9804 rJJ_
JDosocIki
IZ
Župnije Vranske.
——\
01) 20-letnici uvrstitve YraiAen iti; cesarske trp
spisal
Ivan Gabršek,
okrajni tajnik na Vranskem.
VRANSKO, 1888. Založil S|>isati'lj. - Tiskarna sv. Cirila v Maiilioru
......................................      ,'J  ': |::
V
Dogodki
iz
Župnije Vranske.
Ob 20-letnici uvrstitve Vranskega med cesarske trge
spisal
Ivan Gabršek,
okrajni tajnik na Vranskem.
—ejggj---
VRANSKO,1888. ZaloZII spisatelj. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
139804
E k scelen c i
v i sok o rod n eni u p rem i 1 ostlj i v ein u gOSpodu gospodu
knezu in škofu Lavantinskemu
dr. Jakobu Maksimilijanu
ob petdesetletnici mašništva Nj. ekseelenee 2. avgusta 1888
v prespostljivej udanosti pokloni
Izdavatelj.
Ekscelenca!
Premilostni gospod, knez in vladika!
o jc bila, lotos, junija meseca, Vranska fara toli srečna, imeti v .svojem ozemlji, Vas, ekscelenca, kjer ste nedolžnej mladini delili zakrament sv. birme, obšla me je misel, zagotoviti faranom mali spominek na lepi ta dan.
V tej misli utrdila me je še do polnega izredna ljubeznjivost, s katero sto, ekscelenca, osrečili naše ljudstvo ter si v hipu pridobili srca vseli, ki prej še neso imeli časti, in sreče, poznati osobno Vas, milostni gospod!
Kdaj bil bi pač ugodnejši čas in trenotek za izvršitev skromne moje misli, kakor ravno sedaj in letos?
Dne 2. avgusta 1888 poteče 50 let, odkar ste, ekscelenca, prevzvišeni knezoškof, bili po tedanjem g, vladiki Ignaciju Francu Zimmer-
mamin, v 23. leti svoje starosti, posvečeni v mašnika sv. katoliške cerkve.
Radovalo se je takrat srce pleincnitji, staršev, prebivalcev rojstvenega mesta, pijja_ teljev in znancev koliko jih krije že hladna gruda! liog vsegamogočni, voditelj vse osode gospodar sreče je problngo svojo roko (|r/.(| nad mladim svečenikom, nad dozorelim možem in jo lilagonosno za nas vse. še danes nad svitlostjo Vašo dr/i, odvračovaje nezgode in darujoč Vam vstrajno Öilost duševno in telesu,,; To je očividna milost neba. zaslnžena milost za težavno, požrtovalno delo, za zatajevanje samega sehe v dolgi, dolgi dobi petdesetih let. Koliko tisoč in tisoč solz, ekscelenca ste v teb mnogih letih sneli iz oces vbozega trpečega človeštva, koliko ran ste zacelili, brit-kili, krvavečih ran ljudem ki so s grcnö ljubeznijo zaupljivo zrli do Vase prevzvisenosti in ne eden nij šel od Vas brc/, uspeha.
Vladar naš, Nj. Veličanstvo, pripoznal je vse izredne zasluge; na prsih, v katerih bije tako milo srce, svetijo se znamenja cesarskega pripoznanja in maloktcri je, kakor Vaša jasnost, tajni sovetnik Njih Veličanstva!
Leta, nabrana na verižici takega življenja, so sami biseri, ki se leskečejo v vseh barvah
Božje mavrice, ki odsevajo v solzah vbožcev, odsevajo daleč onstran meje našega domov ja, ki odsevajo pred prestolom sv. Očeta v večnem mestu Rimu!
Vbogo pero! Kaj skušaš opisovati življenje apostola Božjega! posvetno perö, jedva sposobno pisati o posvetnih rečeh!
Pa predrznost nij, ekscelenca! Pogled v kristalno čisto zrkalo blagega Vašega življenja navdušuje vsako, še tako vsakdanje srce.
Osobno podporni ad katoliško-podpornega društva v Celji, katero je s knožcvskhui Vašimi darovi postavilo prelepo dekliško šolo, poklanjam to skromno nedovršono delce pred Vaše eksce-lence prestol in končujem s prisrčno željo nas vseh: da bi večni Bog dodelil še dolgo vrsto lel življenja našemu ljubljenemu in velesposto-vanemu gospodu knezu in škofu
dr. Jakobu Maksimilijanu!
Opomba. I'ri sosfjivljanji tega delca poslužil sem se s prijaznim dovoljenjem preč. gosp. župnij Antona Halona farnega arhiva; potem arhiva občinskega urada, dr. Malicrjevc topografije o Štajerski deželi, lastnih svojih poizvedel) in imenitne izvrstne knjige „Diöcese Lavant" spisane ]H) preč. gospodu kanoniku in stolnem dekanu Ignaciju Orožen v Maribora. Na tem mestu izrekam toplo zahvalo za dovolj ho, da sem l>oral>il te podatke.
Uvod.
Letošnje leto je za slavno naše cesarstvo, za ljubljeno našo Avstrijansko državo leto visokega pomena.
V dan 2. grudna 1888 bode 40 let, odkar vlada nad Avstrijanskimi narodi vitežki, milost-Ijivi cesar Franc Jožef I.
Med tem dolgodobnim vladanjem trla je marsiktera, da! premnoga in hudo skeleča skrb našega vladarja srce; neumorna delavnost pa, tega najslavnejšega I labsburžana, pogum, pravičnost, plemenitost in trdna Njegova vera premagala je doslej navale in teškoče; Avstrija Stoji, bode stala in bo vedno, kar je bila: trdna država na nerazrušljivcj katoliškej skali.
Nij ga v tej širnej, srčno ljubljcncj Avstriji, ki ne bi letos dvignil srca proti sinjemu nebu, kjer kraljuje kralj vseh kraljev, in bi ne vzdihnol:
Bog obrani, Bog obvaruj cesarja.
F)a res! vsak državljan ima temu dokaj vzroka. — To naši državi je v poslednjih desetletjih vse in povsodi želelo napredovati; živo gibanje med stanovi, še živahnejše tvorenje
pa med različnimi zastopi bilo je opazovati j„ kraj za krajem pridruževal se jo javnemu delovanju.
Brez razločka pa je, kakor prva Na-inj., povsodi prva bila vmes vladajoča roka j„ mogočna beseda premilega cesarja, očeta na rodov!
Glavna mesta dobivala so krasnejsa mestica nižjih razredov postajala so lična mesta-trgi veliki in mali tekmovali 80 v marljivosti'
dvignoti sc in res! oblika vsega seje olepšaj.,, tam povckšala tu ogladila. In to gibanje segalo je tudi v skromne vasice, kjer prebiva pobožni delavni slovenski oratar v ponižnosti svoji jn bogaboječnosti.
Kakor povsodi drugje, tako je toraj tudi po Slovenskem bil videti ta pogosti in veseli napredek.
Saj Slovenec, čeravno nad mero potrpežljiv ne pušča, da bi ga kdo deval v zadnje vrste, ako treba urnih, marljivih rok. kjer mu treba krepiti čast svojega roda.
(Uejte jo. Savinjsko dolino, biser Štajetja 1 preprežena je ličnimi trgi in gosto obljudenimi vasmi. Stopi na višek, ozn' se po njej, videl boš, koliko lepih belih hramov Božjih lesketa se med prijaznimi livadami, tako po nižavi kakor visoko nad taboj!
Poslušaj ljudstvo, ki govori milo döneöo slovensko besedo, spoštuje svoj niaterni jezik ! To ljudstvo je krepko v značaji vztrajno, priljudno s tujci in po stari slovanski šegi, gostoljubno.
„In to je slovenska zemlja, Na Slovenskem dom jo moj!"
Med trgi te doline je tudi trg Vranski, in o njem. oziroma o fari, kateri pripada, nam je v tej knjižici govoriti.
Kara Vranska. v prvi vrsti trg Vranski, praznuje lotos 2n let, odkar je presvitli cesar povzdigniti blagovolil poprejšno vas Vransko do veljave cesarskega trga. (Landes fürstlicher Markt)
Leta 1867 so namreč, glede na važnost krajevine Vransko, na obzirnost vasi in množino prebivalcev sklenili v občinskem zastopu, da vložijo prošnjo za uvrstitev vasi Vransko med državljanske tr&'e.
Pod predsedstvom župana, g. Franc liri novca, p. d. Grorogranca (f 1886) so o tem sklepali tile občinski odborniki tiste dobe :
Hrašan Martin. ])oscstnik. f IST'.).
K lad u i k Luka. posestnik, f 1878.
M ürtl Franc, notar.
M usi ,| o ž et', posestnik.
Pa j k A n ton , grašeak.
S1 i v o a Jožef, posestnik.
Sentak Frane, posestnik, f ;5. febr. 1887,
S c h w e n t n e r L a v o s 1 a v, trgi >vec, f ] -\ febr. 1883.
T r a u t v e 11 e r Kari, okr. predstojnik f 1887 kot c. kr. okr. glavar v Ljutomera.
Zupan Jakob.
Zuža Franc, f 1887.
Dotična prošnja se je vložila dne 3. novembra 1867. Že 7. aprila 1868 je Njih Veličanstvo, presvitli cesar sklenil vstreči tej želji.
Zupan Vranski dobil je zato sledeči dekret lično izdelan in tiskan:
Z. 590.
An den Gemeinde-Vorstand in
F ran z.
„Seine k. k. Apostolische Majestät haben mit allerhöchster EntSchliessung vom 7. April 1868 die Erhebung des Ortes Franz in Steiermark zu einem landesfürstlichen Markte allcr-gnädigSt zu bewilligen geruht.
Der Gemeindevorstand wird hievon unter Anscbluss der an den steiermärkiseben Landes-ausschuss gerichteten Eingabe vom ;J. November 1867 Z. 414 in Folge Erlasses des hoben k. k. Ministeriums des Inneren vom 13. April
18G8 Z. öl57/773 —, intimirt mit Verordnung des boben k. k. Statthalterei-Präsidiums Graz ddo. (5. Mai 1868 Z. 873 mit dem Beifügen in Kenntnis» gesetzt, dass unter Einem die Verlautbarung im Wege des Landesgesetzblattes und der amtlichen Gratzer Zeitung veranlasst wurde.
K. k. Bezirksamt Franz am 9. Mai 1868, Der k. k. Bezirksvorateherj
Joh. N. Ribitsch m. p.
Deželni zakonik in vladni list je to oznanil v številki VI—8 od leta 18<>H dne 13. majnika.
Koj na to uložila se je prošnja do mini-sterstva notranjih zadev, da dovoli Vranskemu trgu imeti v pečatu svoj lastni grb.
Ko je bila plačana taksa 105 h\, došlo je kmalu dovoljenje g. ministra. Diploma, ki je okusno in umetno izvršena in na kteri je naslikan nov Vranski grb, se glasi takö:
„Das Ministerium des Inneren findet der Marktgemeinde Franz im Herzogt! nunc Steiermark über ihr Ansuchen das in dieser Urkunde mit den kunstmässigen Farben abgebildete und nachstehend beschriebene Wappen ZU verleiben:
Im silbernen Schilde ein natürlicher Habe, stehend auf einem oben gestammelten natürlichen, aus grünem, den Fussrand bekleidenden
Moden hervorwaehsenden Kichleiistanuno. |)(>|| Schild »mgibl eine VOto  Silber /wischen Rojij und Miau längs getbeilte Arabeskeneinfassun» Zur Legitimation übet diese Wappenverleihnng wird gegenwärtige Irknnde aiisgcl'erti-v| Mll||
ausgefolgt.
Wien. am I. November 1868. g. Der Minister il«>s Inneren:
Dr. C, Giskra m. p.
S I o v en s k i: „Ministerstvo notranjih zadev se je odločilo, trški občini Vranski, v Vojvodini Štajerski, vsled njene prošnje dovoliti grb, ki je v tem pismu v uniotvornih barvah naslikan in v sledečem popisan:
V srebrnem temelju je naravna vrana stoječa na sincrečnem. odzgoraj prikrajšanem deblu, ki Taste i/, /členih, podnožje obdajajočih tal. —■ Ščit grba obdaja arabesken okvir, srebrno med rudečim in modrini po dolgosti pre-deljen.
Za izkazilo o dovolitvi tega grba se pričujoče pismo i/posluje in izroči.
Dunaj, 1. novembra 1868. L. S. Minister notranjega posla:
Dr. C. Giskra 1. .-.
Ta dogodek vzbudil je splošno veselje in 14. majnika 1868 praznovalo gaje prebivalstvo s slovesno službo Božjo, potoni z razstavo živine z obdarovanjem in veliko ljudsko veselico.
Od tistih mal do zdaj utonilo je 20 let v morje preteklosti 1
Marsikaj se je v državi spremenilo: v tem dolgem Času so pridno pritiskali Slovenca ob steno in da nijsmo imeli hrabrili, nevstrašnih mož, kakor je bil n. pr. pokojni Herman i. dr. Bog zna,  kaj bi se bilo znami ukrenilo!
Ali še smo in hodemo še, saj nas niti kruti janičarji nijso popihali so svetovne oble — Slovencev korenjaskih. —
Trg Vranski in lara Vranska razcvitala 86 je neprenehoma in vedno branila svoj dobri obstanek. Trg Vranski voli po postavi leta L873 v državni /bor v skupini mest in trgov.
V deželni zbor pa voli še s kmečkimi občinami, ako ravno se je že 1868. leta prosilo za uvrstitev med skupino mest in trgov. Nij še rešitve na to prošnjo. Zakaj? Slovenec naj čaka. saj je tega davno navajen.
Županovali s.....I leta  1868 sem sledeči
občani:
1868 Kram-   Brinovc,  (Leopold Sehwentner, koncem leta).
L869    1 *7< > L. Sehwentner. ( Anton l'ajk 1870.)
— 1(5 —
1871—1873 Anton Pa j k.
1873—1876 Fran šentak.
1876- 1880 Franc Brinovc.
1880—1883 Anton Komer, ktcri je le danes, že tretjič enoglasno i/voljeni župan. Njemu na strani so občinski svetovalci gg<:
žet' Musi, Si......i Oset, Luka Gradišnik
Frane Govedič, Anton Cizej, Franc K,,Vlv in 1 I odbornikov.
Načelniki okrajnega zastopa Vranskega:
[8(58—1*71 Frane pl. Klein, veleposestnik. 1 s 71 -1 s 74 Edvard Scha n r, grascak. 1874—1877 Frane Brinovc, veleposestnik. 1 s77   1880 .Jakob Bohinc, dekan, isso—1883 Jožef Musi, posestnik. [883—1880 Jakob Bohinc, dekan. 188(5 .  .  • Jožef Musi.
Okrajni šolski svet:
Dr. Evgen Netoliczka, c, kr. okrajni glavar predsednik.
Dr. Andro Vrečko, c. kr. gimn. profesor-okr. šolski nadzornik,
Bohinc Jakob, dekan.
Balon Anton, župnik.
Južna Valentin, posestnik.
Musi Jožef, posestnik. Prislan Frane, posestnik. Sora Franjo, nadučitelj. Som Gašpar, posestnik;
Kraj ni šolski svet:
Ludvik baron Wittenbach, načelnik in šolski ogleda.
Balon Anton, župnik. Brišnik Andrej, posestnik. Cizelj Ignacij, nadučitelj. Govedič Frane, posestnik. Ilomšak Jurij, posestnik Musi Jožef, posestnik, Papež Anton, posestnik.
Zdravstveno poverjenstvo:
Gradišnik Luka, zdravnik. Musi Jožef, posestnik. Južna Valentin, posestnik.
Popis in napredek Yranske fare in trga.
Vranska lara obsega dvoje političnih, pet davčnih občin in za vsem ednajst vasij.
2
Davčno soseske Vransko, Locica, Prekopa pripadajo polit, občini Vranski, davčne občine sv. Jeronim, Tesova pa občini sv. Jeronim
Vasi podiarano in tem podredjena Belišča so: Vransko, trg. (Gorica, Brise, Ilovca), p,,r. kopa (Breg), Čeple (Vivodo), Stopiiik k;,1(| vin. Ilekenberk). TCFŽiČ iBrodči. LoČica (Kavne, Zahomce, Osredek, Jarše, Bistrica, Brdo Jakovdol), sv. Jeronim (Kale, Merinca, h-J preče, Klokočovec, Klance), Volog (v logn* Tc.šova (Polžnik, Prosilmk), Čreta, Selo.
Vseli hišnih številk je 478; 1'ara štela je 1869 leta 2407 duš, število pa se je vedno množilo in doslej naraslo na 2980.
Fara, oziroma trg, ima svojo lego vzhodu,, od Oornjegagrada, zahodno od Celja; od Celja do tod je 2 uri vožnje, ali 41/., ure hoda.
Izmed podtaranih okolic so le trg Vranski Čeple, Prekopa, Tržič in nekaj Ločice na ravnem ob državni cesti; druge vasi so pa v dal-njeni krogu po gorah in klancih raztresene -fara se ima prištevati toraj težavnejshn.
Proti jugu in jngo-zapadu raztezajo Se sosedne tare Št. Gothard, Blagovica in Motnik v kronovini Kranjski.
Okolica župnije Vrnnske je zdravju ugodna-le dež jo pregosto nadleguje, ki ga prižene' vetrovi iz jugo-zapadue strani. Nevihte se, ako
nastanejo, kar kmalu odmaknejo temu kraju. V teku dvajsetih let padla je toča, povprek računjeno, vsaka tri leta, čestokrat napravila je pač ogromno škodo! Velik del nezgode pri-pripisovati je golim, posekanim svoje naravne kosate hoste oropanim vrhovom, ob katerih so se prej toconosni oblaki navadno razsuli, dočim imajo zdaj prosto pot v plodovito našo dolino.
Ker severno ležeče planinske vrhove (Solčavske planine, do 800Ö' visoke), dolgo krije •snežena odeja, prične se tu spomlad nekako pozno, ako se o pravem pomladnem času sploh govoriti zamore; navadno je prehod v spom-ladnej dobi kar naravnost od hladu do vročine, namreč poletne toplote.
Vendar pa nas sveži, ne osorni zrak, milo podnebje, dobra pitna voda, množina lepih gojzdov blizu vasij odškoduje obilo za manjkajočo nam pravo vigred. In ta čisti zrak nij popačen, ker barja (morasta) ali močvirja nij, iz kakeršnega se drugod vali ob soparnih dnevih pljučam pognbonosen vzduh;
Pač pa je dosti tekoče bistrega vodovja, ki pO Štetih krajih okolu tare žuboreče in urno giblje valcike svoje proti Bolski in potem skupno doli tje v čisto Savinjo.
Zemeljska rast je, posebno po dolini, rodovitna in rodi vse vrste pridelkov spodnjega
2*
Štajerja, žitne socivrie in sadno. Zadnjih |)ct Id pričela se je tudi živahna hmeloreja, ki ])iX zaradi neprenehoma stisnjene cene hmelja skoro da ne ImhIc obstala.
Tudi vinorodnih goric je nekaj za dofoaco rabo ali vino nij posebno sladko.
V živinoreji se nahaja navadno govedina svinje, ovce, perutnina, po hribovji koze\ K,,,,^ imajo le po trgu.   Divjačine je pičlo „mlo gojzdih in lovci so zajca veseli, akö ga ^
Medvedje, volkovi so že zdavno zatrti izmed strupenih živalij najti je pa pogosto gad ali modras.
Kakor omenjeno je kraj zdrav. Endemie nih, krajevnih boleznij tukaj nij; navadnejše pa so tako zvane vremenske bolezni, revmatizetn (protin, putika) in razni katäri vslcd piohlu_ jenja. Koze (osepnice) so razsajale tukaj lcta 1793,1794,1808; griža 1804,1812. 1828,1844,
Leta 1855 zatrosila se je bila iz Italije kolera; pravijo, da po nekem potepuhu, !»,,_ morila je,   sosebno  po trgu.   mnogo ljudi več ko 40.
Legar ali tifus je le enkrat nastal, ])a kmalu pojenjal.
Ljudstvo je večinoma lepe rasti, krepko-rod brez izjeme slovenskega pokolenja; običaji in nošnja slovenska; duševne zmožnosti SO raz-
vite; učenci iz teh krajev so bistrega uma in vrlih zmožnostij. Vojaškim naborom predstavila jo fara o<l leta 1868 do 1888 skupaj 645 mladenčev; izmed teli bilo j i 11 je v vojaštvo potrjenih 309.
Ti podatki razodevajo, da ta kraj nij, kakor si bodi zadnji, kar se tiče korenjastva.
Karani so po svoji veliki veČini kmečkega življa, obdelujočega zemljo v potu svojega obraza.
Poljedelstvo pa je v naši državi najkrep-kejši steber njen, in ker delo človeka žlahtni, zato je kmet tukaj čislan, nij se utibotapila se grda navada, da hi kmeta izpodrivali, zaničevali, kakor sc to godi žalibog po mestnih okolicah.
To pa naš kmet tudi živo čuti, vedoČ, da so časi preminoli, ko jc graščak, meščan ali kdor jc imel čas in veselje, grdil in črtil kmeta, kakor črnega murna, akoravno jc se od kmečkih žuljev vse redilo; nij več tiste dob«?, ko jc graščak jemal kmetu živino, češ, „ako hoče kmet jesti kruh, naj vlači plttjg in brano sam.u
Naš kmet si je svoje svobode svest, je trden, neomahljiv katoličan, dober, potrpežljiv; ali svoje čast, si ne da skruniti, kajti tudi pod raševino bije gorko,  občutljivo srce, čestokrat
plemenitejše, kakor pod grzdave svilo in i,ar žunom!
stisko in novoljc. križi, težave, nesreče in ohne ga no poderö, zaupa v Boga in to mu daje tolažbo v stiskali.
Zategadelj ga nialokje prevzame ošabna prevzetnost, baharstvo brezumno, te ostudne lastnosti. Pregovor veli: .. I Vev/etnija zajutrkujc v potrati ali zapravljiv-osti. obeduje z revščino in večerja z zaničevanjem." Poduki vrle nas,, duhovščine privajajo vedno bolj kmeta do omike, in kdo bb tajil, poduki v knjigah družbe sv. Mohorja so pravi dragoceni zakladi
Kakor je naš kmet napredoval v omiki svoji in spoznavanji samega sebe in narodnosti, tako napredoval ji' tudi v poljedelstvu.
Sprevidel je korist strojev, kakeršnih jc dokaj videti sejalnih, mlatilnih, rušilnih, osi-palnih, škoporcznih in čestilnih; drugemu drug jih v porabo prepuščajo.
Razširja se umna živinoreja, čebelarstvo in sadjereja.
Naši gospodarji so tudi v plačevanji davka pridni; malo rubežni jc, malo onih dolgih pravd ki pogoltnejo v svoje žrelo toliko denarja časa in posesti ter so krive tolikega sovraštva
To mora veseliti vsakega rodoljuba.
Fara Vranska plačuje davka cesarskega na leto blizu 8000 II., občinskih okrajnih in deželnih doklad pa okoln 6200 fl.
To 80 lepe svete in vendar obe občini ne nakladate več kakor 22 odstotkov za svoje potrebo, pa so le brez dolgov. To so nasledki dobrega gospodarstva. V 20 letih so izplačale skupaj nad 284.000 II. davka. —
Tedaj po konci glavo kmet ! Ne klanjaj se vsakemu pisanemu pogledu, vsakemu, ki si prisvaja oblast in povelje; nij ga gospoda nad prostim kmetom, ako je ta pošten in vesten! N'j mu treba sramežljivo sukati klobuka med rokama po pisarnah; pravico zahteva in pravica mu gre. —
Trg Vranski, središče fare, je postal s časom imeniten trg.
Jugozapadno od tod, zvunaj trga bila jc za cesarja Napoleona 1. francoska meja (Ilirija) do 1815. leta trg (tedajna vas). Vransko bil jc prvi kraj Avstrijanski od meje sem.
V hiši št. 101, sedaj last g. barona VVittcn-bacha, bilje tedaj c. kr. carinski urad; ljudstvo pa nazivi je to poslopje še zdaj „na avžlak."
l*o Vranskem trgu je mnogo obrtnikov, (4 trgovci, 2;J rokodelcev razne vrste, več lesotržcev in 1 predavatelj železnine), Trgovstvo z lesom in sadjem se posebno dobro obnaša,
Starodavno, narodno ime* „ Vransko - nahaja se po starih latinskih in nemških pismih pisano-Vrcnsk, Vrantzk, Frenzk, Pranzkh.
Bilo hi tedaj pravilno le „ Vransko".
Nemci pa so prestrojili to ime v J-Y;in/.. Naravno je' da so to zaceli tako, kakor )H| krajih okoln Ljutomera, Ptuja itd., kjer so \t Mcrctinc skovali r Meretinzen*, iz Bodislavc „b0_ dislavzen? iz Kokorič „Kokoritschen", iz Jfu-rave „Muratzen" itd.
Vransko jeli so nazivali .. Vranceir. potem „Franzen" in slednjič so srečno dospeli do „Kran//, kljuhovaje vrlemu vranu, ki v trškem grbu ponosno vihti svoj kljun kvišku
Trg Vranski broji lil, večinoma lepih hiš in se razteza po obeh straneh državne cest,, na dolgost, V njem je okrajno sodišče, okrajni zastop. davkarija, narodna šola, občinski uradi okrajno in krajno šolsko svetovalstvo, pošta brzojav, urad vžitninske dače, notarijat.
Po Maherjevi topografiji je trg okoln 7i i< y nad morsko gladino vzvišen.
Krog in krog robijo ga prijazni gozdeci hladni, duhteči logovi in holmci s krasnim razgledom proti spodnji Savinjski dolini in protj Celji. -
Megla, sitna človeškim prsim, redko ke-daj nastopi.
Nij čudo, da v to priljubljeno Letovišče vsako leto prihaja mnogo tujih gostov na od-poČitek; vsak zapusti zadovoljen mirni, brez-urupni in vendar živahni nas kotiček.
Postrežnib gostilen je po trgu dovolj, dobiti je v njih za zmerno ceno stanišče in brano.
Na Bolski napravljeno je kopelilče; voda >ma povprek 10—17° H.
O velekrasnib izletnih okolicah hočemo kratko spregovoriti tam, kjer bode sledil popis mestih podružnic Vransko župnije.
Veličastna župna cerkev v trgu je posvetna sv. arhangelju Mihaelu. Sedanjo lepoto pridobila je po neumornem truda proč. gospoda duh. sovernika, župnika Antona Balona in je zdaj najlepša v tej dolini daleč na okoln, hodisi kar se tiče notranjega lica, bodisi tikoma (,erkvene oprave.
Za faro ustanovljena jc ^razredna šola. Leta 1868 bilje učitelj Anton Pirš, kije tu pohvalno služboval od 1821 do 1868, kakor kažejo pohvalni dekreti in časnik „Grätzer Zeitung- iz leta 182«), 1830, 1832.
Zdaj podnČuje tudi preč. gospod župnik Anton Balon ob četrtkih prostovoljno otroke iz oddaljenih krajev v kaplaniji.
(M leta 1S(>8 sem se je ustanovila tukaj narodna čitalnica (1867), prepotrebna razövit-
rjava trga, kmetijska podružnica, zdravstveno poverjenstvo, lovska dražba, požarna (gasilna) Straža, rokodelska dražba. To vse vsled požr-tovalnosti blagega občanstva.
Družba sv. Mohorja šteje tu ogromno število udov, isto tako ima „Slovenska Malic;,-. „Savinjski Sokol", „ katoliško podporno društvo-v Celji, i mnogo narodnih družb i/, tega kraju dokaj članov.
Leta 1876 dobil je trg po prizadevanji občine, in gg. Lcop. Schweiitiier, Sini. Qset Fran Šentak, brzojavni urad. ki ima tu dosti posla.
Po ponovljeni prošnji okrajnega odbora in osobnem posredovanji državnega poslanca g. Mih. Vošnjaka priborila seje 1886tudi postna zveza med Vranskim in Trojano-Lukovim, tako, da jc zdaj vozna zveza med Vranskim, Ljubljano in Kamnikom popolna, nepretrgana.
Po teb popisih naj bode podano nekoliko iz
Zgodovine župne cerkve, župnije in podružnic.
Začetkom obsegala je župnija Vranska sedanje samostojne župnije: Vransko, Št. Jnr v Motniku in Št. Jnr pod Tabrom.
Iz preiskovalnega poročila, ležečega v Straš-burški pismovnici, od leta 154;") je razvidno, da je bila hiša Božja na Vranskem postavljena od »navadnega ljudstva" (von dem (.iemainen Mann), in da je imela pod saboj osem cerkva, imenovana: sv. Katarina, sv. Mohor, sv. Martin, sv. Radegunda, Št. Jtor, sv. Miklavž, sv. Marija Magdalena, sv. Hornau (Jeronim?)
Leta 1528 jelo se je tukaj gibati hite-ranstvo. Večkrat morala je priti pregledna komisija; iz poročila dne 28. junija IÖ28 po-Bnamemo, daje neki Krištof Ramschüssel, mitar, rogovilil in svojim ljudem prepovedoval cerkvene pobode itd.
Leta 1550, 1597 so bili luteranskega rogo-vi|jenja toženi Krištof Rotter, Pregl, Faingust, Anton Mautner, Krištof lluber z ženami in obiteljo.
1601. leta se je potikal po Ojstrški vasi '»iteranski pridigar Hans Dobransky.
L610, dne 5. oktobra pritoži se Vranski vikar Andi*. Fellmann pri svojem škofu proti Barona Feliks Schrattenbach-n v Hekenberku, bledeče:
•• da se ta brani osobc, krive pregreškov predstaviti sodbi, posebno tisto žensko, kije med blagoslovitvijo rMarijc kronane^ na Vranskem zvunaj na pokopališči jela razgrajati.
2. Da bi ga bil  Luka Trainier. podložnih Schrattenbaeba s hrastovim kolom nbil
ako no l>i udarca bil  zabranil kodperator
Hans Kopriua (Kopriva).
1611. I. je zamogel Andr. Fellman, cerkvenemu saboru Cnmjegrajskemu zopel pOIV čiti, da nijnia todi krivovercev.
163Ö bo se podložniki graščin Podgrad Hekenberg in Osterca uprli in te gradove oropali.
liJtK), dno -1. oktobra naznani vikar F,gi<| Ziperleškotu Tomažu, da kugapofari hudo razsaja.
Kuga je bila nastala tudi 1(124, 1625, 1646 posebno huda je bila 1 «"»17.
Kakor rečeno, postavili so farno cerkev navadni ljudje, t. j. kmetje.
Začetkom imela jc, kolikor se da posneti iz starih pisem, cerkev eno samo ladjo; zdaj ima tri. Na koru videti so še stebri iz prejšnje dobe. — Zdaj ima cerkev v glavni bulji dva stranska altarja: presv. srca Jezusovega in presv. srca Marije.
V severni stranski ladji je altar sv. Križa-proti jugu kapela sv. Antona, s katero se veže južna ladija in v koji je na spodnjem konci krstni kamen z altarjem sv. Janeza krstitelja
Kapela sv. Antona ima lep marmorni altar sv. Antona Padovanskega in kaže dvoje pfe.
menitaških grbov* na desni grb gospoda pL Waldreich (gotovo Caharija Waldtrich pl. Ehren-port), na leVO grb Marije Frančiške, njegove soproge.
Ta dva dobrotnika sta brž ko ne dala napraviti ta altar. V kapelinem grobu ste dve metalni krsti, v jedni počiva leta 1762 umrli Jožef Karol de Curti Francini.
V župni cerkvi bili so, kakor kaže knjiga 0 umrlih, pokopani: "> 1754. Leopold Evgcnins L. baron de
Schertzer. Na desni, v koru nzidan je
nagrobni kamen njegov.
1773. Alojz pl. Hohenwart, umrl v
soseski sv. Jeronim.
Nagrobni kameni v cerkvi kažejo še imena:
•»Gospod Jurij  pl. Schluttenbach ■lekenberški in Ojstrški, in gospa Katarina lojena Eibiswaldt". „Sinovi Franc in Kri Ät»f pl, Schrattenbach".
Cerkev ima štiri zvonove: Veliki zvon leta 1816, drugi 1685, tretji 1740; četrti, mrtvaški zvon je brez letnice.
1*609 dne 3. maja prosi Vranski župnik A»dr. Fellman knezoškota TomaŽa, da blago-sl°vi Marijin altar. Odlok se glasi: „Fiat in "online Jesu et Mariaca. (Zgodi se v imenu Jezusa in Marije).
so
1666 prosi bratovSciria sv. Kristusovega telesa Za dovoljenje napraviti bratovčemsko kapelo; dovolitev knezoskora je dosla 19, !lv, gnsta 1666.
17i»7 -1798 dozidali ste se obojestranski ladiji cerkve. To uradnih aktih prosilo se jc (803 za blagoslovitev poveksane cerkve in is. januvarija 1804 dobil je dekan MibaBut-kovič oblast, razširjeno cerkev na nedeljni dan blagosloviti.
1827 bil jc zvonik na novo krit.
1838 je bil tu velik potres, farna cerkev je dobila razpokline in se je morala popraviti.
1839. leta Ki. junija po noči nastal je v trgu i)oguben požar. Ogenj nastal jc v nekem hlevu mesarja Svctelna; zgorelo je ti hiš z vsemi gosi)odarskimi poslopji. Pogorelci; Luka Goričan, Maksel, Maloprov, Premse, Pek, Pak Hrvaški birt, Slivca, Xasko, mežnarija in kajža v farovškem vrtu. Zgorela sta tudi dva otroka.
1842 se je odstranilo ozidje okolu cer. kvenega prostorišča. ktero seje zagradilo stebri in železno verigo. Isto leto dobila je cerkev nove klopi, kapela sv. Antona nov tabernakel. Kupila sta se dva mala banderca in dragoeeni velutn.
1844 naredili so v cerkvi marmornat tlak
1845 izdelan in postavljen je nov veliki altar in dva stranska altarja presv. srca Jezusa in Marije in prižnica.
1846 dobila je kapela sv. Antona nov tlak mozajik.
1*47 kupil se je nov k rižev pot, blagoslovil ga je frančiškan čast. O. Atanaz Kraj »ik iz Nazarja.
1848 je bila velika povodenj. Spodnji konec trga jc bil preplavljen, voda je segala do kolen.
l*r>;> so bile narejene lepe nove spoved-nice. Isto leto prestavili so okrajno sodišče iz Podgrada (Purgstall) v biso „Adlerbirta" na Vranskem, davkarijo pa na .pošto".
• 854 je izdelal Alojz Htfrbigcr nove org*}e z 18 registri. Postavil se je tudi nov a«ar sv. križa v postranskej ladiji.
1857 kupljena jc nova moustranca v gorskem slogu za 1080 gld. Ta monstraiica je blagoslovi j ena po knezoškofu, eksce lonci dr. Jakobu Maksimilijanu, tedaj-nem korarju Lavantinskem. Brat milosti, knezoškofu bil je takrat župnik Vranski.
1869, dne 23> junija ob V,!', uri zvečer vstrclili so Lovrenca l'.onturina, feldvebla c. kr. peŠpolka št. 26 zavoljo begunstva in zapeljevanja tovarsev do upora. liil je dan pred Sol-
ferinsko bitvijo, praznik sv. rešnjega Telesa in veöer prod sv. Jano/oni. V istem mahu, ko je zažari! se prvi kres nad Hekenbergom in ko je farni zvon /apel „ vedno luč", poknile so puške in krogle svinčenke so usmrtile j/(ia jalsko nesrečno srce.
Voditelj smrtni sodbi bil je polkovnik pl Richter;  zadnja tolažila  sv. vere p,.delil jc nesrečniku prč. gospod župnik Stuller.
1860 dobi cerkev novo streho.
1861 nasadili so vrh zvonika novo poz_ zlačen križ in jabolko.
1863, na cesarja rojstni dan zazsajala je nevihta* toča je padala, kakoršne njjso pamtili najstarejši ljudje. Polje jc bilo kakor pozimi; zrna toče, debela kakor kurja jajca ležala so še dva dneva po tleli. —
Isto leto jc kupljeno belo cerkveno ban derce za žene in device ob stroških 17() H.
1864 so tatovi okradli nabiralno skrinjico
1865 dne 9; julija bral je tukaj prvo sv mašo prč. gospod Miha Plesalk, sedaj župnik .Št. Pavelski.
1866. leto je bilo izredno bogato vseli pri delkov. Po severu razgrajal je Prus, na jngn Ttaljan, drugod so nastajale kuge in davile ljudstvo.  Tukaj pa je bilo kakor v dobrem
zavetišči; le vojaške trume so sc živahno selile tod skozi.
Is<i7 dne 9. junija blagoslovil je g. župnik Stnller kapelo, ktero je na časi neomade-žanega spočetja device Marije poleg svoje hiše postaviti dal vrli tržan g. Loop. Sebweniher.
Isto leto je bila zopet velika povodenj.
1869 dosli so štirje lepi, novo pozlačeni, srebrni kelln, kterim je v Ljubljani podelil blagoslov knezoškof Jarnej Vidmar. —
V ravno tem letu govorilo se je. da na toeravajo prestaviti sodišče odtod v Mozirje ter dva okraja   spojiti   v  eden  sam okraj. Ali Vranski veljaki so temu ugovarjali, ostalo je Pri starem."
ls7<> videti je bila severna lue, žareča krvavo rdeče. Ljudstvo si je prerokovalo iz te redke prikazni vsakojake nezgode.
V istem letu dobila je cerkev zopet lep srebrn kelli.
1871 kupljen je nov. svetilnik prekrasen za 24 biči.
1*72 je zopet pobila grozovita toča vse Njske pridelke.
,s72 dne 25. septembra vložili so po slovesni službi Božji blagoslovljen temeljni kamen šolski stavbi. Öb enem položili so se v zaboj:
raznoteri denarji in časniki tiste dobe in S|i0. minski list, ki se glasi tako le:
Naprej na poti omike !i4
„Da se daje mladcži Vransko fare priložnost, doseči troje: 1. da se na podlagi sv. katoliške vere razvije um in srce iuo s tem položi temelj pravi človečnosti: 2 da bode nekdaj na čast in slavo
svojemu narodu; 3. da se iz nje izgojijo čvrsti in zvesti udje avstrijske države, — v ta namen smo podpisani v ime župnije Vranske razširili pretesni hrani Vran« ske šole in pokladamo temelj z vskli kom.
Bog blagoslovi to svetišče omiko in domoljubja! Bog blagoslovi bodočnost Vranske mladeži! —
Kraj no šolsko svetovalstvo Vran sko, 25 septembra, tisoč osem sto dva in sedemdesetega  leta za vlade Ni, Veličanstva Frančiška Jožefa I.
Udje krajnega šolskega svetovalstva: Luka Gradišnik, načelnik. Frane Sen tak, načelnikov namestnik ►Simon Oset, šolski ogleda.
j a ii c z Stull e p, župnik.
Jakob lin dna. nadučitelj.
Anton Pajk, \
Jožef Musi, i udje.
Gr us ta v baron Wittenbach, /
1*72 dne 27. novembra so se nenavadno gosto vtrinjale na nebu zvezde; tO je trajalo °d 6. do LO. ure /.večer. Ljudstvo je bilo preplašeno rekoč, da se mu dozdeva, kakor bi "°telo vse nebo doli pasti.
1's7.'» dne || novembra bila je na Vranskem razstava govedine in konj; obiskovalcev razstave šteli so nad 3000.
ls7.*:, dne 20. novembra se je svečano blagoslovila po gosp. župniku Stiillorji na 11(,v" dozidana šolska stavita. Slovesne službe 'Hie udeležili so se vsi uradniki in mnogo ljudstva.
UČitoljstvo, na novo nameščeno je bilo kkrat: Radoslav Škoflek, nadučitelj, ,S im 0 n M egli č. učitelj, M a r i j a S e Ii w e n t-Dcri noduöitcljica.
1874 postavi Fran Šentak novo mla-tilnico v TrŽioi, kojo so blagoslovili 29. julija.
1875 so dali prenarediti Božji grob; to je
sfi»ln 350 II.
1875 kupljena je nova ura repetirna za Zv""'k ob stroških 870 H.
L876 v dan .'J. oktobra zgubila jefarapo smrti obče ljubljenega župnika gosp. Ja„ Stullerja.
IS77 «Ine I. januarja dobila je fara novega župnika preč. gospoda Antona Halona
Istega leta se je prav lepo popravil V(.s farovž, kar je stalo 1250 II.. podružnice so doložile .•>»'►<> H., velika večina stroškov zadela je toraj g. župnika. —
Pismo Vranskega vikarja Andi' Schwab do škofa Konrada iz dne 2:>. avgusta I57g razodeva, kakšen je bil farovž nekdaj.
Vikar toži, da je farovž podrtija znotraj in zvunaj.
Župnik Alldr. Zdolšok je farovž posebno v gornjem delu precej prenarediti dal.
1878 je bil tukaj na pregledovalnem popotovanji štajerski namestnik baron Kiibeek; zasliševanje ljudstva o željah in pritožbah vršilo se je pri Gorograncu v „salonu."
1H7S—IST!» kupilo se je mnogo krasne cerkvene oprave.
1SS1 pozidal se je glavni zvonik in stolpi,-. na kapelo sv. Antonija; oba stolpa sta pokrita s škrli.
1881 dne 4. julija pričela so se pod ..sobnim vodstvom gospod župnika Balona obširna popravila,  in prenovitve v cerkvi;  novo sli-
kanjo T:\\ fresco" izdelal jc okusno slikar "oma Fant oni, ki je oskrbel tudi pozla-larska dela pri vseli altarjib in prižaici. To je stalo 5631 h.
1882 dne 8. julija imenuje mil. knez in sku<' prč. gosp. župnika Aniona Balona 8vojim duhovnim svetovalcem.
1883 peljal se je tu skozi nadvojvoda Albreht; na Vranskem se mu je poklonil <»1<l-s* j ni in občinski zastop.
1886 dne 2. julija poročal je državni poslanec g. Miha Vodnjak o svojem delovanji v državnem in deželnem zboru.
1887. Staro gospodarsko poslopje pri farovžu, Ze davno trobnelo in silno vbogo, moralo se je Podreti in postaviti novo; pravilna in vseskozi 'epa sta\ ba izvršena je bila pod vodstvom gosp. upnika Balona septembra 1887.
Farani so tudi tu, kakor pri vsaki drugi Priliki s svojo darežljivostjo dokazali, da so V||(,ti za olepšavo svojih cerkvenih in farnih Sto-Vb, na koje so smelo ponosni.
1**7 obiskal jc mil. knezoškof Ljubljanski. <lr- Jakob Misia, patron Vransko fare, prč. S°sp. župnika.
1887 dne ;). februvarrja umrl je obče čislani posestnik g. Fran Šentak K. I- P.
1888 kupila sc je s prostovoljnimi darovi lopa bela zastava za šolsko mladino in i>j|.( blagoslovljena .'S. maja 1888 po gosp. župniku. Kuinica zastavi bila je gospa Amalija baronica Wittenbach, ki je darovala zastavi krasen trak. Po Zimi so blagosreni tr/.aiii 43 otrok šolarjev preskrbeli z opoldansko toplo hrano.
Dne i', junija, dan pred sv. birmo, je bil tukaj slovesno sprejet in pozdravljen milost IJ i v i naš knez in škof. Trg jo bil ves v zastavah, zvečer razsvitljon, ko je bila mil. knezu na čast velika bakljada, priredjena po gasilni straži /. godbo.
Mil. knezoškof dr. Jakob Maksimilijan so delili zakrament sv. birme tukaj že petkrat, to je leta 1864, 1870, 1876, 1882, 1 sss.
Črtica o siromašnej hiši „kloster".
Na holmci, imenovanem Brise je pod trg spadajoča hiša. ki služi obubožanim ženskam v stanovanje. Imenuje se od nekdaj „kloster" • sprejemati se smejo notri jedino le ženske, ne več ko 10.
To hišo je darovala s pismom dne 21. maja 1837 Marjeta Vizjak.
V tem pismu je rečeno, da Marjeta Vizjak «luruje biso št. 52 (zdaj 54) v trgu, tako zyam „kloster" in k tej spadajoče parcele ubuštvenemu zavodu iare Vransko; ali 8e sme prepisati v lastnino tega zavoda še le takrat, kadar umre ona in njeni dve sestri Katarina in Miea.
Ta prepis zvršil seje 17. avgusta 1843. Darilno pismo, sklenjeno med takratnim župnikom Gaspar Soršem in Marjeto Vizjak govori, da pripada darilu: ") hiša v trgu štv. f>2; h) vrtič tik hiše; °) njivica nižje poslopja;' (/> njivica in kos travnika, kjer je meja« Caspar Sirk.
Davek naj plačuje cerkev. Leta 1867 se je ta hiša morala popraviti. *
* *
Cerkveni ključarji župnije Vransko so zdaj : Andrej Bris ni k, posestnik; Anton Ku-mcr, župan.
Podružnice.
Župnija Vranska ima šest podružnic, °pišenio v tem sostavku.
Omenjeno je že, da je okolica Vranska posebno   ulična,   vabljiva   krajšim ali daljšim
izletom.
Že potovanje do podražnih cerkev mora prijatelja Božje narave zadovoljiti. Ako hoče sprehajalec hoditi pO zelenem, ravnem pu|ji izbere naj si sprehod na Ločico; če se hoče veseliti hladnega gojzda, njegovega okrepče-valnega vzdnha in poslušati miloglasno pesem hrzokrilih stanovnikov tihega loga, naj gre k podružnici sv. Martina; pot do t jei je eno uro dolga.
Kdor ljubi vinorodne gorice in zmerne goričke, prikladen mu bode sprehod v Stopnik ali k podružnici sv. .Icronima : krepkejšim in zdravejšim  priporoča  se  pohod   podružnic za
Čreto in sv. Katarine. To dve podružnici ste visoko na gori, ki se dviga, kakor mejnik med Vranskim in Gorajegraškim okrajem. Iz tega vrha vidiš daleč gori v gornjo Savinsko dolin,, do Ljubnega; v dolini, kjer med zeleno rava-njo teče bistrovalna Savinja, kakor trak srebrn vidiš blesteče se cerkve Kokarje. Gorico, Rečico, št. Janž, Okonino, sv. Frančišek, na vrheh sv. Primož, sv. Križ, goro oljko itd., velemo-gočon razgled, ki ga lepša na skrajni meji tvojega pogleda dolga vrsta veličastnih Solčavskih planin, pokritih z večnim snegom; od pla-
nin sem veje že precej ojstra planinska sapa, treba se dobro odeti.
Med mnogoštevilnimi izleti naj l>ode omenjen Še oni v sosednjo faro Št. Jnr po „Grilo-v,'"'-; zavodu; na planino Ščavnioo (3900' vi-s,lk°) v prijazni sosedni trg Braslovče mimo Podružnice sv. Marlina. Zdaj pa se nam je zopet vrnoti k popisovanji podružnic.
!• Podružnica sv. Marije zaČreto.
Neznano je, zakaj ta cerkev v pismih 0 kri Vranski iz leta 1545 ni.j omenjenamo-SOČe, da je bila postavljena še le pozneje.
0 tej prostornej, DO ljudstvu prav rado °Wskovanej cerkvi jo omeniti:
Cerkev ima eno samo ladjo; ima pa več ''•'zidanih oddelkov; od prejšnje dobe ohranjena s° gotična vrata.
Altarje so posvečeni sv. devici Mariji; na ,,(s"i žalostni materi Božji, na levi sv. Urim. Ob severnej strani jc kapelica sv. Ane, prizi-flana bržčas 17:><>; ta letnica se bere namreč 1151 kapeliei. V krstni kamen poleg glavnih vrat vdolhljena je letnica 1685. Cerkveni kelih podoben je kelihu iz 1. IÖ12, nahajajočemu se v MJnbenskej podružnici sv. Antona v Kastkab.
Pripovedujejo, da so pred kakimi 40 iz cerkvice vkradli železen jerbas, i/, kterega je poleg pravljice,  nekdaj  žrl   konj Turka, jerbas pa, da so Turki tukaj pozabili.
V zvoniku je troje zvonov; Letnice so XXI (1471 V) L746 m 1778.
L. 1618 blagoslovil je škof Toma/, altar.
is2f> je bilo dovoljeno prodati cerkveni vinograd. Ob službovanji g. župnika Andr. Zdolseka kril seje stolp s kositarjem, na pravljen je bil nov kbr, poveksati so cerkvena okna in previden* jih z mrežo, slednjič pono vili vse tri allarje.
1856 poveksati so dali farne orgije, ktere so potem na Oreto prenesli.
1858 je treščilo v lušo poleg cerkve (mež-narijo). Isto leto popravili so zidovje okolo cerkve.
1SI12 dobila je cerkev nov križev pot; slikal ga je Vizjak iz Kranja, okvirje je napravil Andrej Cesar iz Mozirja,
1S<);") postavil je Andrej Cesar, podobar iz Mozirja nov altar sv. Ane v kapelici.
1871 po noči 28. avgusta vlomili so tatovi v cerkev ter poropali denar, perilo in oprave.
1869—1873 nakupilo se je mnogo nove oprave. Cerkvica je /daj prav lična in prijazna.
Cerkvena opravila se tam obhajajo: bin-k°stni ponedeljek, v god sv. Urha, sv. Ane, °D veliki gospojniei, roženvendno nedeljo in ,vsiju sv. Telesa.
Cerkveni ključarji so sedaj: Andrej Brišnik, Anton Blatnik.
2. Podružnica sv. Katarine.
Pičle Četrt ure od Čreie na isli gori stoji J^kvica sv. Katarine proti jugozapadu. Zidana je v goriškem slogu, ima ozka obokasta okna, lesen strop. Cerkvici ostala je starikava oblika, *er ße je pozornost in delavnost ljudstva obr-
»olj Marijini cerkvici za Čreto.
Glavni altar posvečen je sv. Katarini, stranska altar ja pa bv. Pankracyu in sv. Uju. Uttiice so videti: na krstnem kamnu blizu velikih vrat 1656, zvunaj kora 1685, na priž-
1<;s'. Lesen stolpič ima dva zvonova. Večji izmed obeh ima napis v vzvišenih črkah Seskih: Jezus Xazarcnus m + v I + X + (l434?), manjši pa Jezus Čili Dei Vivi Mise-se,,c Nobis.
,s,»7. leta omislil se je namestu opisanega P^ega zvona nov, 242 funtov težak zvon pri AI,Hll,<n Samassi v Ljubljani; dozidali so za-kriatyo, napravili nov tlak, na severni strani dv°je <>ken in vsem oknom dodali mreže.
Glavni altar se je isto leto prenovil, popravila sta 86  stranska  altarja   (slikarija na
steni), dobila nova prižnica in se je sploh vsa cerkvica /belila. Dne 2<>. oktobra, ist;7 je Djja tako olikana cerkvica blagoslovljena po g08p župnika Stul Ierj i.
1872. leta popravili so še ozidje okola cerkve. Opravila se v tej cerkvici vršč: Ob sv. Katarini in procesija sv. Telesa.
Cerkveni ključarji: (glej Creta).
3. Podružnica sv. Jeronima.
Severozapadno od Vranskega stoji na strmem skalnatem višku cerkev sv. Jeronima na Tabru, obdana od starega zidovja, ki ima na oni strani še stolp, v kterein je zdaj hlevič. Ta cerkvica namreč stoji na razvalinah nekdanjega gradu, tvrdnjave. Pravijo, da je graščina Podgrad (Pnrgstall), ki je zdaj spodaj nižje Tabra, stala nekdaj na mestu cerkve.
Drug tak tabor bil je po starih listinah pri sv. Jui'ji. Zatö menijo nekteri, da naj hi se fara Št. Jur nazivala : St. Jur v s p ud njem Tabru, (ne „na Tabru"), če je pri sv. ,JC-ronimu bil -zgornji Tabor".
Začetkom imela je ta cerkvica le 4 sežnje dolgo in 22/3 sežnjev široko ladjo in lesen stolp.
Pozneje podaljšan so ladjo za 21'., sežnja, Ua zapadni strani dozidal se je nov zvonik. Jj('t;l 1<'>.*J1 imela je cerkvica edini altar sv. Jeronima. Zdaj (od leta 1860 sem) ima tri: Sv- Jeronima, na desni sv. Antona, na levi sv. Jožefa. Vpisnm Ernesta Amadeja grofa Attemsa, sk,,,;i Ljubljanskega od leta 1747, pisanem po naročilu Koidulc, Ceciljo pl. Ilolieinvaith »menuje se altar sv. Jožeta „privilegovan" altar.
Leta 1860 dobila je cerkvica novo priž-ln<'u- podobe sv. križevega pota in pevski kor.
l862- 1863 prezidala se je mežnarija, ki st,'i' v jugovzhodnem kotu Taborja.
V zv.miku sta. dva zvonova, prvi težak 4!,o, drugi 215 funtov.
Uta 1886 prizidal se je cerkvi večji Žagred.
Četrt ure od te cerkve navzgor je velika V"ni"<>. ktero imenujejo ljudje ;.škodavnica" ^äalnica). V njej nahaja se mnogo kapni-kov različne obliko."
Votlina sega globoko in daleč; trdi se, <a       izhod na Gornjegl-aski severni strani, ^nakajama nahaja se višje blizu podružnice sv. oštai Smartinske (are, imenovana „Žlebirnicaa.
Ub vznožji Taboria stoji gnusoma Pod-" r m i
*'nekdajni sedež sodišča.
P° izvirnih spisih leta 1426 in pO ZgodO" s:"nostanskej iz < lorn jegagrada imel je ta
samostan (Stift) dvorce Podgor na Vranskem pripadajoč uradu Volog. Ta dvorec dal se je 1341 Rudolfa Vaist (Rudolf der Vaist.).
Leta 1542 so Podgrad po umrlem Lud viku Hohenwart!! cenili:
„Gescbatz purgstall, so yotzo ganz ödtvnd „nichts peilhe hal 50 Pfd. dl.8 das hoch-„gericht da/u 220 Pfd. dl. ein Haus und ..ein Garten zu Cilli 88 Pfd. dl. und das „Amthaus zu Lemberg samml Garten 70 „Pfd. dl."
Kot lastniki Podgrada imenovani sr>:
Schrattenbach okoli 1650; t660Janea Bapt. Karl pl. Sanmbnrg, v krstnih maticah imenovan Assessor dueatus Carnioliae-1681 Suzana Apfaltercr; 1730 .Marija Ana, vdova Janeza Friderika Strausberg, rojena Apfalterer; 17.57. i 74s Ja. nez Ludvik pl. Hohenwarth.
Po Hohenwarthe so imeli grad v lasti 1783 Maksimilijana rojena Brandenau, omoženaRenzcnberg, odi. 1792 Peter Frid. Hillebrand, po njegovi smrti ndova Jožefa, pozneje omožena Perše; 1801 Cecilija Tat nični*, 1807 Marija ndova Sknbic, omožena Peček, po njej Jožef, za tem brat Frane Sknbic, t827 Matija Perko, potem njegov sin Anton Vincenc Perko, kteri je graj.
Jäno leta 1*4(5 prodal Karlu Nep Gnstavu .a*°n Witteiibaclin; po smrti tega je 1885 JO Prevzel sedanji lastnik Ludovik baron Wittenbach.
Opravila pri cerkvi sv. Jeronüna so: god Rv- Jeronima. sv. Florijana, križev teden in P^cesija sv. Telesa.
Cerkveni ključarji so: Matij a Kap u s. ***** Slap ni k.
4- Podružnica sv. Magdalene na Ločici.
v notranjem podobna je cerkev oni pri sv- Jeronimu; nekdaj špičasto obokana okna Prestrojila so se v Itirivoglata.
Glavni oltar iz 17. stoletja, posvečen je *y- Mariji Magdaleni, stranska allarja pa sv. Wotburgi (na desno) in sv. Barbari (na levo).
Leta 1631 je imela cerkev postranska al-a,:ia posvečena sv. Abaciju in sv. križu.
1825 dovoljena je prodava vinograda.
1838 je postavila soseska mežnarijo.
1845 je bil na novo krit zvonik.
1 S;)( 1 so se popravljali trije altarji. t    1865, 1866 seje popravljala cerkevzno-,;|.|. kar sprieuje kronogram:   »SanCta Mag-aU',,:> "VnC preCatrlX nostra".
1872 se je tu cerkev zopel mnogo olepšala in krila; odlikoval se je pri tej priliki posebno Janez Po/nič p. d. Skrabar, kmet iz Bistrice.
1876 prenesla se je iz Vranskega stolpa ura na Locišk zvonik.
1885 prenovil se je glavni altar in pronica, delo izgotovil je Celjski zlatar Prano K raso v ee.
1886 dobi cerkev nov križev pot. Opravila na Ločici so: god sv. Marije
Magdalene, procesiji križev teden in sv. Telesa.
Cerkveni ključarji so: Trane Zev ni k, Janez Zupan.
5. Podružnica sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku.
Cerkev imela je leta 1681, kakor razvidno iz vizitačnega zapisnika, štiri altar je: sv. Mohorja, device Marije, sv. Simona in .Inda. sv. Benedikta. Zdaj ima pa troje altarjev, namreč: sv. Mohorja in Fortunata (iz I. 1712) na desno B. V. Mariae, na levo sv. Simona in Juda.
Pred gotiškiini vrati je bilo leseno obočje; ko so pa leta 1863 cerkev poveksevali, odstranili so to obočje.
Nu velikem altarji videti je grb Schrat fcnbahov. V zvoniku sta dva zvonova; manjši /v"" ima nerazločen napis in letnico 1320; Vn"i' kupljen je leta L867.
1863. leta seje cela cerkvena stavba popravljala, postavilo ogradilo zidovje napravila poleg v,1,,da kapelica sv. Koka in Boštjana, ki seje Magoslovila, dne 18. junija 1863, osmo nedeljo Po binkoštih.
1S,)T zlatih so vse altarje na novo.
1870 kupil se je nov harmonij in dala P°2latiti monstranca.
Tej cerkvici pripadal je vinograd na pod
listine, izgotovljene po plemstvu Teharskem (Edelthum Tüchern) 31. jauuvarya 1676.
Opravila v Stopniku so: god sv. Mohorja 111 Fortunata, sv. Koka ob Mali gospojnici, pro-,Vsi.ia sv. Telesa;
Cerkveni ključarji: J. Poznič. Ignacij 15 e rdnik.
e- Podružnica sv. Martina v God-vinu.
I/, vi/.itačnih zapisnikov posnamemo, da .je l('».':i cerkev imela tri altarje: sv. Martina.
sv- Petra in sv. Jerneja.
Leta   L699 glasilo se je poročilo o tej
,Vlkvi neugodno, kar se tiče stavbe. V slabem
stavbenem stanu bila je tudi še leta 1860, Zvonik se je nagnil, zidovje kazalo je nevarne razpoke, streha je bila trolmela, premočena, Vse te oškodbe odpravile so se 1861. in 1862, leta ter se je oh zagradbi postavila kapelica.
Cerkev dobila je nov veliki altar (blagoslovljen po dekanu iz liraslovč Mih. Stojami 9. novembra 1862). Leta 1863 so prišli tudi na mesto starih novi stranski altarji sv. Petra in sv. Jerneja in se je pridobila nova prižnica.
V zvoniku sta dva zvonova.
Leta 1810 dokupilo se je posestvo, obsegajoče 2 orala 15870" hoste, lilliQ0 pašnika in 60d° dvorišča.
Blagajnica te podružnice je posebno dobra.
Iz spomeniške knjige župnijske razvideti je o tem sledeče:
V prejšnjih časih so ljudje, kakor še zdaj. sv. Martina častili posebnega varba domače živali, posebno govedine, ter so mu, tako rekoč vso žival posvetili in postavili jo pod njega varstvo. Plačevali so pa od nje precejšnje doneske cerkvi.
Doneski (obresti) so narasli do pomenljivega dohodka ter se zabilježevali v cerkvene račune. Pozneje se je manje odrajtovalo n. pr. od krave po 5 fl. in manj; glavnice so se pa vložile na obresti. Ker se za popravila nij izdalo
skoraj nič, so se glavnice morale množiti, obresti toui in so tako dosegle poznejšo visokost. Zato je blagajnica te podružnice' večkrat pripomogla Farni cerkvi pri njenih stroških.
1*71 —1876 dobila je cerkev več nove oprave.
Opravila so: god sv. Marka, sv. Petra 111 pavla,  sv. Martina in procesija sv. Telesa.
Ključarji so: F ran c Kosme lj, Franc Zuža,
Dodatek k podružnicam.
Še leta 17114 imela je tudi grajščina »Brody- pravico, da se sme v njeni hišni Izpeli brati sv. maša. Doticna dovolba je fejsla 4. nmja 1 786 v roko gospodične Aloj-^Je de Cnrti; podaljšana je bila ta dovolba J* lastnika Jožefa Bayer L 1790, 1794. u'ts» 1754 bil je duhoven Matija Bernhard (°dl759 do 1762 bogoslovec v Gornjegradskem Ko,eg»ji) praefectus castri Prodi.
Lastniki graščine Brodovske, ki je nekdaj 1Uel;i svojo zemljiško knjigo, so bili:
1730 Kari Žiga Pilpah, Frane Anton ^inaeher; 1738 Anton Solak, 1741 Jožef J,- Charcheöy, 1746 Karl Jožef de ^irti-FiaiHini*, 1762 Terezija pl. Cttrti, Alojzija Teodora, Maksimiljana,
— f>2
Nepbmncena in Marija pl. Cnrti, itss Miha EvstaMj baron Rastern, 1789 Jožef Bayer, 1.802 Adam Scewald, ixnx Anton Hayder, L818 Filip Puklič, 0d 2. oktoln-a L824 Jožef Omcrsi in po njegovi smrti 7. aprila L838 njegovi dediči, od katerih je kupil graščino 17. avgusta L852 dcnašnji lastnik Edvard Seliaur.
Ena kapelica je bila tudi v liiši carinskega urada (Zollhaus).
Carinska in mitarska pravica na Vranskem spadala je pod cesarske regalije. Pravico so po /astavbi imeli 1492 Andrej Hohenwarte!1,
1508 Lenhart Ramnschtissel, 1524 njegov sin Jnr in Krištof, 1535 Jost pl. Lilien berg. Pozneje 1620 najdemo tu nameščene: Krištof Hueber, 1625 Krištof Vervec, 1650 Lndvig Prescholler, 1704 Anton Caharija Walarich pl. Ehrenporten, 17.J2 Ernst Köschner pl. Ehrenberg, 17;};; Alfons Hanibal iz Maribora, 174s Albin Evgen pl. Ziernfeld. —
Masna liccncija za to kapelico podaljšala se je dne 4. maja 1786 po kn. šk. tavantinskem ordinarijatu za Jožef Kari Fišerja. preglednika Frane Tomžiča, za Jožefa Pričko, za poštnega odpravnika in carinske uradnike. • Od leta 1811 nij te kapele več.
ustanove.
Otto Henrik grof Schrattenbach, Prebolda in Heckenbcrg-a, 320 II. /,u (> maš \ farni, in Iii maš v podnižni cerkvi sv. Mohorja.
0 Heckcnbergu, razpadeni graščini v ktopniku, imenuje spis: „benediktinski samostan G°rnjigradu leta 1268 Hermana pl Jleelien-berga, 1277 nekega Ginter pl. Hechen-berga. Lastniki tega gradu so pa le bili ,l:!,n' Königs bergerj i. 1442 gaje nekda kupil Friderik grof Celjski od Neže pl. Stubenberg. Poznejši lastniki: Jobst pl. Ulienberg, 1514; ülrih pl Eitzing, so-P^g Skolastike roj. Kacijanar, ki je tvrd-njavico L542 (?) prodal Pongracn pl. Schrattenbachn. Iz Schrattenbachove obitelji s" pozneje ta grad imeli v lasti: 1587 Jnr, 1,11,1 Feliks pl. Sehr, 1647 Janez Fri-*erik, 1726 grof Oton Henrik, 1734 Franc A*»ton, 1784 Oton Bolfank.
1794, dne 25. avgusta kupi grad Simon Aleksander potem podedujejo ga Janez Aleksander L807, in Jožef Omcrsi 1839, p°znejŠi lastniki so bili: 1839 Frane Dvor š*h,  1843 Wilhelm  Ukl,   1847 Anion
Vincenc Perko, grofinja Tanzzi, 1863 Anton Pajek, In <hI L874 Krane Ulrih.
Ustanova: Kordnlc Cecilije udovo pl. Hohenwart rojene pl. Apfaltern 300 H.
za 21 sv. mas; 16 se jih ima služiti pri sv. Jeronimu, 5 v žepni cerkvi. Dolžno pismo o ustanovni glavnici Janeza Ludvika pl. lioheiiwarta se je dalo takrat vknjižiti na grajšclno Podgrad.
Ustanova: Marije Terezije, soproge Janeza pl. Hohenwarta, rojena de Cnrti-Francini, ion 11. za eno sv. maso. Ta ustanova je žc ponehala. Imenovana zapustila jc tudi podružnicam za Creto !<»<> H., LoČica 50 H., sv. Katarina 50 ti. in župni cerkvi 50 ti.
Udova Plapart je 31. decembra 1785 v župno cerkev Vransko na leto 5 funtov voščenih sveč sporočila.
PI aparte najdemo 1651, 1703, I7:;i> vpisane kot Vransko poštarje, po njih Žiga Novak, za tem Oiuersu.
Razun teh ustanov jc seveda še mnogo poznejših in novejših.
Predstojniki župnije Vranske.
Konrad, vikar (Vikar von Vrensk) 1286; Podpisan na nekem (»omjegraškem pismu za ßvedoka.
Tcodorih Tew fel-Czerstetten, župnik 14i4
M <"»,reli linStüpl (von Stabil Pongrac, »večni vikar Vranskr. (Pismo v Gorirjegraškem ar,'ivu 1416).
J»rij, vikar 1493, 1499. Leta 1403 l,ls«' oesar Friderik cesarskemu svetovalcu, sMniku v Postojni Gašparju Kauber. da 8* je vikar „zu Fränlz im Senthal" tožil, ker "m je na Meninski planini ukazal odvzeti ži-]nu,l to živino mu mora kar precej povrnoti 1,1 vikarja Jurja pustili v miru.
Al»dre, vikar 1507 (bržko ne Andrej Santa).
^ivec Fabjan, vikar, je bil 1528 pri Vlzitaeni komisiji v Cclji.
Z a dni k Tomaž, vikar 1533.
Bey m lieh A n d rej, vikar 1534, 1535.
Bizjak Andrej, vikar 1537.
Roter Krištof, 1550 dne ö. febr. iskali so pri njem luteranskib knjig.
Lak nor K risi o f, vikar 1559.
F ii ni a Valentin , vikar L566.
Schwab Andrej, vikar 157-1 do 1589. Dne 23. avg. 1578 piše svojemu škofu Konradu, koliko jo pri larov/.u popravil in ker mu je nekaj apna preostalo, prosi škofa, da mu da tarovško njivico pri meznariji med cestama, ker hoče postaviti na njej svojim hišico.
Inventar po njegovi smrti se glasi v takratni nemščini:
„Erstlich 2 Aiifgerichle Fedcrpcth. [tem
„5 Paar allerlev leillaoher. ein grossen schwarzen
„Priester Rok h sambt einer langen schauben;
„14 Zininene  khleine vnd grosse Schüssel,
„4 Zininene Täller, 5 Thruhen, 3 schwarz vnd
,.2 mit gelben Fürnuss. am Pochen Fleisch bei
„60 Pfd., ain get'iirneste gelbe Allmar mit cin-
„vvendigen Khässtlein, 3 silberne Pecher, 5 Melich-
„khue vngefehrlich 15 fl. werth,  3 Khcsstel,
„ainer nimbt ain schaff Wasser, die andern
„seindt klein zum Fusch sieden; 4 schweinen
„harnen, 2<> Täller,  Item auf 2 Tisch Löffel;
„6 huener, 1 hau,  1 schweindl,  1 vnbeschla-
„gener Wagen, Haiden 2 Star, Waissgemüsehet Star.u
Fe II man n Andrej, župnik od 1601 P) tukaj pokopan L6. mana lr>2<Fcllmann
Je prestal dokaj prepira S Feliksom pl. Sehratton-Jahem na Ojsterci; enkrat zavoljo ribarstva, mu je Schrattenbah braniti hotel. 1615 '""'"nvan je v listinah Fellmann „komisar na ^•anskoni". Nj. svetosti Papeža Publicns No-tar»os in korar Ljubljanski. Večkrat vdeleževal ,se je kot škofijski poverjenik cerkvenih svetov v Gornjemgradu.
Tavčar Janez", vikar 1626, 1631 (1658 P^yzel je vikariat v Motniku). Polnočni dtthov-1,,kl bo bili leta 1631: Toma/ Podgornik, Matija Regulas.
A r n o / .J u r, /upnik, nastopil 5. junija 1636.
Staidler Andrej Karol,župnik 1650 (l<> 1657.
,k>,,|)ič Andrej', /upnik 1663, 1665. Globočnik .lakob, župnik  1 <'»»»•*> <l" Leta 1665 bili so tu kaplanje: Matija ( ^et, .Jurij Forstner.
Laurid Ignacij,   doktor bogoslovja,
1669 do 1677. ' Prežern Matija, /upnik 1677—1680. tl     1682 komisar v Braslovčah, Krell .Miha, /upnik 1681, 1691. Ca va I i r Urban . Župnik 1692—1697.
K in n I eo h 11 er Jane/ L urin vi k, nastopi 1<»!>7, umrl 1701.
M a i e r A n t o n .J o i e f, župnik 171>3, 1 7( >4.
U1 č e r M a r k a. /upnik L 7< >4.
K uns ti Jane/ Bapt., /upnik 170(1 do 1715.
Goppini de, J ur Zigfried, /upnik 1715 do 1720.
Zaveršni k O/bo It, župn. 1720   I 732,
Snedic Jožef, /upnik 1733 do 17.-55.
Grafhaiden pl. Jožef, doktor bogoslovja, /upnik 1 73(5—1742.
Kraškovic Jano/ Jurij, doktor bogoslovja, /upnik 1743—175i).
K a ]> u s J a n e z Filip, župnik od 1751 do smrti     novembra 1894,
LenartiČ Luka, imenovan župnikom vsled dvornega dekreta 4. decembra 1795, potrjen po Lavantinski škofiji 20. aprila 17!n;. je umrl med selitvijo v Cclji 21. aprila 1796.
Sauli Jožef, doktor bogoslovja, in-stalovan 2. oktobra 171M>, umrl 28. marca 1831.
S o r š G a s p a r, župnik od 23. aprila 1832 do 22. aprila, 1840 umrl kot župnik v Kostrivniei 19. dec. 1847.
Z dol še k Andrej, župnik od 23. aprila 1841 do dne smrti t. j. 17. febr. 1854. Ži-votopis natisnjen v „Drobtiucah" 1855 je iz
Peresa prijatelja njegovega, knezoškofa Antona Martina Slomšeka. Župnik Zdolšek je mnogo j*°ril za olepšavo cerkve na Vranskem in kjer-ko,i je služboval.
S t ei p i g n i k Jurij, kn. šk. duhovni svetovalec, župnik od 24. aprila 1854 do 30. septembra 1857, umrl 10. maja 1862.
Stuller Janez, /.upnik od 1. jan. 1858 do 6. oktobra 1876, dneva smrti. Rojen v M°zirji 15. jul. 1812.
Balon A n tO n, kn. šk. duhovni svetovalce, Sapnik ud i. januarja 1877. Rojen pri sv. Lovrenci na Bizeljskem dne 5, oktobra 1828, P°Sv. 26. julija 1852; službovanja: kaplan na Skalah 1852 1858, v Rogatci 1858—1862, na Dobrni 1862—1868, župnik na Polzeli 1868 ,lu konca L 1876.
Kaplanjo od leta 1808 do 1888.
Lipoid Janez, doktor bogoslovja, od avg. 1868 do 12. febr. 18(51), zdaj župnik \)VI sv. Martinu v Šaleški dolini, častni ud * i*anske čitalnice.
Voh Jernej, od 1. avg. 1868 do 3. sept. 1869, zdaj župnik pri sv. Martinu v Rožni dolini.
Gersak Vin cene, od 12. febr. 1869 (1° 1<>. jan. 1X72, zdaj župnik v Podčetrtku.
Kavčič Anton, od 3. sept. lš<j!i do 12. maja 1871,
Her n a li Jožef, od 1. sept. 1S71 do I. sept. L873, v pokoji.
Sever Jožef, od 20. avg. 1872 do tO. nov. IS74.
Cilenšek Blaž, od 1. sept. 1873 do 31. marca lS7(i, župnik pri 8V. Mariji v Zagoni,
Pole Franc, od 1. sept. 1875 do 1. okt. 1877; umrl 14. avg. 1886.
Skorja nc K rane, od 2. okt. 1S77 do 8. maja 1883, /daj župnik na Reki.
Valcnčak Jožef, od S. maja lSSlj do 24. avg. lStt(>, /.daj /upnik na Pernicah,
Zdolšek Andrej, od 24. avg. lSSli do 17. aprila 1SSS.
Gaber C Martin, od 17. aprila ISSS. .
Duhovni rojeni v župniji Vra tiski.*)
C! e r 1 i č L u k a, roj. v Ter/ci Ki. okt. 1792.
Roj c A nt on, roj. na Vranskem 29. maja 1799, bil dekan.
Lak ne r Valentin, roj. na Vranskem 8. febr. 1801.
*) Iz spomeniške knjige župnijo Vransko.
König Prane, roj. na Vranskem 8. febr. 1802.
Sevšek Luka, roj. 13. okt. 1810.
Urlaub Matija, roj. 26. febr. 181b*.
Kovčič" Kil var.l. roj. 12. okt. 1831.
Ker t na Matija, roj. v Čepli 7. lehr. 1832, zdaj župnik na Rečici.
Plešnik M i ha. roj. 21. sept. 1889, zdaj župnik pri sv. Pavlu.
Dohodki žujrnije.
Leta 163J zapisal seje dohodek takratnega '•upnika Vranskega Janeza Tavčarja tako-le:
.. Ilaheo oeto rustieos. a iptibus percipio »4011. [tem tertiam partem deeimae et frumenti, »<inae faeiunt in trumento 500 modios, vini ad »400 urnas; agros aliquot et unum pratuni."
Da seje nekako slabo naborno (desetinsko) Vino in drug pridelek ložje v denar spravil, bila je v tej tari navada, da so po vsakem krstu botri v farovžu 4 bokale vina plavali in da so svatje po vsaki poroki v farovžu S bokalov in jedno malico proti plačilu naročili. Svatje, ki so drugje malicali, morali so se z ^Upnikom preje pogoditi. Ta navada pojenjala J*' leta 1752. Vino se je oddajalo po ceni, za kojo se je navadno vino po „vasi Vranski"
točilo; v listini župnika Janeza Feliksa Kapusa 1. 1752 stoji, da so se morali „svatje v farovžu obnašati brez pohujševanja. p<> izgledu svatov v Kani v Galileji." Ta listina se glasi:
„Stella des Pfahrcrs. 1. Vor die Tanff „G kr. [tem damit der hiesige Saure und „Kratftlose Zehendwein, den man uinb darum-„ben Fassweis nicht anbringen kban — leichter „vcrscbleisseu zu khönen, bat sieb die Pfahr-„mönge von alters bor verbunden, -1 maass „Avein in dem Pfahrhoff nach dem nemhlichen „Breiss, als der ordinäre wein in dem Dorff „Franz ausgeschenkt wird, zu zallcn," davon „ein halbe dem Oaplan und ein halbe dem „Mesner nebst ein Viertel stukb Brod von ein „Groschen Lab gebührt."
2. „Von die Copulation oder Zahmgeben „der Brauthieith in paaren Nichts (kein bares „Geld) dan den nuzen nicht nur aus denen 8 „maas Wein, die sich die Pfahrmönge von alters „ber (Ebenfals wie bei der der Tauft) verbun-„den in dem Pfarrhof nach dem nemblichen „Breiss, als der ordinäre Wein in dem Dorff „Franz ausgeschenkbt wird, (davon widerumb „dem Caplan und dem Mesner iedem ein maas „Wein und ein 4tl stukb Brod von ein Groschen „lob gebühret), zu zallen, sondern auch auss dem „übrigen Wein und Malzeit, die die Brautbleit
»nach iedem wohlgetahlen und Vermögen in »nein PfahrhoflF bestellet, oder sich umb da-•''"»iben mit dem Pfahrer vmb ein proportio-»^rtes qnantum v. g. 51 kr., 1 11., 1 h\ 30 kr., »2 11. höchstens verstanden, ein welche Mall-»Ze't, wie wohl solche nur die Branthleitb oder «deren Kitern bestellet, doch die Branthleitb »«Cht zahlen, sondern nur lloehzeithleith und »Zwar m,r auem (|jc Mannsbilder, wie es nemb-
von maus gedenkhen gebräuhig gewesen, »Wohey die Hochzeithieith nach dein cxempl der »Hochzeit zu Cana in Galiea in geziemender »Ehrenforcht erhalten werden und keine ärger-»nUsse -    bescheben seyn." —
Leta 1805 sostavljena dohodninska izpo-Ve(U>a fare Vranske izkazuje:
1- Skupino, razdeljeno med patronat Gornje-graski in taro Vransko s kmečkimi podložniki (Pkarrhofgiilt) 4l/, polatnih zemljišč in 11 koč °08egajoco; to je donašalo na leto v denarji 7 fl- 318/4 kr.; v denarji za tlako 15 h". 25 kr.; kemije 10 fl.;
2. Desetina žita in vina. deloma do */s m deloma po l/a v farab Vransko in Št. Jur
Tabrom. (Zita v Selu, Brezenki, Tržiči, »risah, Gorici, Pečici, Piuprecah, Loeiei, Kapli 1,1 Pondorji; vino v Loškem vrhu, Prapretni
loki, I liidinarjih, Stopniku, Zaholmei. Marinci). Žito vredno 240 gld., vino 60 gld.
i). Posestva: oralov 7727/i»OseŽnj. zemljišča, t. j. 13 oralov 1 l35Qsežnj. njiv pri farovžu, pri pokopališči in na Vidmi, 150QseŽnj. knhinskcga vrha, 77508ežnj. travnika s sadnim drevjem, iS oralov 977/IoDsežnj. hoste na Ravni (odprodano 1880) in220Dsežnj. Btavbišča.
Videm, (Vidnim se od nekdaj imenuje, posebno na Tirolskem, farovž ali to kar k farovžu spada.
4. Ustanove in stola, in
f>. mventarialni kapital 100 gld.
Tlaka in desetina odvezala se je 1 Sf)4 za 11960 gld.
V dohodni napovedi leta 1870 je izkazanih dohodkov:
Dohodek zemljišča in odvezilne rente po odbitku dohoda, davka 565 gld. 11 kr., obresti od glavnic (i H. 4o kr.; dohodek stole .'>l gld. 34 kr.; obresti ustanov 30 gld, 01 kr., skupaj 881 gld. 90 kr.
Od teh dohodkov je odšteti stroškov: davka 66 gld. 41 kr.; menzalc 4 gld. 48 kr. in za oskrbo kaplanov 315 gld., skupaj 385 gld. 89 kr. zatoraj ostane dohodka 49(5 gld. 01 kr.
P. S. Opomnjeno naj bode še, da ima trg Vranski vsled lastnoročno podpisanega pisma
ee^aija Pranöiska II. iz dno SO. marca 171)9 žaljeno pravico do dveh sejmov. Pozneje (1870) Pridobilo se je dovoljenje za nadaljna dva sejma. Sejmi pa se vr&: 3. marca, drago sredo po velikej noči, <>h sv. Mihelu in oh sv. Leopoldu.
Rojenih je bilo		V	župniji:	
1868 .	72    1875 . .	63	1882 • •	65
1869 .	74    1876 . .	93	1883 . •	77
1870 .	87    1877 . .	(17	1884 . •	73
1871 . .	71     1S7S . .	68	1885 . •	91
1872	96    1879 ■ •	71	188.6 • •	84
1873 . .	86    1880 . .	78	1887 • •	81
1874 . .	78    1881 . .	73		
Skup	aj v 20 letih 1548. ali povprek vsako			
leto 77.				
	Umrlo jih je:			
1868 . .	57    1875 . .	52	1882 . ■	73
1869 . .	92   187G . •	69	1883 . •	68
1870 . .	04    1877 . .	46	1884 . •	63
1871 . .	69    1878 . .	60	1SS5 . .	72
1872	71     1879 . •	71	1886 • •	50
1873 . .	43     1880 . .	57	1887 . •	48
1874 . .	78    1881 . .	75		
Skupaj v 20 lotih 1278,			ali povprek	na
leto 64.				
Častni tržani Vranski so :
Dr. Štefan Kočevar, c. kr. okr. zdravnik
v (VIji, umrl 22. febr. 1883. Ferdinand Haas. c. kr. mimest sovetnik in
okrajni glavar Celjski, zdaj biva v Gradci.
Častni udje Narodne čitalnice:
Dr. Š t e fa n K oöevar f.
Dr. T van Iii pul d, župnik v Smartni.
Milostni vladika Josip J ura j Strossmayr.
Sedanje učiteljstvo Vransko:
Ignacij Cize I j. nadučitelj, Simon Meglic, učitelj. Ana Žnideršič, učiteljica, Frančiška  Meglic, učiteljica  za ženska ročna dela.
Konec.
Končavši navzoči spisek, izrekam željo, da z njim tu pa tam razveselim kakega farmana ki ljubi svojo župnijo in želi, da bi se črtice o njej obranile v tej male j knižici zbrane.
Želim pa tudi, da se župnija kakor doslej ra/.cvita. da napreduje v vsakem oziru in da
prebivalcem njenim da Bog dobre, plodonosne lötine in jih milostno varuje vsake uime in hude ure. Ak<> pa jih zadene kedaj nepričakovana nezgoda, voljno naj nosijo tako breme zaupajoč, da je večni vladar nad nami, brez kterega volje ne pada nikomur niti las raz glave !
T