtrVašKo) —
Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. — Novi zdra* viliščni hotel z električno razsvetljavo. — Staroslavni radioaktivni I žvepleni vrelec + 58° C priporočljivo pri protinu, skrnini, ischias t itd. — Pitno zdravljenje pri trdovratnih bolečinah v vratu, goltancu, prsih, jetrih, želodcu in črevih.
Električna masaža. Blatne, ogljikovokislinske in solčne kopeli. — Celo leto odprte. — Novi hoteli. — Moderni komfort. — Vojaška godba. — Krasna okolica. — Prospekti zastonj pri
kopališčnem ravnateljstvu.	287 -4
m
I
i ♦
♦
I ♦
♦
!
t ♦
t
Sherlock Holmesoyih
SS I. zvezek
detektivskih povesti „...
H 1 911	(Spisal Conan Doyle)	H I Oll
Vsebina: Škandal na Češkem. Liga rdečelascev. Slučaj istovetnosti. W Skrivnostni dogodek v Boscombe Valley. Petero pomarančnih peček. Mož xm-	- z zavito ustnico. ==^====
I. z\ ezek S
S
s
Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa pri
367 4-3
Ig. pl. Kleinmayrju & Fed. Bambergu v Ljubljani.
Čevlje
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje
Molf Bursik v Celju
Cene zmerne.
Postrežba točna
7 21-21
Iriumf-šfedilniki
ai
£3
t*3

Iriumf-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje ffustrijsko.
Franc Strupi
Celje, Graška cesta
piiporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih
60	del!	51-20
Na debelo! Na drobno!

Delikatesna trgovina
M. RAVTAR
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjsko borovničevo vino, šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. 317 26-5
m
as
1ISII2
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, pnljenetra 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 9 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, Snega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 9	dobi franko.	28-21
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13'—, K 14-70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4'50. K 5'20, K 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka. K 12 80. K 14'80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko Bogato ilustrirani ceniki zasto'
"S
S

a
Zdravilišče z vodo in elektriko po si- VTl M DT\TT stemu prof. Winternitza in po Kneippovem V JDLll\Air 1IH A last si. in kralj. pov. trga KRAPINE.:: Odprto od I. aprila do I. decembra.
Srednje blago podnebje; mesto je obkroženo od izrastkov štajerskih Alp, bogato na krasotah narave, kaže gledalcu bajne prizore. Bolnikom so na razpolago tople, marmorne in kopeli z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenje, parne, peščene in solnčne kopelji itd. Sedaj je zdravilišče pod upravo izkušenih zdravnikov hidro" patov, ki so se priučili zdravilne metode pri prof. Mfinternitzu na Dunaju ter skozi dalje časa v Woris-hofenu. Oskrba poceni, stanovanj dovolj; glede teh se treba obrniti na kopali&čno upravo. 314 15-5
BotPčhi in botrce!
Za sv. birmo priporočam najlepša darila kakor:
ure, zlatnino, srebniino, verižice, uhane, zaponke, priveske, prstane z demanti, brilanti in drugimi kamni. Vse po najnižjih cenah.	68 51-20
Za ženine in nevesticeporo5ne zlate
prstane ter ženito-vanjska darila po najnižjih cenah.
ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd.
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
R. Salmič, Celje, Narodni dom
■
■ ■
■ ■
■ ■ ■ ■

ZVEZNA TISKARNA V CELJU. HKH>
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem ozira izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v. Celju, Sčhillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlae:alnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
-o	Ox
O	CD
g5	g-
D
SJ*	~
»	S
a	95
s.	cs<
H	0
P	O
ox
£
■O
3.
10 •
K
to -1
rr
Lastna knjigoveznica.^

Nič več beganja kadilcev cigaret
OTTOMAN
Ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane.
335 52-4
■ Veletrgovina s papirjem
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih
skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo.	Na drobno.
r
Goričar & Leskovšek
Celje, Graška cesta št. 7.
26 52-91
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
Celje, Rotovška ulica št. 2.
"S
Najnovejša iznajdba!
zamore se lahko, in naglo pogasiti le s
1 lik požar
Smekalovimi brizgalnicami
z 43 % delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Sme! Kal, Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev ter motor-mlinov.	276 26-8
^ j Odplačevanje na obroke g)^ 129 odlikovanj
■i
180 44-14
n ** f
HšsierJeva voda za zobe
najboljfia za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev.

prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, H : cerkev, gledaliških : odrov, Črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmeniš M. — Priporoča se za obilna I naročila. Svoji k svojim!
Viktor Bevc, Celje
90
Graska cesta it. i.
49-18
m*
se
;	» M->q AB V ;!„• ->.v „ .
š koncesijo za mešano trgovino; hiša je nova in v lepem stanu. Pankrac Gomlnšek, Drešlnjavas 36,
p. Petrovče.
373 6-9	'
Največja iznajdba nore
flfiltA žePna ura »Concurrenz" š pravim uvwc švicarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno Številčnico, lepo gra-viranim okrovom, z 10-letno garancijo, K 3'90, 3 komadi samo K 10'60. — Če ne ugaja, denai: nazaj. — Ni zahtevo pešifem gratis in franko ilustr. katalog far, zfttfc, srebra, umih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov.
F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3—7 (Avstr.)

346 12 4
V najstarejši
narodni manufaktnrni trgovini se vsled smrti gospoda
Karola Vame v Celju
ViParotfni floiis"
6
vsakovrstno blago, kakof: moško i« Žensko Sllkno, druki, oksforti, platno vseh širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. pO zelo zntzam ceni
Velika množina različnih ostankov pod
lastno cenol
V -v	, > t,.
Ivan Rebek,
sta
vo
se priporoma xa napravo ieleznib ogra). vrat, oken, stopnic ter za vsa konitrukcljsl------ -----
Celje.
Jska dela, Štedilnike« vseh vrst vodovode, vodnjake, kopalliča. izdelujem močne premostne tehtnice (Brflcken-wagen>. - Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln nteže.

Vse po dnevnih cenah.
106 48-17
Celje.

~ «	-X 6
» «-	O D. .
.— -a	> a>
.2. » oo g
> =	» ^ co
« H-	«5 .« ®
£ £	* fe «
r t	® ® -
® *	S E -
-	fe k i
c	® a-
S >o	fe
uj O
t ji 5!
Trgovina s

im
Slovenci! Zavedajte se!

Trgovina z moko in deželnimi pridelki
Glttvna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, Uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno ifi za otroške postelje itd.
Ivan Ravnikar
Celje
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov Priporočam veliko zalogo svežih mandelnov, rozin Bralka o«tta Mev. ti. PT" cveb in orehov. "S*
Zaloga vsako-vratnih semen.
Na drobno in na debelo.
ffečna In solidna postrežba.
Zaloga rudnin« vod&

_
I v
_
Edino delniško pivovarniško narodno podjetje
S


Svoji k stojim!
Svoji k svojim!
T Ljubljani
priporoča troje
izborno marčno* dvojnomarčno, termalno in	granatno pivo
126 v sodčkih in steklenicah.	47-16


Da se vsakdo lahko prepriča, da
Z-hrana za perutnino
ki je najbolj priljubljena krepka perutninska hrana perutninarjev za vzrejo in spitanje, povzroči, da nesejo kare
= dvakrat več jajc, =
damo prvo poskušnjo od 60 do 260 kg ca 16 K za 60 kg i vrečo vred vozni ne prosto na vsako postajo (sicer K. 18'— iz tovarne ven). 5 kg poštni zavoj franko K 2*70.
glavno zastopstvo združenih tovarn za 11 1 močno krmo d. d. ——— Dunaj II. Praterstr. 15/63.
Prospekt (zlata jama) zastonj. 126 —16
Oapllo!
Da se lahko vsakdo prepriča, da
Z-trma za svinje
1.	povzroči h i t r o in dobro vzTejo,
2.	nenavadno hitro spitanje in fino meso, pošljemo prvo poskušnjo v množini 50 do 500 ke za K 11'50 za 50 kg z vrečo vred voznine prosto na vsako postajo.
glavno zastopstvo združenih tovarn za —— močno krmo d. d. —— Dunaj II. Praterstr. 15/63.
Prospekt (zlata jama) zastonj in franko.
H m
■■ Južnoštajerska hranilnica v Celju ■■
.	_a_____________
v Narodnem domu.
Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre ^ dopoldne in jih obrestuje po P^** 4 '/8 °/0 ter pripisnje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.	92 52-17
w pr
————^•• "Tiosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K,
AJ za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice dragih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanjo.
Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico.
Priloga »Narodnemu Listu" tti 21
Usoda dveh čeških dečkov.
Po veliki nesreči, ko se je potopilo s Titanikom 1700 ljudij, so vsi oni, ki so imeli svoje sorodnike in znance na ladji, z nemirnim srcem čakali poročil, ki jim bodo prinesla oznanilo, ali so se rešili njih dragi znanci in sorodniki, ali so utonili. Med imeni rešenih je oznanjalo poročilo iz Nju Jorka tudi dva dečka, o katerih se ne ve, čegava sta. Eden je bil star dve leiti, drugi štiri leta. V splošni zmešnjavi so spravili dečka v rešilni čoln, prišla sta na ladjo in z drugimi rešenimi sta dospela v Nju Jork. Za zapuščena otroka se je zavzela posebno neka gospodična Margareta Hays, ki je bila tndi med rešenimi. Ker dečka nista znala govoriti, je skušala z obleke spoznati, čegava da sta. Mislila je, da sta odkod s Francoskega. Starejši deček je rekel, da mu je ime Louis, za mlajšega pa je trdil, da se mu pravi Lump. Ker se z dečkom nikakor niso mogli razumeti, je biLa težava. Agentura je oznanila po časopisih, da se nahajata med rešenimi dva dečka, katerih imen se ne more izvedeti. Marsikdo, ki je imel svoje oitroke na ladji, je poln upa in straha čital to notico. Citala jo je tudi neka gospa Navratilova, ki je bivala tiste dni v Nizzi. Navratilova je Čehinla, njen mož je bil krojač, imela sta dva dečka. Mož pa ji je postal nezvest in je pobegnil s svojima dvema otrokoma in s svojo ljubico v Ameriko, kjer je hotel začeti novo življenje. Vozili so se s Titanikom. Oče je utonil, dečka so rešili. Ko je nesrečna žena čitala notico o dveh rešenih dečkih, je takoj telegraiično vprašala, kakšna sta dečka. Med tem so skušali v Nju Jorku zvedeti, kake narodnosti sta dečka. Poklicali so francoskega konzula, ki je začel z dečkoma pogovor, toda dečka ga nista razumela. Rekel je, da starejši deček govori v jeziku, ki ga ni še nikoli slišal. Eden od znancev gospodične Hays je prišel na misel, da dečka govorita morebiti kak slovanski jezik. Dečka sta bila prav zaupna in prijazna. Poklicali so uradnika avstro-ogrskega konzulata in komaj je izpregovoril češko, mu je padel starejši deček okoli vratu in je klical: striček, stri-čdc! mlajši pa je ponavljal: tata, tata! Vsem prisotnim so se pri tem prizoru zasolzile oči. Uradniku je deček povedal, da se imenuje Lojzek, več ni vedel Takoj so dečka fotografirali in so poslali fotografijo v Nizzo. Pomislimo si radost uboge matere, ko je spoznala svoja rešena otroka. Navratilova je odšla takoj na pot v Ameriko, kiier bo kmalu mogla objeti svoja dečka. Ameriški Čehi so se takoj zavzeli za dečka. Ker je ime Navratil med Čehi zelo razširjeno, so se oglasili mnogi Navratili kot njih sorodniki. Vila gospodične Hays je vedno polna o-biskovalcev in se dečkoma prav dobro godi. Mnogi pridejo ponje z avtomobili in jih vozijo na sprehod. Pravijo, da se tudi manjši deček menda ne imenuje Lumip, ampak kako lepše. S Titanikom se je vozilo 63 Avstrijcev, od teh se je rešilo 8 ljudij. Tako je čudna usoda zopet združila otroka in mater, ki jih je hotel oče razdružiti.
?ipi$i.
Šmartno ob Paki. Naša požarna hramba „Slov. Gosp." ne da miru. Vsak čas hujska in obreknje to človekoljubno, popolnoma nepolitično društvo. Vedno dela prepir, vedno stavi razna neumna vprašanja. Koliko se požarna bramba bavi s politiko, je razvidno iz sejnih zapisnikov in iz društvene kronike: vse te knjige so vsakomur na pogled. Zakaj so posamezni udje odstopili? Eden iz sebičnosti in častilakomnosti; drugi zaradi prepira, ki ga je sam izzval v neki gostilni; lahko se ga sramuje; tretji zaradi kozarca, ki ga je nekomu vrgel v glavo; četrti zato, ker ni smel po veselicah in pri vajah psovati in zabavljati. Vsi so klerikalci. Mar hočete imena in še morda bolj natančno vse? Morda tudi še to, da eden od teh kot pregledovalec računov niti vedel ni, da dolguje društvu še čepico? Ali pa naj povemo, kdo je na društvene stroške s svojo Ijnbieo piške jedel in vince pil? Na svidenje" ' Verače. Ni ga skoro kraja na Slov. Štajersken ki bi bil po lanski suši tako kruto prizadet, kakor občina Verače, kar spričuje dejstvo, da so vsi tisti kmetie, ki so vsako leto svoje poljske pridelke postavili na trg, primorani letos stradati. Kaj še naj rečemo o malih kmetih in kočarjih? Beda je obupna in pomoči ni od nikoder. Kaj je storil naš poslanec dr. Jankovič za svoje volilce sedaj v kritičnem času v dobi ljute borbe za življenje? Nič, dvakrat nič! itj Naša občina .je pač dobila betvico »podpore«, ki pr ~ ~ire more vsled svoje neznatnosti niti najmanj olajšati obupne bede stradajočega prebivalstva. Naša občina je zelo velika, glede obsežnosti in števila prebivalstva in glede bede se lahko brezdvomno meri z vsako občino v kraju, in vendar se ji podpore ni več podelilo kot bornih 260 K, katera se je med I6ere imovitejše posestnike razdelila. Ljudstvo je do skrajnosti razburjeno; hotelo je župana križati, misleč da je krivda na njem. Za župana so nastopile bridke ure: pretrpeti je moral marsikaj na račun pravega krivca, ki se po volilnih shodih sladka ljudstvu, mu obljublja zlate gradove ter mu obeta vsemogoče koristi od svoje izvolitve v različne korpo-racije, kadar pa ima mandat v žepu in kadar pride čas, da uresniči svoje obljube, tedaj se skrije pred volilci in drži roke križem. Taki so vsi naši klerikalni poslanci: tak je naš dr. Jankovič. On misli, da je z drobtinami, ki padajo raz njegovo mizo, vsem
pomagano. On misli, da za narodni in gospodarski napredek volilcev zadostuje njegova slepeča sladko-hinavska beseda in hujskanje ter neosnovani napadi na drugomisleče. On misli, da se bode ob času volitev naše ljudstvo zopet zadovoljilo s praznimi obljubami in zvenečimi frazami. O. dr. Jankovič, kaj si naj mislimo iz dejstva, da so klerikalne občine dobile večje podpore nego napredne?! Tako n. pr. je dobila neka klerikalna občina čez 1200 K. Se-U gre tudi tukaj za strankarstvo? Bolje bi bilo, ko bi nihče nič ne dobil, da bi ne bilo razprtij in zavisti med ljudstvom. Toda prišel bo čas obračuna, ko Vas bodemo prašali, kaj ste storili za svoje volilce.
Tako je vsa klerikalna politika »katoliških« poslancev, ki se goste kakor evangelski bogatih ob polnih mizah na račun davkoplačevalcev, v svoji »ljubezni« do kmeta in volilcev ne mislijo na tiste, ki so jim pomagali do karijere in ki sedaj kakor evangeljski Lazar umirajo lakote in bede. Selški.
Mihalovci — Ivanjkovci. Dne 13. tm. se je delila državna podpora v majniku lanskega leta po toči hudo poškodovanim potrebnim posestnikom ormoškega okraja. Med najhuje poškodovanimi občinami je bila gotovo tudi naša, kakor si je to g. vodja c. kr. okrajnega glavarstva koj drugi dan po nesreči ogledal. Po večini so si morali posestniki že v jeseni žito za seme kupiti. Vse druge poškodovane občine so dobile podpore, le naša ne dobi celo nič. Vsakdo se vpraša, kdo je temu kriv; eden trdi to, drugi drugo. Tukaj pa bodi celi javnosti povedano, da je temu edini vzrok nai gospod župan Pučko ter morebiti tndi njegovi zaupni svetovalci. Vse gg. občinske predstojnike poškodovanih občin je pozvalo c. kr. okrajno glavarstvo, naj sestavijo s pomočjo krajevnih pomožnih odborov sezname poškodovanih ter podpore potrebnih posestnikov. Tega pa naš odlični gosp. predstojnik ni storil, kakor tudi nobene tozadevne seje pomožnega odbora ali pa občinskega odbora ni sklical. Dne 30. novembra lanskega leta je bila seja okrajnega pomožnega odbora v Ptuju pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Pri tej je sporočil dotični g. referent zastopniku tukajšnje kmetijske podružnice, da mihalovska občina ni vposlala seznama in se ne more sprejeti v pomožno akcijo. Zastopniku podružnice se je posrečilo doseči, da se je vendar mihalovska občina sprejela med tiste, ki so se za podporo predložile ministerstvu, ioda okrajno glavarstvo je zahtevalo, da mora n&š g. župan takoj že omenjeni seznam predložiti; temu se je to še isti dan od podružničnega načelnika naznanilo pismeno, a tisti, ki ni popolnoma nič storil, je bil zopet naš g. Pučko. Posledica tega pa je bila, da je ministerstvo našo občino izločilo. G. Pačko pa je pravil takrat, da ni takega v občini, katerega obstanek bi bil vsled toče v nevarnosti; sam pa je vedel priti do podpore, katere svojim občanom ni privoščil; opravil mu jo je njegov sosed g, Vraz, ker ima v dotični občini njivo, akoravno po drugih občinah izven teh stanujoči posestniki niso nič dobili. Kakor se da soditi po dobljenih podporah v drugih občinah, (vsak potrebni je dobil po 60; K) prišlo bi na našo občino 2000 do 2500 K podpore. In ta denar Vam je zapravil, posestniki mihalovske občine, v svoji brezbrižnosti in malomarnosti vaš župan. Zgubljen je ta denar za vašo občino za vedno. Sami si napravite sodbo, koliko storijo v vaše dobro Pučko in njegovi zvesti prijatelji. Njihovo delo obstoji v tem, da uničajejo to, kar drugi hečejo v prid ljudstva storiti.
Vemo sicer, da se bodo ti gospodje sedaj trudili, tukaj navedeno ovreči, ter bodo rekli, da je to grda laž ^liberalcev" in podla hujskarija. Mi pa izjavimo, da je vse navedeno do pičice resnica, in da je vsak, kateri kaj drugega trdi, nesramni lažnjivec. O istinitoiti pa se lahko vsakdo prepriča pri c. kr. okrajnem glavarstvu.
Spodnji Dravograd. (Občinske volitve.) Naša občina je sedaj razdeljena v trško in okoliško občino. Občinske volitve za obe občini je razpisalo okrajno glavarstvo v Volšpergu še pred razdelitvijo skupnega premoženja, kar gotovo ni popolnoma pravilno. V okoliški občini so bili izvoljeni v občinski zastop sami narodni in zavedni Slovenci, ki naj bi vodili edino slovensko občino v volšperškem o-kraju v pravem narodnem duhu. Trško občino pa
MOfA STARA
izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlečno milo Steckenpferd. znamka jezdna palioa, od Bergmanna & Co.. Tetschen a. E. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 136 40-16
bodo vodili razven treh pristnih Nemcev le slovenski Iškarijoti iz vseh krajev mile slovenske domovine. Dasiravno se trški Slovenci niso udeležili volitev, so praznovali Nemci »sijajno« zmago v gostilni »pri pošti«; ničesar ni manjkalo: bili so vsi dobre volje, pijače dovolj, godci itd. Ker pa je bil zadnji v mescu in je manjkalo cvenka, so si izbrali Slovencem dobro znanega lesotržca Konigsbergerja za svojega krušnega očeta, ki je radodarno odpiral svojo veliko denarnico, s katero pride drugače pri Slovencih-lesotržcih les plačat. Gotovo bo za to imenovan za častnega člana novopečene »Marktge-meinde Unterdrauburg«. Slovencem ni prav nič žal, da so ločeni od trga, ker v svoji okoliški občini bodo Lahko delali le v korist in procvit naroda ter v vzgled drugim občinam tužnega Korotana.
Vsaka mati ve
v koliki meri dojenje pospešuje napredovanje nje otročička. Čut utrujenosti, ki se v tem napornem času pojavlja tako rad, se z rabo Scottove emulzije lahko odvrne.
SCOTTOVA EMULZIJA|
obsega vrsto krvotvornih krepilnib se-stavin, ki jako ugodno uplivajo na materino mleko ter oživljajo in osve- g» postopanja, žujejo. Scottova emulzija je lahko prebavna in se torej lahko uživa,
_ri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Saj znamka „Scott", ki je že Čez 35 let vpeljana, jamfii za
8	izborno kakovost in učinek.	56-2
Cena originalni steklenioi 2 E 50 h. Dobi se v vseh lekarnah.
Zasačeni ponarejalci denarja.
Iz Zagreba poročajo: V Križevcih je policija zasačila več ponarejevalcev denarja, ki so že delj časa na južnem Ogrskem in v Slavoniji spravljali v promet ponarejeni denar. Policija je izvršila pri več osebah v Križevcih, Koprivnici in Belovarju hišne preiskave in je zasledila v Križevcih pri nekem izdelovatelju orgelj z imenom Erhatics veliko zalogo ponarejenega denarja v vrednosti 30.000 K. Novci so različnih vrst, večinoma so novci po dvajset vinarjev in sicer ogrski iz 1. 1908 in avstrijski iz 1. 1902. Tudi ponarejene zlatnike po 20 K so dobili. Erhatics je imel v svoji hiši v prvem nadstropju stroje za izdelovanje novcev. V delavnici pa niso zasledili nič ponarejenega denarja, pač pa v podstrešju v nekem tramu, ki je bil oteL Erhatics je kradel po cerkvah, kjer je popravljal orgije, zlate križe, iz katerih je potem delal zlatnike. Iz pisem, ki so jih dobili pri Erhaticsu, so dognali, da je bil ta v zvezi s fotografom Kolumbarjem v Koprivnici zaradi ponarejanja bankovcev po dvajset kron. Policija je aretirala Erhaticsa, njegovo ženo, njegove stariše in njegovega pomočnika, nadalje omenjenega fotografa in njegovo sestro. Aretirali so pa tudi še več drugih oseb, ki so spravljali v promet ponarejeni denar. V promet so spravili velikanske vsote ponarejenega denarja, ker že več let kroži po ondotni okolici tak denar.
jLoterijske Številke.
Line, dne 18. maja 1912: 24, 28, 77, 42, 69. Trst, „ „ „ „	46, 42, 8B, 80, 25.
347
Razpošiljalna zaloga
52-3
Glavni trg 8
Celje
Glavni trg 8
Priporoča svoja bela, rudeča in črna dalmatinska vina in pošlje na zahtevo vzorce in cenik brezplačno. — Belo in rudeče dalmatinsko vino se razpošilja
v steklenicah od 10, 15 in 20 litrov višje po I K liter franko (s steklenieo vred). Črno dalmatinsko vino ..Plavac' za slabokrvne se tudi razpošilja, 5 stekl. za K 4'50, poštnine prosto. — Piebivalcem v mestu in bližnji okolici seraznaša po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za naročila od 56 litrov naprej velik popust, Za naravnost vina se a-arantira. Priporočam gostilno in mrzlo kuhinjo.

i Rastlinska destilacija „RADECKI" i
Ivan Čater y Celju
vas postreže priznano povsem najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 941	in žganja.	42-11
Špecljalitete: „Radeekl" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene.
Liniment-Capsici comp.,
11	nadomestilo za	29-21
sidro - pain - expeller
je kot najirrrstnejše bolečine olajšujoče in odvajajoče sredstvo za vtiranje (mazanje) pri prehladih itd. splošno priznano; za ceno 80 v., K 1'40 in 2 £ se dobi skoro v vseh lekarnah. Pri nakopa toga povsod priljubljenega domačega sredstva vzamite 1« originalne steklenice v škatljah z našo varnostno znamko »Sidro") ker tedaj ste sigurni, da ste dobili izvirni izdelek.
Dr. Ricbterja lekarna pri .Zlatem len'
t Pragi, Elizabeti na cesta št. 5 (nova)
To
je
najboljša
mM (pipo)
za gnojnico, ki izvrstno dela in je poceni ter brez pogreška. Nad 15.004 sesalk je v obratu in nihče g« ne pritožuje in ne zabavlja. Take sesalke kupite le pri tvrdki
Jože Klement
tovarna kmetijskih strojev Hrobec n. L. (Češko.) 137 52-14
ANTON KOCUVAN
Ring štev. 2 ^ CELJE « Ring štev. 2
Priporoča svojo ftpecijalno trgovino za prave Švicarske vezenine«
Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo _in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tndi dežniki, svileni robci, moderci, fterpe itd. se dobijo po nizkih cenah.
Ani. Kocuvan, trgovec, Celje.

,Titania6
brzoparilniki za živinsko krmo
iz kovanega železa in kovinaste pločevine, so pod garancijo trpežni. Se porabi silno malo kuriva, sopara se naglo razvija, pariti treba kratko časa. Malovredna krma zopet porabna. — Največja špecijalna tovarna za brzo-
parilnike na Avstro-Ogrskem. „Titania" parilnik se pošlje tudi s post. var. napravo za kuhanje žganja.
,Titanla" mlečne centrifuge v sestavi, trpežnosti in natančnosti posnemanja neprekosljivi.
Senskl obračalniki, senske grablje, sejalni stroji
v priznano najboljši kakovosti.
„Titania-Werke", Wels 173 EJS
Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Marlengasse 22. Ceniki, spričevala zastonj. Plačila na obroke se rada dovolijo. Dobri zastopniki se Iščejo.
Darujte družbi sv. Cirila in Metoda!
91 18-17
Nič več beganja kadilcev cigaret
Ottoman
Ker so glasom razsodbe upravnega sodisčn na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane.
E3B3HSMKSSS
Avstrijske poštne hran. račun Štev. 54.366. « &1-19 Telefon štev. 48.	Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283.
V	^ ^ -mm	jI ^ m^a «« regietrovana krsditna in stavbena zadruga
I Silil fUPlH w Z omejeno zaveso v Gaberju pri Celju
pet od slo (S^o)
Pisarna je v Celju,	sprejema
Rotov&ka ulica it. 12	vsakega, je
Uraduje se vsak dan	in jih obrestuje .	_
razun nedelj in praz-	Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi nikov od 8.—12. ure
® © © dopoldne. © © s	se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.