Poštnina v državi SHS pavšalirana.
Stane:
._.»,*.u/, puuicje, levo. Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Ob novem letu.
Zopet je sklenil Silvester eno leto, leto 1921., da pričnemo takoj novo leto, leto 1922.
Mlado, nedolžno, čisto je bilo novo leto, ko je pričelo tek svojega življenja. Staro, obremenjeno s težo življenskih izkušenj je bilo staro leto, ko je s silvestrovim večerom končalo tek svojega življenja.
Kdo je povzročil na njem v kratki dobi 365 dni toliko izpremembe ?
Ko bi leto znalo govoriti, povedalo bi nam rado vse svoje življenje, opisalo veselje in radost, ki jo je užilo v dobi svojega življenja, razložilo napore in trude, pokazalo uspebe svojega dela. Potožilo bi pa tudi, kako so ga preganjali sovražniki, kako mu nasprotovali prijatelji.
Radostno je novo leto sprejel svet. Mlado in staro se ga je veselilo. Med hrupnim veseljem je preživelo svoje prve dni.
A minevali so dnevi brezskrbnega navdu-ija. Treba se je bilo lotiti dela. Saj ni prišlo novo leto med svet, da prinese ljudem le veselje, osrečiti jih je hotelo z mnogoterimi darovi.
Toda komaj se je lotilo novo leto resnega dela, že je opazilo, da ni povsod tistega toplega navdušenja, tistega neomejenega zaupanja, kakor ob prihodu.
S podvojeno silo se je vrglo rastoče leto na svoje delo, hoteč s tem ohraniti zaupanje.
Mnogo se mu jih je prigružilo, mladij odraslih, starih. Veselili so se dela, pomagali sami pri delu.
Nekaj pa jih je ostalo ob strani. Gledali so delo, pa niso vedeli, ali se naj pridružijo delu, ali mu mirno ob strani stoje, ali celo nasprotujejo.
Leto s svojimi prijatelji pa je delalo dalje, misleč si: Po mojem delu, po mojih uspehih me sodite!
Dozorevalo je leto. Prišli so dnevi težkega dela, prišli dnevi trpljenja. Sadovi so bili komaj vidni.
Giniti je začelo pri sotrudnikih zaupanje v leto, krčiti se je začelo število zvestih pomočnikov in prijateljev. Naraščalo pa je število nasprotnikov.
Leto je vršilo svoje dolžnosti. Med svetom pa se je razpalil pravi pravcati boj nasprotovanja in oviranja. Izbruhnile so ljudske strasti, zavladale nečednosti. Letu so začeli očitati neuspehe, sebičnost in krivičnost in kar so našli slabosti, ki so jih imeli sami.
Čudno se je zdelo letu to počenjanje! Če že ni moglo uvideti, zakaj se svet prepira med seboj, zakaj ovira pri svojem delu, ko bi sam komaj z združemni močmi kaj dosegel, je moglo toliko manj razumeti, zakaj se ljudstvo obrača proti njemj. Saj je prišlo med ljudi, da donese vsem veselje in srečo.
To spoznanje je letu vsekalo hude rane. A ni vrnilo ljudstvu hudega s hudim. Dalo mu je obilo sadov, med tem dozorelih, plod svojega dela, ne vprašaje po plačilu.
Ko pa je zvršjlo to svojo nalogo, se je ptrto umaknilo ljudskemu gnjevu, da skrito m v miru preživi dneve, ki so mu še sojeni. Trudno je pričakalo dne, ko se poslovi od svojega ljudstva ter napravi prostor svojemu nasledniku.
Ljudstvo se je nekoliko pomirilo, uživajoč sadove svojega leta. Uvidati je začelo nesebično koristno delovanje leta, pa svojo prenagljenost in slepoto.
Mirno, prijateljsko se je poslovilo s starim letom in veselo sprejelo novo leto, želeč si sreče in veselje.
Neizkušeno je stopilo novo leto med ljudi, vsem obetajoč veselja in sreče. Jeli je pa tudi njemu usojenih toliko grenkih izkušen) in razočaranj kakor staremu letu ? Upajmo, da ne!