LOKE 2 Gojko Tica 119 Arheologija na avtocestah Slovenije 233 SE LOKE 2 Gojko Tica ⁞ Prispevka: Iva Ciglar, Rok Gašparič 119 Loke 2 ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtor Recenzentka ⁞ Barbara Nadbath, glavna in odgovorna ⁞ Gojko Tica ⁞ Zrinka Mileusnić urednica ⁞ Tica sistem, d. o. o. ⁞ Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞ Bojan Djurić, strokovni svetovalec ⁞ Planina 45, SI-6232 Planina ⁞ Fakulteta za humanistične študije, ⁞ Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice ⁞ tica.sistem@gmail.com ⁞ Univerza na Primorskem ⁞ Nives Zupančič, oblikovalka zbirke ⁞ Titov trg 5, SI-5000 Koper in likovna urednica Ostala avtorja ⁞ Vanja Celin, tehnična urednica ⁞ Iva Ciglar Lektorica ⁞ Matija Črešnar, član ⁞ Pokrajinski muzej Ptuj Ormož ⁞ Nina Krajnc (slovenščina) Izdajatelj ⁞ Katharina Zanier, članica ⁞ Nives Zupančič Bernarda Županek, članica ⁞ Rok Gašparič ⁞ Ljubljanska cesta 4j, SI-1241 Kamnik Tehnična priprava publikacije ⁞ Maša Sakara Sučević, članica ⁞ iva.ciglar@pmpo.si Oblikovanje in prelom ⁞ ⁞ Milan Sagadin, član ⁞ Na gradu 1, SI-2250 Ptuj Zanj ⁞ ⁞ rok.gasparic@gmail.com ⁞ Vanja Celin, Nives Zupančič Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Računalniška obdelava in priprava slik ⁞ Rok Klasinc, Aleš Brence ⁞ Jernej Hudolin, generalni direktor Fotografije ⁞ Vesna Tratnik Geodetska izmera najdišča ⁞ Akord, d.o.o., Partizanska 14, SI-1000 Ljubljana Fotografije predmetov in urejanje tabel ⁞ Anamari Podergajs Ljubljana, 2024 Spletna izdaja Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 221450499 ISBN 978-961-7169-69-0 (PDF) Vsebina 1 ⁞ Uvod 5 2 ⁞ Geografski oris 6 3 ⁞ Stratigrafija najdišča Rok Gašparič 10 4 ⁞ Arheološki oris prostora 12 5 ⁞ Metodologija in potek izkopavanj 14 6 ⁞ Rezultati arheoloških raziskav 16 7 ⁞ Sklep 18 8 ⁞ Literatura 19 9 ⁞ Katalog gradiva Iva Ciglar 21 ⁞ 9.1 Prazgodovinske najdbe 22 ⁞ 9.2 Novoveške najdbe 22 1Uvod Loke 2 so sistematično raziskano arheološko najdišče na avtocestni trasi Kronovo−Smednik (KO 17). Najdišče je bilo odkrito ob ekstenzivnem (Tica 1999) in potrje- no z intenzivnim arheološkim pregledom (Djurić, Pin- tér 2001). Ob predhodnih arheoloških raziskavah je bilo ugotovljeno, da gre med cestnima profiloma 7 in 10 mo- rebiti za arheološko najdišče, najverjetneje za naselbin- ske ostanke iz rimskega obdobja. Zaščitna izkopavanja, katerih naročnik je bil DARS, d.d., je prevzel v izvajanje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, ki jih je z javnim razpisom oddal podjetju Akord, d.o.o. iz Ljubljane. Vodja zaščitnih izkopavanj je bil Gojko Tica, njegov namestnik Rok Klasinc, strokovno ekipo pa so sestavljali še Ana Kovačič, Daša Pavlovič, Mateja Ravnik, Benjamin Štular, Vesna Tratnik in Branimir Župić. Geološko spremljavo arheoloških izkopa- vanj je izvedel Rok Gašparič. Strojna dela je izvedel Avguštin Sadar, s.p. iz Zaboršta pri Šentvidu pri Stični. Strokovni nad- zor nad arheološkimi deli je izvajal Uroš Bavec iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto. Dela so s krajšimi prekinitvami trajala od 20. 6. 2002 do 12. 9. 2002. V tem času je bilo strojno odstranjenih okoli 600 m3, ročno pa okoli 120 m3 zemlje. Sprva so se raziskave izvajale na zahodni polovici površine, ki je bila določena za arheo- loška izkopavanja, ker sta bili takrat pridobljeni le parc. št. 746/2 in 747, k.o. Družinska vas, po pridobitvi ostalih parcel pa se je delo nadaljevalo še na vzhodni polovici najdišča, in sicer na parc. št. 809/2, k.o. Družinska vas. Loke 2, AAS 119, 2024 5 2Geografski oris Najdišče Loke leži severno od stare hitre ceste Ljublja- na−Zagreb, na prehodu iz južnih pobočij razglednega Vinjega Vrha v poplavno ravnico reke Krke, približno na pol poti med Družinsko vasjo in Belo Cerkvijo (sl. 1−4). Gre za območje na skrajnem jugozahodnem delu pro- strane Krške ravni, ki predstavlja najjužnejšo pokrajino slovenskega panonskega sveta1 in kjer se Krka najbolj približa vznožju Krškega gričevja.2 Vinji vrh je hrib (392 m n. v.), ki se iz doline Krke dviga nad Belo Cerkvijo. Pravzaprav je to podolgovat hrbet, razčlenjen s številnimi dolinami, ki se vleče vzporedno s Krko od Šmar- jeških Toplic na zahodu pa vse do Dobruške vasi na vzhodu. 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. Hrib ima dva glavna vrhova, Veliki in Mali Vinji vrh. Iz Velike- ga Vinjega vrha se razteza čudovit razgled na dolino Krke, Gorjance, Kočevski rog, Mirno goro, ob lepem vremenu pa se vidijo tudi Kamniške Alpe; iz Malega Vinjega vrha pa se vidi celotna Krška raven, v ozadju Sleme, na severovzhodu pa štajerski hribi (Dular 1991, 20; Perše 2007, 16). Dolina Krke ima dežno-snežni režim, prvi višek vode je apri- la in drugi novembra, prvi nižek avgusta in drugi januarja. Krka ima majhen strmec, saj se struga od Otočca do soto- čja s Savo pri Brežicah spusti za manj kot 20 m. V svojem spodnjem toku se Krka vije v meandrih. Manjši del območja med Družinsko vasjo in Belo Cerkvijo je poplavno območje. Krka poplavlja večkrat letno, najpogosteje jeseni, oktobra in 2 Lokacija najdišča na geografski karti znotraj AC trase; vir: novembra. Višina poplav dosega štiri metre, najpogosteje Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. Merilo pa pol metra ali celo manj. Poplave običajno trajajo dva do 1 : 100 000. tri dni, redko tudi do deset dni (Perko 2001b, 666–667; Perše je bila -26 ˚C, najvišja letna pa blizu 40 ˚C (Perko 2001b, 667; 2007, 16–18). Perše 2007, 18). Za obravnavano območje je značilno celinsko podnebje. Območje Vinjega vrha in okolice je geološko izredno pe- Z jugozahoda pogosto piha topel veter – fen, ki zmanjšu- stro. Na pobočjih Vinjega vrha prevladujeta lapor in pešče- je vlažnost in povečuje sušo, ki lahko traja tudi dalj časa. njak in tam so nastale vinske gorice, sem in tja najdemo Včasih pravih padavin ni prek celotnega poletja. Takrat je kamnolome dolomita, polja severovzhodno od Šmarjete pa pretok vode v potokih 3 in v reki Krki tako majhen, da ogroža pokriva tanjša plast sivorjave ilovice. Na zahodnem pobočju življenje v njih, prizadete pa so tudi poljščine. Povprečna Vinjega vrha najdemo tudi manjše kotanje kremenčevega letna temperatura je med 9 ˚C in 10 ˚C, julijska okoli 20 ˚C in peska (Perše 2007, 18–20). januarska med -1˚ in -2˚. Najnižja znana zimska temperatura Na Lokah danes najdemo njive ( sl. 4, 5 ), stanje pa se glede posega v prostor od začetka 19. stoletja (primerjava s Fran- 1  Za Krško ravan glej Perko 2001b. ciscejskim katastrom) ni bistveno spremenilo (sl. 6). Prostor 2  Za Krško gričevje glej Perko 2001a. raziskav leži na terasi na levem bregu Krke, ob kateri so 3  Več o rečicah in potokih okoli Vinjega vrha v Perše 2007, 16–17. 6 Loke 2, AAS 119, 2024 3 Raziskani del najdišča na trasi AC Kronovo−Smednik; 6 Trasa AC Kronovo−Smednik na Franciscejskem katastru podlaga TTN5, list G222000 ter idejni projekt DARS; ©GURS, z označenim območjem raziskav, AS 181/N/N54, g/C03, ©DARS. Merilo 1 : 10 000. ©Arhiv Slovenije; georeferenciran. Merilo 1 : 10 000. poplavni travniki. Največ površin v okolici pokrivajo plitva do srednje globoka pokarbonatna tla, ki so se razvila na apnencih in dolomitih. Najbolj rodovitna pa so rjava tla, ki prevladujejo na laporju z apnencem. Tla na tem območju so zračna, dovolj vlažna, prepustna in srednje bazična, na njih pa prevladujejo obdelovalne površine. Najdišče Loke 2 leži v aluvialnih naplavinah, severno od izkopnega polja ležijo srednjemiocenske plasti (sl. 7), ki se vlečejo od Bele Cerkve proti Šmarjeti. V izkopnem polju, ki je bilo usmerjeno približno sever–jug, je bilo že v tlorisu opaziti več strukturnih elementov (sl. 8). Sedimentološko so prevladovale meljaste gline, vse plasti pa so bile v vrhnjem delu večinoma vezane 4 Pogled na območje arheoloških raziskav pred pričetkom na vodno okolje. Spodnji del predstavlja t. i. sterilna plast izkopavanj; pogled proti jugovzhodu. rdečerjave gline z madeži železovih in manganskih oksidov, lateralno pa je lahko prehajala v svetlo sivo pusto glino (Ga- šparič 2002, 1). 5 Pogled na območje arheoloških raziskav pred pričetkom izkopavanj; pogled proti severovzhodu. Loke 2, AAS 119, 2024 7 7 Geološka skica najdišča Loke 2 (M2 – srednje miocenski apnenci, konglomerati in laporji; al – mlajši aluvialni nanosi); vir: Gašparič 2002, sl. 1. Merilo 1 : 3000. 8 Loke 2, AAS 119, 2024 sonda strukture 6 stratigrafska enota I14 kvadrant 5 × 5 m I13 I12 6 I11 H14 I10 H13 I9 H12 I8 2 H11 I7 3 G14 H10 I6 G13 H9 I5 G12 H8 I4 G11 H7 4 5 G10 H6 F13 G9 H4 G8 2 F11 H5 F12 G7 F10 G6 E13 F9 G5 E12 F8 G4 7 E11 F7 F6 D13 2 E10 E9 F5 D12 E8 F4 D11 F3 5 D10 C13 E7 E6 D9 E5 C12 D8 E3 D7 5 C10 E4 C11 D4 D5 D6 5 C9 B12 C8 8 B11 C7 D3 B10 C6 5 B9 C5 A12 B8 C4 A11 C3 A10 2 B7 B6 A9 B5 A8 B4 A7 B3 A6 B2 A5 A4 A3 8 Sonda 1. Merilo 1 : 250. Loke 2, AAS 119, 2024 9 3Stratigrafija najdišča Rok Gašparič V sondah in testnih jarkih globine ok. 1,5 m ni bila do- in lomljiva kot lapor. Takšna svetlo siva glina je nastala kot sežena karbonatna geološka podlaga. Ker so bočno produkt preperevanja miocenskih sivih laporjev in tvori ne- zemeljske plasti zaradi vodnih in obvodnih nanosov kakšno neprepustno plast nad podtalnico. Ker se podtalnica močno variirale, je navedena debelina posameznih pla- ob večjem deževju zaradi neprepustnosti te plasti ne more sti posplošena: dvigniti, se poveča tlak ujete vode, ki naravnost izbruhne, ko • takšno plast predremo. 0−15 cm – travna ruša ali ornica; • 15−45 cm – temno siva do črna glina, rjava do Nad svetlo sivo glino in ponekod tudi namesto le-te se je svetlo rjava meljasta glina, peščena glina z do 2 cm pojavila rdečerjava meljasta glina z madeži manganovih velikimi prodniki; • 45−90 cm – rdečerjava glina z manganovimi oksidi; • od 90 cm – pusta svetlo siva glina. Nekatere plasti so se bočno-lateralno izklinjale in jih ni bilo mogoče opazovati v celotni dolžini sondnih izkopov. V splo- šnem pa bi plasti po nastanku lahko razdelili v dve skupini: • spodnji del plasti, ki je nastajal na mestu, v normalnem odprtem okolju, in njegov nastanek ni povezan z delo- vanjem tekoče vode, • zgornji del plasti je nastal delno pod vplivom tekoče vode, delno pa je odvisen od vode kot zamočvirjene obvodne plasti. glina, ki ni vsebovala nobenih primesi. Takšna glina je mokra ornica (SE 9), svetlo rjava meljasta glina (SE 2) in drenažni jarek (SE 19); vidni so okrogli, do 1 cm veliki prodniki Na najdišču je spodnje plasti tvorila svetlo siva pusta laporna 10 Del južnega preseka sonde 2 v kv. A4; ornica (SE 1), stara pod prsti izredno lepljiva in gladka, suha pa postane trda litotamnijskih alg. 9 Rdečerjava meljasta glina z madeži manganovih oksidov 11 Del zahodnega preseka sonde 1 v kv. F8; ornica (SE 1), (SE 8); pogled proti jugovzhodu. svetlorjava meljasta glina z zaplatami rjave gline (SE 2) in temno sivkasto rjava meljasta glina (SE 5). 10 Loke 2, AAS 119, 2024 oksidov (sl. 9). Ta glina je produkt preperevanja trdnih kar- bonatnih kamnin v okolici in predstavlja tipična rjava pokar- bonatna tla. Zgornji del plasti pa je, za razliko od spodnjih delov, nastajal kot posledica delovanja vodnih aktivnosti. Na izoblikovanem reliefu so tekoče vode odložile sive pe- ščene gline s karbonatnimi prodniki, velikimi do 2 cm. V sondi 1 se je v tlorisu jasno pokazal obris paleostruge ta- kšnega potoka; nenavadno je tudi menjavanje plasti v ta- kšnem tlorisu, saj se plasti menjujejo bočno, v odvisnosti od okolja nastajanja. Prva plast bočno od paleostruge je bila temno siva do črna glina, ki je ponekod vsebovala okro- gle, do 1 cm velike prodnike litotamnijskih alg, izluženih iz apnenca (sl. 10). Barva te gline je najverjetneje posledica zamočvirjenosti predela ob strugi; prepereli organski ostanki so namreč glino obarvali črno. Paleopotok je v nižjih delih terena, kjer je bila glina izraziteje črna in bolj pogosta, naj- verjetneje tvoril poplavno ravnico. Nadaljnjo bočno plast je predstavljala svetlo rjava meljasta glina z zaplatami rjave gline, kar kaže na skoraj suho sedi- mentacijo, ki so jo prekinjale občasne poplave (sl. 11). Ob prizmatični krojitvi takšnih glin je bila po razpokah vidna drobna mivka, ki jo je tu odložila voda. Področje Dolenjske je v geološki preteklosti doživelo moč- 12 Sonda 1; inkrustrirana sled mineraliziranega izvira, po mi. Ob prelomnih conah pa pogosto izvirajo hidrotermalni meljaste gline (SE 3) in plast temne sivkasto rjave meljaste gline (SE 5); pogled proti severu. ne tektonske aktivnosti, katerih posledice so številni prelo- površini vidna kot rumenkasto rjava glina (SE 4), plast sive izviri, ki so prisotni tudi v bližnji okolici najdišča Loke (npr. nekaj km oddaljene Šmarješke Toplice). Izvir mineralizirane vode pa je občasno izdanjal tudi v plasteh izkopnega polja na Lokah. Ker je voda močno mineralizirana, je pri ohlajanju minerale odložila v obliki skorij in močno začrtala pot preta- kanja. Ta inkrustirana sled mineraliziranega izvora pa je ena najmlajših geoloških tvorb na najdišču (sl. 12). Loke 2, AAS 119, 2024 11 4Arheološki oris prostora Loke ležijo znotraj arheološkega območja Vinji vrh (Du- časa starejše železne dobe so bili odkriti v Beli Cerkvi – Pod lar 1990; Dular 1991; Dular 2007), ki je predvsem v sta- Vovkom (Križ 2003b), na prazgodovinsko poselitev pa kaže- rejši literaturi označen tudi kot prazgodovinski kompleks jo tudi nekatere najdbe iz Stranja (Tica 2003b). V Požarnicah Šmarjeta (Stare 1973; ANSl 1975, 226–228). pri Družinski vasi sta bila raziskana del rimske naselbine in Utrjeno naselje, gradišče, ki je obsegalo pretežni del pro- vsaj ena rimska cesta4 (Tica 2003a; Topličanec, Tica 2006)5, del rimskega grobišča je bil raziskan v Dragi pri Beli Cerkvi stranega Velikega Vinjega vrha in ki je s pripadajočimi go- (Križ 2003a; Križ 2003c; Križ 2006) 6 , del rimske naselbine, milnimi grobišči strokovni javnosti znano že od konca 19. mogoče poštne postaje ob cesti Emona – Siscia , 7 v Dolgi vasi stoletja, sodi med večje poselitvene točke iz časa železne (Mason 2003; Mason 2006) ter del rimske naselbine s pripa- dobe na Dolenjskem. Poleg te poselitvene točke, ki ima si- dajočim grobiščem v Stranju (Tica 2003b) 8 . cer dominantno vlogo, pa je bilo v okolici verjetno še več manjših, slabše utrjenih selišč, na kar kaže tudi širok areal, Nekaj grobov in posamičnih najdb, najdenih na pobočju in po katerem so posejana gomilna grobišča, ki gravitirajo k jugovzhodnem robu Malega Vinjega vrha, kaže na pose- Vinjemu vrhu (Dular 2007, 35–44). litev tudi v zgodnjesrednjeveškem obdobju, in sicer v po- Kot kaže, so naselbino na Velikem Vinjem vrhu v 3. stoletju vezavi z germanskimi Langobardi iz časa druge polovice 6. stoletja (ANSl 1975, 228; Šmarjeta; Dular 2007, 48–49; pr. n. št. ponovno utrdili tudi keltski Tavriski, katerih grobovi Granda 2007, 55). Da lahko Vinji vrh navkljub relativno ma- so bili najdeni na Srmcu, pobočju Vinjega vrha, ki se spušča loštevilnim najdbam uvrstimo med eno najpomembnejših proti Beli Cerkvi (Dular 2007, 44–45). S prihodom Rimljanov zgodnjesrednjeveških najdišč na Dolenjskem, se kaže tudi na Dolenjsko so keltski oz. tudi »keltizirani« prebivalci sicer v ustanovitvi pražupnije v Beli Cerkvi ter obstoj zelo stare zapustili staro utrjeno bivališče na Vinjem vrhu, vendar pa cerkve na Velikem Vinjem vrhu, saj naj bi tam sakralni objekt najmlajši grobovi iz Strmca kažejo, da so svoje umrle poko- najverjetneje stal že pred letom 1074 (Dular 2007, 49; Gran- pavali tudi še v zgodnjem rimskem obdobju na istem mestu da 2007, 57; Kosi et al. 2016, 1175, op. 2). in da verjetno prihod Rimljanov za prebivalce Vinjega vrha vseeno ni predstavljal tako ostre zareze v njihove življenjske navade, kot si običajno predstavljamo (ANSl 1975, 228; Du- lar 2007, 45). Da gre v Lokah za arheološko zanimivo območje, razen ar- heološkega območja Vinjega vrha kažejo tudi številna naj- gradnji avtocestnega odseka Kronovo–Smednik, na odseku skega obdobja, medtem ko je bila starejša odkrita skoraj pol metra pod rimskimi objekti, s popolnoma drugačno usmeritvijo kot stavbe med Družinsko vasjo na zahodu do Stranja na vzhodu, tj. na dišča iz različnih arheoloških obdobij, ki so bila raziskana ob 4  Na Požarnicah sta bili raziskani dve cesti. Mlajša je nedvomno iz rim- delu, krajšem od 4 km ( nad njo. Ta cesta bi bila lahko iz zgodnjerimskega obdobja, tj. 1. sto- sl. 13 ). letja n. št., izkopavalci pa dopuščajo možnost, da gre morda celo za Leta 2003 so bila manj kot 300 m vzhodno od Lok izvedena prazgodovinsko cesto. še ena arheološka izkopavanja, najdišče pa se ravno tako 5  V Požarnicah so na ostanke rimske naselbine in rimske ceste naleteli imenuje Loke (Kruh 2003). Ob izkopavanjih so naleteli na že ob gradnji »Ceste bratstva in enotnosti« v 50. letih 20. stoletja naselbinske ostanke iz časa zgodnje bronaste dobe, s števil- 6  Ob gradnji »Ceste bratstva in enotnosti« so na več mestih v okolici (ANSl 1975, 226; Družinska vas). nimi odlomki pramenaste, t. i. licenske keramike z značilnim Bele Cerkve odkrili rimske naselbinske ostanke in rimski grob (ANSl vrvičastim okrasom. Ravno tako iz starejše bronaste dobe so 1975, 226; Bela Cerkev in Draga). ostanki naselbine z najdišča Loka, vzhodno od Bele Cerkve 7  Za potek rimske ceste Emona–Siscia, ki je nedvomno potekala nekje (Horvat 2003a; 2003b), iz časa pozne bronaste in starejše v bližini najdišča Loke 2, glej npr. Lovenjak 2006; Šašel 1975. železne dobe so naselbinski ostanki iz Dolgih njiv, vzhodno 8  Ob gradnji »Ceste bratstva in enotnosti« so severno od Stranja od- od Bele Cerkve (Mason 2003), ostanki nižinske naselbine iz Stranja rimsko cesto (ANSl 1975, 226; Stranje pri Škocjanu). krili ostanke večje rimske pristave, verjetno vile rustike, in južno od 12 Loke 2, AAS 119, 2024 13 Arheološka najdišča med Družinsko vasjo in Stranjami, raziskana ob gradnji odseka AC Kronovo–Smednik; 1 Loke 2, 2 Požarnice pri Družinski vasi, 3 Loke, 4 Bela Cerkev – Pod Vovkom, 5 Dolge njive pri Beli Cerkvi, 6 Draga pri Beli Cerkvi, 7 Loka, 8 Stranje, merilo 1 : 100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. Loke 2, AAS 119, 2024 13 5Metodologija in potek izkopavanj Na območju najdišča Loke 2 je bilo izvedeno stratigraf- sko arheološko izkopavanje. Območje, določeno za arheološke raziskave, je bilo razdeljeno na kvadrante velikosti 5 × 5 m, ki so bili označeni po sistemu šahovni- ce. Izhodišče relativnega koordinatnega sistema je bilo postavljeno v točki z Gauss-Krugerjevimi koordinatami x = 520962,60 m in y = 79884,45 m, orientacija relativ- nega koordinatnega sistema je 16° od vzhoda proti se- veru. Koordinatna mreža je obsegala kv. A-I/1-20 (sl. 14). Z izkopavanji se je začelo v liniji kv. 8. Izkop se je začel s stroj- no odstranitvijo ornice oz. ruše, in sicer v širini 5 m. Strojno, a ob strokovnem nadzoru, je bila po 5 cm debelih režnjih odstranjena tudi zaradi oranja preoblikovana premešana plast pod ornico oz. rušo, po vsakem režnju pa je bila še ročno očiščena. Sočasno je bila v kv. I5 ročno izkopana še sonda, velika 2 × 2 m in globoka 50 cm. V strojnih sondah 3–5 so bile strojno izkopane še t. i. geološke sonde z name- nom ugotoviti debelino plasti naravnega nastanka, kajti kot koluvije jih lahko najdemo med arheološkimi plastmi (sl. 14). Na celotni raziskani površini je bil sistem sond izbran tako, da bi raziskana površina pokrila čim več domnevnega naj- dišča ter da bi ob morebitnih sledovih človekovega bivanja ali poseganja v prostor lahko raziskano površino še razširili. 14 Loke 2, AAS 119, 2024 raziskano območje geološka sonda sonda kvadrant 5 × 5 m I20 Sonda 3 I1 I2 H6 E17 F13 D20 G9 E16 H5 F12 D19 G8 E15 H4 F11 D18 G7 E14 H3 F10 D17 G6 E13 C20 H2 F9 D16 G5 E12 C19 H1 F8 D15 G4 E11 C18 F7 D14 G3 E10 C17 F6 D13 B20 Sonda 5 G2 E9 C16 F5 D12 B19 G1 E8 C15 F4 D11 B18 E7 C14 F3 D10 B17 E6 C13 A20 F2 D9 B16 E5 C12 A19 F1 D8 B15 E4 C11 A18 D7 B14 E3 C10 A17 D6 B13 E2 C9 A16 D5 B12 E1 C8 A15 D4 B11 C7 A14 D3 B10 C6 A13 D2 B9 C5 A12 D1 B8 C4 A11 B7 C3 A10 B6 C2 A9 B5 C1 A8 B4 A7 B3 A6 Sonda 1 B2 A5 B1 A4 A3 A2 Sonda 2 A1 I3 I4 I5 I6 I7 I8 I9 I10 I11 I12 I13 G20 H16 G19 H15 G18 H14 G17 H13 F20 G16 H12 F19 Sonda 4 G15 H11 F18 G14 H10 F17 G13 E20 H9 F16 G12 E19 H8 F15 G11 E18 H7 F14 G10 I14 I15 I16 H20 H19 H18 H17 I17 I18 I19 14 Raziskano območje z vrisanimi sondami. Merilo 1 : 750. Loke 2, AAS 119, 2024 15 6Rezultati arheoloških raziskav V času arheoloških izkopavanj je bilo definiranih 16 prejšnjega stoletja so zemljo, ki so jo dobili ob izkopu dre- stratigrafskih enot (SE). Skupaj je bilo evidentiranih 29 nažnega jarka, nametali prek sloja ornice, tako da je bila posebnih najdb, in sicer prazgodovinska lončenina (G1– v kv. A4 in A8 vidna še stara ornica (SE 9), ki se po zasipu G4), odlomek verjetno rimskega stekla (G7) in recentni drenažnega jarka ni več obdelovala (sl. 10). V preseku v kv. železni predmeti (G8–G10). Odkritih je bilo tudi 77 od- A4 jo je bilo mogoče prepoznati po večji količini drobnega lomkov redke rimske, novoveške (G5, G6) ali časovno kamenja ter po grudah ilovice nad kamenjem, ki so tja prišle nedoločljive lončenine, 85 odlomkov novoveškega ali ob izkopu drenažnega jarka. V istem preseku je bil viden časovno nedoločljivega gradbenega materiala, nekaj tudi vkop drenažnega jarka, označen kot SE 10 (sl. 10). odlomkov ožgane gline ali hišnega lepa, novoveški brus Pod ornico sta ležala koluvialna sloja rjave do rjavo rumen- ( G11 ) in nekaj železnih najdb. kaste barve (SE 2) oz. sivorjavo rumenkaste ilovice (SE 3) Vrhnjo plast na najdišču je tvorila ornica debeline 25 do (sl. 8, 10, 11). V koluviju so se pojavile tudi redke najdbe, 30 cm, ki je bila označena kot SE 1 in SE 9 (sl. 10, 11, 15−17). med njimi nekaj odlomkov prazgodovinske lončenine. Po- V njej je bilo ob izkopavanjih odkrito dokaj številno drobno gosto ni bilo mogoče razločiti obeh koluvijev, ki sta skupaj v gradivo iz različnih obdobij, od prazgodovine do danes. globino segala do 50 cm, ravno tako pa je bilo težko ločiti Ob gradnji t. i. Ceste bratstva in enotnosti v petdesetih letih njun prehod v aluvialne sedimente v podlagi. Na nekaterih delih terena pa ornica leži neposredno na omenjenih aliuvi- alnih sedimentih (sl. 18). 15 Južni presek sonde 4 v kv. E20; ruša (SE 1), temno 16 Južni presek sonde 4 v kv. E18; ruša (SE 1), temno sivkasto rumenkasto rjava meljasta glina naravnega nastanka (SE 12) rjava meljasta (SE 5) in rdečerjava meljasta glina z madeži in rdečerjava meljasta glina z madeži manganovih oksidov manganovih oksidov (SE 8). (SE 8). 16 Loke 2, AAS 119, 2024 17 Del zahodnega preseka sonde 2 v kv. A4; ornica (SE 1), stara ornica (SE 9), svetlo rjava meljasta glina (SE 2) in drenažni jarek (SE 19). 18 Sonda 3, pogled proti zahodu; v ospredju plast temnosive gline (SE 15) in plast svetlosive gline (SE 14). Loke 2, AAS 119, 2024 17 7Sklep Ob ekstenzivnem in intenzivnem pregledu trase bodoče AC Kronovo–Smednik je bilo nekaj pokazateljev, da bi šlo na lokaciji Loke lahko za sledove antične poselitve. Čeprav je bila z razporeditvijo sond raziskana za arhe- ološke raziskave predvidena površina, med izkopavanji ni bilo odkritih neposrednih sledov pretekle poselitve. V ornici in koluviju odkrite arheološke najdbe pa najbrž odražajo intenzivno poselitev širšega območja v pozni prazgodovini, rimski dobi in novem veku. Njihova priso- tnost v tleh je najbrž posledica naravnih procesov, ero- zije in sedimentacije ter le deloma človekovih aktivnosti (gnojenje). Tik nad najdiščem namreč leži vzpetina Vrhunci. Tudi ostan- ki prazgodovinske naselbine na Lokah (Kruh 2003) so bili najdeni neposredno pod vzpetino Vrhunci. Najdbe iz Lok (Loke 2) pa bi lahko prvotno izvirale tudi iz naselbine na Vinjem vrhu ali grobišč na njegovem pobočju. 18 Loke 2, AAS 119, 2024 8Literatura ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana. KRIŽ, B. 2003b, Bela Cerkev – Pod Vovkom. – V: D. Prešeren DJURIĆ, B. in I. PINTÉR 2001, (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Poročilo o rezultatih arheolo - Slovenije. Vodnik po najdiščih , Ljubljana, 93–94. škega pregleda na potencialnem najdišču Loke . – Ljubljana (neobjavljeno). KRIŽ, B. 2003c, Draga pri Beli Cerkvi. – V: D. Prešeren (ur.), DULAR, A. 1990, Vinji Vrh – Šmarjeta. Novo mesto. – V: Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slove- Arheološka najdišča Dolenjske. Posebna številka, izdana ob nije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 124–125. 100-letnici arheoloških raziskav v Novem mestu 13. 9. 1890– KRIŽ, B. 2006, Rimsko grobišče Draga pri Beli Cerkvi. Rimska 13. 9. 1990 . Arheo. Dossier, Novo mesto, 71–72. cesta Emona−Neviodunum−Siscia. – Rast 2 (104), Delno do- DULAR, A. 1991, polnjen separat, Novo mesto, 58–59. Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega vrha nad Belo cerkvijo. Šmarjeta II / Die vorgeschichtlichen KRUH, A. 2003, Loke. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod va-Nekropoloen in der Umgebung von Vinji Vrh oberhalb von šimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po Bela Cerkev. – Katalogi in monografije 26, Ljubljana. najdiščih, Ljubljana, 179–180. DULAR, A. 2007, Najstarejša zgodovina območja Vinjega LOVENJAK, M. 2006, Rimski miljniki na Dolenjskem. Rimska vrha. – V: F. Cvelbar in S. Granda (ur.), Šmarjeta in Bela Cer- državna cesta Emona−Neviodunum−Siscia. – Rast 2 (104), kev skozi stoletja, Novo mesto, 27–50. Delno dopolnjen separat, Novo mesto, 39–47. GAŠPARIČ, R. 2002, Geološki pregled arheološkega najdišča MASON, P. 2003, Dolge njive pri Beli Cerkvi. – V: D. Prešeren Loke pri Družinski vasi. – Ruše (neobjavljeno). (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah GRANDA, S. 2007, Zgodovina Šmarjete in Bele Cerkve. − V: Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 119–121. F. Cvelbar in S. Granda (ur.), Šmarjeta in Bela Cerkev skozi MASON, P. 2006, Rimska poselitev pri Beli Cerkvi. Arheolo- stoletja, Novo mesto, 51−217. ško najdišče Dolge njive ob rimski cesti Emona−Neviodu- HARRIS, E. C. 1989, num−Siscia. – Rast 2 (104), Delno dopolnjen separat, Novo Načela arheološke stratigrafije . mesto, 55–57. – Ljubljana. HORVAT, M. 1999, PERKO, D. 2001a, Krško, Senovsko in Bizeljsko gričevje. − V: Keramika. Tehnologija keramike, tipologija D. Perko in M. Oražen Adamič (ur.), Slovenija, pokrajine in lončenine, keramični arhiv . – Razprave Filozofske fakultete, ljudje , Ljubljana, 652–662. Ljubljana. HORVAT, M. 2003a, Naselbina starejše bronaste dobe ob PERKO, D. 2001b, Krška ravan. − V: D. Perko in M. Ora- žen Adamič (ur.), Slovenija, pokrajine in ljudje , Ljubljana, reki. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Ar- 664–674. heologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih , Lju- bljana, 43–46. PERŠE, J. 2007, Geografske in geološke značilnosti. −V: F. HORVAT, M.2003b, Loka. – V: D. Prešeren (ur.), Cvelbar in S. Granda (ur.), Šmarjeta in Bela Cerkev skozi sto- Zemlja pod letja , Novo mesto, 13–26. vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 177–178. STARE, V. 1973, Prazgodovina Šmarjete. – Katalogi in mono- KOSI, M., M. BIZJAK, M. SERUČNIK in J. ŠILC 2016, grafije 10, Ljubljana. Historična topografija Kranjske (do leta 1500). Slovenska historična to- ŠAŠEL, J. 1975, Rimske ceste v Sloveniji (viae publicae). −V: pografija 1. – Ljubljana. Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana, 74–88. KRIŽ, B. 2003a, Draga pri Beli Cerkvi. Antična nekropola / TICA, G. 1999, Poročilo o rezultatih ekstenzivnega arheolo-Draga near Bela Cerkev. Roman cemetery. – Novo mesto. škega pregleda. – Ljubljana (neobjavljeno). Loke 2, AAS 119, 2024 19 TICA, G. 2003a, Požarnice pri Družinski vasi. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 226–228. TICA, G. 2003b, Stranje. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 249–250. TOPLIČANEC, M. in G. TICA 2006, Rimska in prazgodovin- ska cesta pri Požarnicah. Rimska cesta Emona−Neviodu- num−Siscia. – Rast 2 (104), Delno dopolnjen separat, Novo mesto, 53–54. 20 Loke 2, AAS 119, 2024 9Katalog gradiva Iva Ciglar V katalogu predstavljamo izbor najdb z arheološkega najdišča. Opis najdb sledi po oblikovno-tehnološkem obrazcu, ki ga je predlagala Milena Horvat (1999). Pred- meti so prikazani v merilu 1 : 2, razen kovinskih pred- metov, ki so v merilu 1 : 1. Opis predmetov v katalogu vsebuje podatke o številu odlomkov keramike, načinu izdelave, podatke o sestavi lončarske mase, velikosti od- lomka in mestu najdbe (SE, kv.), pa tudi opis in število kamnitih, kovinskih in steklenih predmetov. Gradivo v katalogu si sledi kronološko: prazgodovina, pozni sre- dnji vek in novi vek. V nadaljevanju je razporejeno po SE in materialu, iz katerega je narejeno. Gradivo hrani Dolenjski muzej Novo Mesto. Okrajšave dl. dolžina š. širina db. debelina v. višina ohr. ohranjen/a najv. največji/a rek. rekonstruiran/a u. ustje SE stratigrafska enota sek. sektor kv. kvadrant odl. odlomek Vse mere so v centimetrih (cm). Loke 2, AAS 119, 2024 21 9.1 Prazgodovinske najdbe 9.2 Novoveške najdbe 1 SE 1, kv. A4 5 SE 3, kv. I8 Zbir 6 odlomkov ostenja posode, prostoročne izdelave. Odlomek ustja z ostenjem posode (verjetno lonca), izdela- Masa – grobozrnata; površina – hrapava; žganje – oksida- nega na vretenu. Masa – grobozrnata; površina – hrapa- cijsko, v končni fazi redukcijska atmosfera; barva – na no- va; žganje – redukcijsko; barva – temno siva (7.5YR 4/1); dl. tranji površini temno rdečkasto rjava (5YR 3/3), na zunanji 1,9 cm, š. 2,5 cm, db. ostenja 0,8 cm. površini rdečkasto rjava (5YR 4/4); dl. najv. odl. 4,4 cm, š. 6 SE 9, kv. A9 3,9 cm, db. 0,9 cm. Odlomek ustja z ostenjem pokrova, izdelanega na vrete- 2 SE 1, kv. D4 nu. Masa – drobnozrnata; površina – na notranji površini Odlomek ustja z ostenjem posode, prostoročne izdelave. hrapava, na zunanji površini glajena; žganje – redukcijsko; Masa – grobozrnata; površina – hrapava; žganje – oksida- barva – zelo temno siva (10YR 3/1); rek. pr. u. 18 cm, ohr. v. cijsko; barva – rumenkasto rjava (10YR 5/4); dl. 1,8 cm, š. 3,7 cm, db. ostenja 0,6 cm. 3,4 cm, db. ostenja 0,8 cm. Steklo 3 SE 1, kv. G4 Odlomek ustja z ostenjem sklede, prostoročne izdelave. 7 SE 1, kv. E9 Masa – drobnozrnata; površina – gladka; žganje – reduk- Odlomek prozornega stekla svetlo zelene barve; dl. 1,8 cm, cijsko; barva – temno siva (7.5YR 4/1); dl. 2,9 cm, š. 3,8 cm, š. 1,3 cm, db. 0,1 cm. db. ostenja 0,7 cm. 4 SE 9, kv. A4 Odlomek ustja z ostenjem lonca, prostoročne izdelave. Masa – drobnozrnata; površina – gladka; žganje – redukcij- sko; barva – na notranji površini zelo temno siva (10YR 3/1), na zunanji površini temno rumenkasto rjava (10YR 4/4); dl. 1,9 cm, š. 2,5 cm, db. ostenja 0,8 cm. 22 Loke 2, AAS 119, 2024 1 2 3 4 5 6 7 1–3, 7 SE 1, 4, 6 SE 9, 5 SE 3; 7 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 23 Kovinske najdbe 8 SE 1, kv. E9 Železni obroč, verjetno del hlevske opreme (privezovalna veriga); pr. 5,8 cm, db. od 0,6 cm do 0,8 cm. 9 SE 1, kv. B4 Poškodovan del železnega ovalnega obroča, verjetno stavbni ali strojni element; ohr. š. 1,9 cm, db. 0,6 cm. 10 SE 1, kv. A12 Poškodovan del železne podkve z dvema pravokotnima lu- knjama za žebljičke; ohr. dl. 12,4 cm, ohr. š. od 1,7 do 2,4 cm, db. od 0,7 cm do 1,7 cm; dl. najv. luknjice za žebelj 0,7 cm. Kamnite najdbe 11 SE 1, kv. A12 Kamniti brus; ohr. dl. 8,8 cm, ohr. š. od 1,1 cm do 3,2 cm. 24 Loke 2, AAS 119, 2024 8 9 10 11 SE 1; 8–9 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 25