Delovna šola Ni dolgo tega, kar smo čitali v listu slovenske akademske mladine, da bo treba iskati subverzivne elemente tudi med onimi učitelji in profesorji, ki se bore za delovno šolo. Po vsem tem, kar smo že brali v njihovem glasilu, nam sicer ta zadnja lepa gesta ne prihaja nepričakovano, toda preseneča nas vendarle drznost mladih reakcionarjev, ki izročajo stremljenja najplemenitejših pedagoških teoretikov in praktikov sedanjega časa neizprosnemu anathema. Tu imamo naravnost klasičen primer, kako si upajo ljudje, ki še niso imeli z resničnim življenjem nikakega oplajajočega stika in odnosa, iz svoje nekritične dogmatičnosti sumničiti življenjsko potrebne in neodložljive zahteve vseh resnično naprednih domoljubov iz enostavnega' razloga, ker iz svoje polžje perspektive in neživljenjskosti ne morejo niti slutiti globine in širine problemov, ki se nam y teh težkih časih vsiljujejo vsepovsodi. Ali smo Slovenci res že tako daleč zašli v negativizem, da si upajo mladi inteligenti s pavšalnim podtikavanjem izogibati se prepotrebnemu pozitivncmu delu na enem izmed najvažnejših kulturnih področij, na vzgojnih nalogah današnjega narodnega naraščaja ter skušajo v svoji dogmatični zaslepljenosti ovirati pri tem delu tudi vse one, ki jim je vzgoja njihov življenjski poklic? Najboljši izmed teh vedo predobro, da naša današnja šola ne ustreza niti življenjskim potrebam naroda, niti svojevrstnemu duhovnemu in telesnemu razvoju gojencev. Snovno in oblikovno pomenja žalosten anahronizem in to v največjo škodo našega naraščaja, ki bo skoro poklican, da oblikuje jutrišnje življenje našega naroda. Pa ti pride tak dogmatičen adept ter ti s svojim izkrivljenim pogledom ponečedi vsak pošten in težak poizkus, vdihniti nekoliko življenja v zapuščen petrefakt naše šolske organizacije! Radi bi vedeli, kaj se namerava s sličnim počenjanjem! Ali naj služijo taki napadi kot opravičilo za neopravičljivo brezbrižnost, ki jo kaže slovenska javnost spričo tako važnega vprašanja, kot je reforma naše šole? Kdaj nam je ta intransigentna mladina že pokazala, kako si predstavlja rešitev te sodobne naloge? Ali je bil namen tega izpada preplašiti vse one, ki žrtvujejo svoj prosti čas in živIjenjski mir za to prepotrebno delo? Učitelji imamo po zakonu o narodnih šolah predpisan tak pouk, ki upošteva načelo koncentracije in aktivno sodelovanje učencev. Če se ravnamo po zakonu, ki je bil sklenjen v Beogradu za vso državo, bomo proglašeni v Sloveniji za komuniste, če zakon briskiramo, bomo nosili posledice kot nesposobni ali uporni uradniki. Zopet med Scilo in Karibdo, od koder ni izhoda. Ni to edini primer tega Janovega dvojnega obraza; že leta in leta trpi učiteljstvo pod tem dvoreznim mečem. Zadnje čase se pa ta praksa zaostruje do meje, ki bo nujno zahtevala nedolžne žrtve. Toda kljub vsemu! Prepričani smo, da je verbalizma povsod več kot preveč in v naših šolah še posebe. Predobro se zavedamo, da so doktrine z leve in desne največji sovražniki vsakega pravega plodnega življenja. Gorje narodu, kjer se mladina zabarikadira za oklopnimi dogmatizmi, ki ji onemogočajo globokovidnost in hrome njeno dejavno prožnost. Vsaka resnična ljudska enotnost je odvisna od trdne utemeljitve navdušenja in veselja nad delom v vseh ljudskih plasteh. Le pod temi pogoji je mogoča plodna življenjska sinteza duha in dela. Zato mora postati vprav delo, in to delo na čutni snovi, podlaga vsake vzgoje. Iz tega spoznanja moramo stremeti za tem, da šola preneha biti zgolj učilnica in da postane smotrno zgrajena vzgojna delovna zajednica. Učenje mora postati zavesten delovni postopek. Šola, ki s prekomernim dociranjem ustvarja hipertrofijo spomina na škodo vseh drugih telesnih in duševnih sil, pomenja zlasti v današnjih časih, ki zahtevajo toliko od posameznika kakor od družabnih kolektivov napora vseh razpoložljivih moči, neopravičljivo hromenje mladine sil pomenja nezadostno pripravo mladine za življenjske boje, ki jo čakajo. Če ji je starejša generacija že morala — recimo zaradi nujne tragične koincidence — zapustiti tako žalostno dediščino, kakršne že stoletja ni nastopil noben nov rod, mislimo, da je boljša priprava za njeno negotovo življenjsko pot najmanj, kar ji moramo dati in česar ji ne smemo kratiti. Delovna šola je pa eden izmed važnih pogojev take priprave. Če je to delo subverzivno, je naš, še vedno veljaven šolski zakon tudi subverziven, je lepša bodočnost naše mladine tudi subverzivna.