$ ,          3)4 < !     Koncem 19. stoletja so se z razvojem in- dustrije in delavstva zaèele tudi pomembne dru`bene spremembe, ki so predvsem za kmeèki in delavski sloj pomenile te`aven iz- ziv in so posledièno vplivale tudi na celotno dru`bo, dr`avo in Cerkev. Rimskokatoliška Cerkev (RKC) se je odzvala posebno pod pape`em Leonom XIII. z okro`nicami o so- cialnih, politiènih in dru`benih temah: o so- cializmu oz. komunizmu (Quod apostolici muneris, 1878), o kršèanski filozofiji (Aeterni patris, 1879), o kršèanskem zakonu (Arrca- num divinae sapientiae, 1880), o politiènih naèelih (Diuturnum illud, 1881), o frama- zonih (Humanum genus, 1884), o pomenu èlovekove svobode (Libertas praestantissi- mum 1888) in o delavskem vprašanju (Re- rum novarum 1891). Te okro`nice je dobro našteti, da vidimo, kaj je izpostavljala RKC v èasu, ki je `e napovedoval nesoglasja in trke, ki so v dru`bi po svetu in pri nas na Slovenskem zamajali temelje èloveškega. Hiter razvoj je zahteval odloènejše dru`- beno delovanje katolièanov, kar je `al pov- zroèalo tudi nasprotovanje politiènih sil, ki so se zaradi takega delovanja èutile ogro`e- ne. Ker je liberalni novoveški duh spodbu- jal tekmovanje, kar pomeni tudi izloèanje drugih - npr. tekma med narodi in njihovimi nacionalnimi te`njami -, se je napetost krepila tudi na ravni RKC-dr`ava in RKC-dru`ba. Zaostrovala jo je identitetna negotovost tako liberalnih sil kakor tudi konservativnih ka- tolièanov. Za oboje so pomenili novi sloji dru`beni izziv, na katerega ni bilo lahko us- trezno odgovoriti. Poleg liberalcev, ki so ob- vladovali mešèane in skušali privzeti (premo`- ne) kmete, so socialdemokrati vzeli v zakup delavce. Mainškega škofa Emanuela Kette- lerja so komunisti (Marx) oznaèili kot “psa, ki nam jemlje delavce”. Prav tako niso bili vsi katolièani navdušeni nad delavstvom in so zato Ketteler, pape` Leon XIII. in drugi, ki so se zavzemali zanje, imeli te`ave pri uve- ljavljanju svojih stališè tudi v katoliški Cerkvi. Ivan Šusteršiè (1863–1925) je na Kranjskem zatrjeval, da so kmetje glavna sila katoliškega gibanja. Janez Evangelist Krek (1865–1917) je s svojim prizadevanjem za delavce naletel na te`ave tako v svoji Katoliški narodni stran- ki (Katoliško politièno društvo, 1890) še bolj seveda pri nasprotnikih v Narodno napredni stranki (Slovensko društvo, 1891). Te`ave je imel tudi s socialdemokrati (stranka ustanov- ljena v Avstriji v Hainfeldu 1888/9), èeprav je z njimi vèasih tudi sodeloval. Slovenska ljudska stranka je (1905) pod vodstvom Šusteršièa in ob sodelovanju in zav- zetem delovanju Kreka ter škofa Antona Bo- naventure Jeglièa (1850–1937), drugih èlanov stranke in širšega katoliškega gibanja je vedno bolj dejavno posegala v narodno-politièno, gospodarsko in socialno `ivljenje na Kranj- skem in v ostalih slovenskih pokrajinah ta- kratne Avstrije. Pomembno vlogo so odigrali tudi drugi duhovni, socialni, gospodarski in politièni delavci. Ta naèrt je zrasel iz orga- nizacije kmetov in delavcev, obrtnega stanu ter iz usklajenega dela katolièanov na kato-  % 7 &    * '0'*,    %7 7  %   # liških shodih leta 1892, 1900, 1906 in 1913. Zadnji, leta 1923, `e v novi dr`avi, je bil us- pešen poskus odgovora na pereèe zahteve po- vojnega èasa. Na shodih so katolièani po- drobneje izdelali programe in doloèali kon- kretne dejavnosti za èimbolj uspešno uvelja- vitev teh smernic. Polagoma, kot je zapisal Krek na Tretjem shodu 1906, je postalo biti katolièan nekaj ponosnega in imenitnega. Liberalci so to delovanje razumeli pred- vsem kot konkurenco. Ker niso bili enako uspešni med narodom, so skušali katoliške vrste onemogoèiti z negativno propagando, kar je povzroèilo kulturni boj. Razen tega je tudi Anton Mahniè (1850–1920) v Rimskem katoliku 1888 zahteval, da se morajo Slovenci opredeliti: ali so katolièani ali pa liberalci in v tem primeru zavraèajo RKC in kršèanstvo, saj je zadnje nezdru`ljivo z liberalno misel- nostjo. Omenjena opredelitev je sicer mno- gim povzroèila te`ave, vendar so vse zaostrili neutemeljeni in razdiralni napadi liberalnih prvakov na katoliško smer, ki je uspešno uve- ljavljala nacionalne reforme na verskem, idejnem, socialnem, politiènem in kulturnem podroèju, ki jim liberalci niso mogli biti kos, na kar opozarja tudi Zvonko Bergant (2004) v delu Kranjska med dvema Ivanoma (Šuster- šièem in Tavèarjem). Ta zgodba se ponav- lja tudi danes, ko deli opozicije skušajo re- forme vlade iznièiti z nizkotnimi medijski- mi napadi in `aljenjem ljudi, ki uveljavlja- jo te reforme. Takratni gospodarski strokovnjaki, kot kanonik Evgen Lampe, ki je pripravil naèrte za elektrifikacijo Slovenije, ali prelat Andrej  % 7 &    * Meditacija o skrivnosti Svete Trojice, 2005. Risba s tušem na papir.      Kalan, ki je podpiral Kreka pri gospodarski avtonomiji Slovenije, so dali peèat temu gi- banju katoliških shodov za versko, kulturno socialno, gospodarsko in politièno utrditev vseh Slovencev. V novi Jugoslaviji so liberalci tudi iz pre- sti`nih razlogov — da bi la`je premagali po- litiène tekmece v Slovenski ljudski stranki — v povezavi s srbskimi delovali za zdru`enje s Kraljevino Srbijo in potem v zaèetnih vla- dah igrali pomembno vlogo. Èetudi je SLS v tridesetih letih spet oblikovala vlade, je v Sloveniji ostala ta politièna napetost. Liberalci so jo ponesli tudi v OF, kjer so imeli odlo- èilno vlogo pri kulturnobojnem stališèu do vere in Cerkve. Revolucionarni èas je vse probleme pometel pod preprogo, saj komu- nisti niso dovoljevali nobene organske po- litiène razprave, še posebej ne o vlogi vere in Cerkve med narodom, saj so nameravali to vlogo popolnoma izbrisati. Ta dedišèina os- taja nerazrešena še danes, kar je razlog, da se toliko bolj odloèno ta problem znova po- stavlja v demokratièni Sloveniji z vsemi zgo- dovinskimi potlaèitvami (sublimacijami) in omejenostmi vred. V intelektualnih krogih še danes ni mo`na odprta razprava o vlogi in pomenu vere oziroma kršèanskega izro- èila za Slovence in njihovo dr`avo.    B      Vloga Cerkve v slovenski narodni zgodo- vini je dokaj zapletena in veèplastna. Ker Slo- venci nismo imeli svoje dr`ave, je RKC igrala pomembno vlogo v narodni zgodovini. Du- hovnik je bil alfa in omega narodovega `iv- ljenja do prve polovice 20. stoletja, ko to vlogo zaèenjajo prevzemati tudi drugi izobra`enci (Juhant 1991 in 1997). V tem tièi pomembno jabolko spora med novimi silami (liberalci in socialnimi demokrati) in ustaljeno katoliško narodno srenjo. Cerkev je bila za Slovence mati, ki jim je nudila vse za `ivljenje, obenem pa jih je spravila pod svoje krilo in jim ote- `evala emancipacijo. Odloèilna je bila torej podrejenost in postavljenost v okvire katoliš- tva. Iz tega razmerja je nastal ljudski rek “Faj- moštra nucaj samo za sol.” Vèasih se je to stop- njevalo še zatiranji s strani tega ali onega du- hovnika, ki je zlorabljal svoj avtoritetni po- lo`aj. Niso bili kasneje zaman najhujši bor- ci zoper vero in Cerkev ljudje, ki so imeli opravka z duhovniki: hlapci in dekle, me`narji in organisti. Ne pozabimo, da je bil celo škof Slomšek leta 1848 proti zemljiški odvezi za kmete. To dr`o pripadnosti Cerkvi pa so po- stavljali pod vprašaj novoveški tokovi, ki so terjali tudi emancipacijo kristjana kot vdanega podlo`nika in vernika. Novi sloji so se zaradi zasidranosti Slo- vencev v RKC te`ko uveljavljali v slovenskem prostoru, saj niso mogli tako enostavno od- trgati ljudi od njihovih kršèanskih korenin oziroma institucionalnih vezi z RKC. To je povzroèalo napetosti med katolièani in libe- ralci (koncem 19. stoletja). Psihološke posle- dice teh pretresov še danes ostajajo v dušah Slovencev in povzroèajo zaplete ote`ujejo ali celo onemogoèajo razpravo o vlogi vere in Cerkve v osebnem in dru`benem `ivljenju. Jabolko spora je bil `e omenjeni kršèanski liberalizem, zoper katerega je nastopil An- ton Mahniè in ga oznaèil kot neke vrste shizo- frenijo. Po njegovem ne morejo biti liberalci proti veri in Cerkvi in biti obenem katoli- ki. Ravno katoliški shodi so, èeprav so na pr- vem (1891) potrdili Mahnièevo stališèe do li- beralnih katolikov, uspeli znotraj katoliškega gibanja nasprotja preseèi z dejavnimi posegi katolièanov na vsa podroèja `ivljenja. Du- hovno sporoèilo kršèanstva se je zaradi zav- zetih delavcev na duhovnem, kulturnem in posebno socialno-politiènem in narodnost- nem podroèju uveljavilo z ustrezno praktièno aplikacijo verske prenove, zaradi èesar je ka- toliško narodno gibanje dobilo tako moèno podporo med vsemi sloji. Narodno napredna stranka je zaradi tega delovanja ostala na  % 7 &    *  # obrobju, njen (ne)uspeh je bil pièel in to je spro`ilo kulturni boj. Vzrok tega boja ni bilo le ljubosumje ob uspehih konzervativnih ka- tolièanov in SLS, paè pa tudi nerazèišèeno vprašanje, kaj je pravzaprav liberalno kršèans- tvo, ki so ga naprednjaki razlagali dokaj po- ljubno in neopredeljivo. Med njimi so bili namreè tudi katoliški duhovniki, kot npr. Anton Gregorèiè, eden najpomembnejših po- litiènih in socialnih delavcev na Primorskem. Liberalci so se sicer od njega odcepili, a je sam tudi potem zastopal “slogaško” politiko. RKC je liberalizem obsodila `e leta 1864 v Syllabu in ponovno na Prvem vatikanskem cerkvenem zboru, vendar to ni oviralo kato- lièanov pri uveljavljanju zmernih svobodo- ljubnih stališè. Razmerja tokov moderne do kršèanstva so se znova zaostrila v 30. letih 20. stoletja. Ob papeški okro`nici Quadragesimo anno Pija XI. je bil na preizkušnji odnos RKC in kršèanskega nauka do socializma oziroma ko- munizma. Na Slovenskem je to zelo zaple- tena in zgodovinsko in idejno še neprizna- na in zatorej ideološka zgodba. Tudi Krek je v zaèetku sodeloval s social- demokratskim gibanjem na Slovenskem; npr. pri volitvah v Idriji leta 1896 so skupaj podprli katoliškega (Katoliška narodna stranka) kan- didata dekana Mihaela Arka. Leta 1905 pa je na zboru delavskih društev v Polju predla- gal, da to sodelovanje opustijo, ker so social- demokrati izglasovali geslo “proè od Rima”. Krek je znotraj Cerkve prav tako imel prob- leme s svojim kršèansko-socialnim gibanjem, saj je Jegliè o njem zapisal v svoj Dnevnik, da Krek veliko naredi za delavce, a se je vpra- šal, ali tudi za Cerkev. Dejansko širjenje in uveljavljanje komu- nizma pri nas in v svetu je pojem socializma postavil v nove razse`nosti in razprava se je odprla po okro`nici Pija XI. 1831, ki govo- ri o solidarnostni dru`bi in znova obsoja ko- munizem. Razen tega se je komunizem ta- krat zaèel zelo dejavno širiti tudi pri nas. Kre- pila so se nasprotja okrog reševanja delavske- ga vprašanja, zaostrovale so se idejne razli- ke med katolièani na eni strani in med os- talimi idejnimi smermi na drugi. Postavljala so se vprašanja praktiène in taktiène izved- be socialnih in politiènih problemov oziroma zapletov. Nasledniki Krekovega gibanja v sindikatu Jugoslovanske strokovne zveze (ustanovljena 1909) so veèkrat nasprotovali rešitvam SLS glede praktiènih delavskih vprašanj, zaradi èesar je SLS leta 1935 ustanovila vzporedni sindikat Zvezo zdru`enih delavcev. C    Tako imenovali levièarski kristjani na èelu s Kocbekom so zagovarjali revolucionarno dogajanje v Španiji, se zavzemali za revolu- cionarje ter kritizirali cerkveno stališèe, èeš da se je Cerkev postavila na stran nasprot- nikov komunistiène revolucije in ni obsodila nasilja, ki so ga frankovske èete izvajale nad revolucionarji. Èeprav je bila Španija presku- sno polje dveh ideologij: komunistiène in- ternacionale pod vodstvom Sovjetske zveze in nacionalistov pod vodstvom nacistiène Nemèije, so se okrog tega spopada kresala tudi stališèa razumnikov, Cerkve in svetovne politiène javnosti. Evropski intelektualci, ra- zoèarani nad neuèinkovitostjo demokracije in njenimi politiènimi (prva svetovna vojna) in gospodarskimi polomi (gospodarska kri- za), so se navduševali nad “uèinkovitostjo” totalitarnih gibanj in jih podpirali. Tudi katolièani so kljub cerkvenemu vodstvu, ki je totalitarizme zavraèalo, zaradi razliènih raz- logov nasedali tej blešèeèi propagandi. Dru`- beno stanje je ustvarjalo zmedo, ki so jo znali premeteni spretne`i uspešno izkoristiti. Da- nes zgodovinarji (npr. Hobsbawm, Corselis, Furet, Koch idr.) nudijo zanimive podatke in tudi `e kritiène sodbe o teh razmerah. Kako je deloval nacistièni duh, prièa zgod-  % 7 &    *      ba filozofa Heideggra: Seyla Benhabib pravi: “Arendtova v neki opombi, ki brez dvoma hoèe ugajati Heideggerju, èeprav se zdi, da ga obsoja, primerja njegove simpatije za na- cionalni socializem, njegov pristop k (naci- stièni) stranki in njegovo obnašanje kot rek- torja Univerze v Freiburgu na eni strani s Pla- tonovimi simpatijami za tirane na Siciliji na drugi. Uglašeno na slovesno priliko, za ka- tero je bilo besedilo napisano - zbornik pos- veèen Heidegerrjevi 80.-letnici -, Arendto- va zakljuèi z besedami: ‘Mi, ki hoèemo po- èastiti misleca, èeprav je naš bivalni prostor ta svet, gremo te`ko mimo, ne da bi nam pad- lo v oèi ali se celo ne bi jezili, da Platon kot Heidegger, ko se spustita na èloveške zadeve, išèeta pribe`ališèe pri tiranih in voditeljih (Führern). Tega ne bi smeli pripisovati le tedanjim èasovnim okolišèinam, še manj vnaprej oblikovanemu znaèaju, paè pa temu, kar Francozi imenujejo ‘déformation profe- sionelle’ (strokovna iznaka`enost) (...) Kajti vihar, ki divja iz Heideggerjevih del - kakor oni, ki veje po tisoèletjih sem iz Platono- vih del -, ne izvira iz tega stoletja.’” (Ben- habib 2006: 101–102). Pomembno je, da Arendtova poudarja, da je ta profesional- na iznaka`enost starejšega datuma. Se pravi, ta novoveški razvoj je tako “zmešal glave”, da ljudje ne vedo veè, kaj je prav, kaj gre in kaj ne gre. Na osnovi tega se dogaja, da ljudi, ki so se prepustili tem tokovom eno- stavno ni mogoèe doseèi z metodami “kla- siène dru`be”: resnicoljubnost, odkritost, poštenost. Takih primerov imamo še danes v naši dru`bi dovolj in preveè v univerzitet- nih, politiènih in drugih krogih, ker take strokovne iznaka`enosti mnogi še danes za- radi omenjene (komunistiène) dedišèine niso presegli. Zato je toliko bolj pomembna raz- prava o vzrokih, ozadjih in problemih, ki so spro`ili tak razvoj in še posebej, zakaj je to tako korenito poseglo v sr` evropske in slovenske kulture, ki jo je doslej formalno doloèalo kršèanstvo, in še danes vpliva na raz- voj `ivljenja kristjanov. ,    %  Razprav na to temo je bilo veliko kon- cem šestdesetih let, ko so nekateri marksisti in tudi kristjani (tudi v Jugoslaviji) prièa- kovali, da se bo dalo priti do “marksizma s èloveškim obrazom”. Nasilno konèanje praške pomladi leta 1968, ko so ruski tan- ki pomendrali svobodo Èehov in Slovakov, je to upanje spet zatrlo. Po besedah Vaclava Havla je imel komu- nizem vgrajeno temeljno hibo, ki ni dovo- ljevala zdravega razvoja, namreè la`nost o te- meljih èloveka in dru`be. Jugoslovanski tako imenovani “samoupravni socializem” je bil le še bolj prefinjena oblika te la`i, ki je terjala toliko veè policijskega nadzora — ni zaman kar milijon ljudi na seznamu UDBA-net. Trideseta leta so zaostrila socialni spopad tudi na Slovenskem. To je bilo posledica gos- podarske krize ter neurejenega stanja v ju- goslovanski dr`avi, ki je leta 1931 uvedla dik- taturo, ki se je konèala leta 1934 z umorom kralja Aleksandra. Nerešena socialna, narod- nostna in politièna vprašanja so naravnost zahtevala, da se ustaljeni okviri in odnosi spremenijo in na novo uveljavijo. Katolièani so na 5. katoliškem shodu leta 1923 v Ljubljani skušali dati skupne smernice temu razvoju. Na shodu so dosegli enotnost glede reševanja duhovnih, kulturnih, idejnih, socialnih, politiènih in gospodarskih vpra- šanj. Hiter razvoj in zahtevne razmere v dr- `avi in v svetu so te smernice presegale. Tudi katolièani so vedno te`je ohranjali skupni je- zik pri zapletenih problemih. Odprto in de- mokratièno razpravljanje in še bolj uveljav- ljanje teh stališè je ote`eval socialni in poli- tièni polo`aj v dr`avi, odnosi med narodi, zaostrena gospodarska kriza in tudi vedno od- loènejše delovanje komunistiène partije, ki je demokratièno razpravo zaostrovala v re-  % 7 &    *  # volucionarno razgradnjo ustaljenega. Kato- lièani so na podlagi dolgoletne izkušnje z li- beralizmom in s socializmom vedno te`je naš- li skupni jezik s pristaši obeh gibanj. Poleg tega je ta razvoj vplival tudi na nje, da so se tudi sami razhajali v stališèih, kako pristo- pati k tem vprašanjem. Ideja katoliškega sho- da, po kateri bi izdelali skupno strategijo, je bledela. Zaradi tega so katolièani sicer še na- prej `iveli svoje cerkveno versko `ivljenje, so- delovali na cerkvenih prireditvah, ki so dajale obèutek njihove enotnosti in zavzetosti za te- meljne verske vrednote, kot Evharistièni kon- gres leta 1935 in Kongres Kristus Kralja 1939 v Ljubljani. Kristjani niso veè zmogli opera- tivne moèi za izvedbo reform, vedno hujše so bile tudi zunanje ovire za njihovo izvedbo. Ena pomembna izmed njih je bil tudi ideo- loški pritisk komunistov. Ti izzivi so v marsièem presegali dote- danje ustaljeno kršèansko osebno in dru`- beno `ivljenje. Odgovorni v Cerkvi in ostali verniki so te`ko razumeli nova znamenja èa- sa, ki so pomenila zelo zahteven izziv. Po- stavlja se tudi vprašanje, ali je sploh mogoèe na to idejno in profesionalno zmedo, o ka- teri govori Arendtova, imeti praktiène od- govore. Za kristjane se je postavljalo tudi vprašanje, ali lahko odgovarjajo na izzive na enak naèin in predvsem z istimi sreds- tvi kakor komunisti in deloma tudi liberalci: to je z nasiljem. V tem smislu so izzivi mo- derne nasilne dru`be: tekmovanje, izrinjanje drugega, posebno še revolucija, medijsko spodbujanje k nasilju in spopadom - èemur smo prièa še danes - izrazito nasprotni krš- èanskemu èutenju in tudi èutenju drugih ver, saj praviloma vse poudarjajo sodelova- nje in spravo. Moderni razvoj je ukinil tradicionalne te- melje in ljudi postavil pred odloèitve, ki ne temeljijo veè na kršèanskih duhovnih izvorih, paè pa na naèelih modernega sveta. Kristjani so se prilagajali tem procesom, a hkrati hoteli ob tem zavarovati svoja ustaljena kulturna in verska izroèila. Komunistièno gibanje v Sloveniji je okre- pilo svojo dejavnost v dru`bi, posebno med študenti na univerzi. To je ustvarjalo nemir, negotovost in razlike med katolièani v pri- stopu k tem problemom. V domaèi `upni- ji so fantje v tistem èasu pred birmo priprav- ljali mlaje za škofov prihod. Iz Zagorja so prišli mimo rudarji, ki so fante spraševali, èe- mu to delajo. Ko so dobili odgovor, so ru- darji dali navodilo: “Fantje, nikar se ne tru- dite z mlaji. Raje jutri, ko se bo škof peljal mimo, njegovo koèijo zvrnite v kanal.” Pape` Janez Pavel II. je nekoè dejal, da je revolucija sramota za kršèanstvo. Èe bi bila kršèanska dru`ba urejena, ne bi prihajalo do revolucionarnih prevratov. Ker dru`bene raz- mere niso bile urejene, so revolucionarji la`e opravljali svoj posel.    Seveda niso katolièani povzroèili omenje- nega stanja, nastajal pa je pred njihovimi oè- mi. Skušali so ga oblikovati po svoje, a v sple- tu vojne in revolucije pri nas je bilo to zelo zapleteno. Predvsem je bilo nemogoèe spre- minjati stanje z istimi sredstvi, s katerimi so se tega lotili komunisti in nacisti. Zato so bili katolièani vnaprej izpostavljeni tveganju in so bili v podrejenem polo`aju. Kako naj ka- tolièani kljubujejo terorju, ki so ga izvajali komunisti, ki so ubijali najodliènejše krist- jane? Ali je torej kršèanstvo zatajilo, da je priš- lo tako daleè v dru`bi, saj so bili revolucio- narji veèinoma kršèeni kristjani? To vprašanje lahko danes postavljamo primerjalno s tero- rizmom, ki izhaja iz muslimanskih vrst, saj tudi islam naèelno zavraèa nasilje. Kršèanstvo je sicer sooblikovalo sodobnega svobodne- ga, samostojnega, a oèitno ne odgovornega èloveka, ki bi predvideval prihodnje posle- dice svojega razvoja. Razvoj dru`be v moderni oèitno vedno bolj rahlja ustaljene dru`bene  % 7 &    *      norme in temelje. Korenine pa najbr` segajo nazaj, ko so tudi kristjani posegali po oro`ju za uveljavljanje svojih stališè v dru`bi, a je v modernih sistemih dobival nove demon- ske (nekontrolirane) razse`nosti. Razvoj je skratka izloèal èloveka moderne iz okvirov kršèanske vere in torej iz temeljev, ki èloveka omogoèajo. Uveljavljale so se po- manjkljive in la`ne podobe èloveka in dru`be, ki so imele ustrezne posledice za dru`beni in osebni razvoj èloveka. Mnogi zato danes tudi terorizem razlagajo kot pomanjkanje ali celo odsotnost islamskih verskih temeljev, ne pa kot doloèeno obliko islama. Vojne in revolucije po svetu in posebno pri nas so torej postavljale razmerja na gla- vo. Spremenile so dru`bo demokratiènih ok- virov in delovanj v dru`bo prisile, nasilja, v kateri so bile ukinjene ustaljene vrednote in pravila. Po ustanovitvi Osvobodilne fronte leta 1941 se je zaèela neizprosna in izkljuèe- valna tekma za prevlado, ki je šla na `ivlje- nje in smrt. Tudi statistike potrjujejo, da je pri nas umrlo veè ljudi za posledicami revo- lucionarnega spopada kakor pa od sovra`ni- kove dejavnosti. Kako naj se opredelijo krist- jani? @e dosedanja razprava ka`e, da je bilo ko- nec do takrat ustaljenega (kršèanskega) dru`- benega razmišljanja. Te spremembe zgovor- no nakazuje Premišljevanje o Španiji Edvarda Kocbeka (1937). Odloèitev kršèanskih so- cialistov za Osvobodilno fronto in njihova predaja diktaturi komunistov s podpisom  % 7 &    * Angel s harfo, 2003. Risba s tušem na papir.  #  % 7 &    * tako imenovane Dolomitske izjave 1. marca 1943 je bila samo logièna posledica tega raz- mišljanja, saj je Kocbek poudaril, da bodo komunisti dali spremembam revolucionarno ost, kristjani pa idejni temelj. Poenostav- ljeno reèeno, so kristjani nudili ljudi, revo- lucionarji oblast in pištolo. Tudi nasilje nad katolièani, ki so ga izvajali vosovci v ime- nu Osvobodilne fronte leta 1942 v Ljubljan- ski pokrajini, pri èemer so samo v tem letu ubili kakih 1000 zavednih, prete`no kato- liških Slovencev, je posledica te logike. Ne- kaj takih zavednih Slovencev je konèalo tudi znotraj partizanskih formacij, ker se niso strinjali s to logiko. S tem je Kocbek kot mnogi slovenski kristjani poteptal tisto, za kar se je zavzemal kot intelektualec in kot duhovni vizionar: “napeto razmerje do dru`- be”. To je hotel znova vzpostaviti v petde- setih letih, ko se je (prepozno?) uprl partijski diktaturi: “Tu je bistvo spora: civilizacija dru`be planira, raèuna, glajhšalta in pov- zroèa povpreènost, kultura ustvarjalcev pa tvega, osporava, diferencira, preseneèa, pro- testira in pohujšuje.” (Kocbek 1984: 404). V èasu komunizma sem škofa Vekoslava Gr- mièa vpraševal, zakaj kritizira Cerkev, pri- zanesljiv pa je do komunistov, ki imajo de- jansko oblast. Odgovoril mi je, da je on pri- stojen za Cerkev, ne pa za oblast. Ali bi se morali kristjani kar prepustiti re- volucionarnemu mesarjenju in tako sprejeti teror, ki so ga izvajali komunisti preko Os- vobodilne fronte ter v imenu vere sprejeti muèeniško smrt? Nihèe nima pravice odloèati namesto njih. Komunizem in nacizem sta tudi ustaljeno vrednoto `ivljenja postavila pod vprašaj, a zaradi tega ni mogoèe niko- mur odrekati pravice do samoobrambe `iv- ljenja. Kršèansko gledano se lahko sicer nekdo sam `rtvuje in da `ivljenje na razpo- lago, nihèe pa nima pravice tega terjati od drugih. Razen tega so komunisti zavrgli tudi ustaljeno civilizacijsko pravilo, da tudi v oku- paciji ni dovoljeno po nepotrebnem izpostav- ljati `ivljenj. OF je ne zaradi osvoboditve paè pa zaradi revolucije hotela `rtve, in sicer ne v prvi vrsti okupatorjev paè pa domaèe ljudi. Odloèilno pa ostaja, kako in na kakšnem naèin (naj) se kristjani upiramo duhovnemu in telesnemu zatiranju in branimo svobodo duha. To dolgotrajno ustavljanje zlu v nas in okrog nas. Kristjani v tem uporu ne mo- remo biti enako uspešni kot otroci tega sveta, ki uporabljajo svetne metode. Naša uspešnost se seveda tudi ne meri s konkretnimi zma- gami, paè pa ravno s kljubovanjem posvet- nim merilom. Vsaj zgodovina kršèanstva nas potrjuje v tem, da je bil duh kršèanstva moè- nejši v èasih, ko so kristjani v svetu izgub- ljali, kar je bilo toliko slabše za svet. In to je pomembno: Èe svet (in z njimi mi kristja- ni) ne znamo uveljavljati teh temeljev, pri- hajajo posledice za svet. To je tudi organi- zacijsko vprašanje in tudi vprašanje dialoga znotraj Cerkve in kristjanov s svetom. Na- silnost liberalcev in komunistov, še posebej v revoluciji, je take razprave onemogoèila, ukinila in pustila strahotne posledice. Prob- lem se je zaèel v dobi moderne in dosegel vr- hunec v revolucijah. S tem se je po Arend- tovi ustvarila tudi nova, neprofesionalna in neprisebna miselnost. Sile, ki niso marale dia- loga in so si prisvojile monopol nad dru`bo, so odprle strasti, ki se še danes niso polegle. A èlovek plaèuje svoje zablode, èeprav jih te`- ko uvidi. Še danes se namreè sprièo dru`be- nega in osebnega nasilja, medijske in poli- tiène manipulacije, problemi zaostrujejo in vprašanje je, èe smo si na jasnem, da tako ne gre naprej. Kristjani smo poklicani, da v iskanju poti dialogu ne delamo cenenih kompromisov, ki bi teptali resnico in praviènost. Zgodba naših prednikov, ki so umirali med in po voj- ni, nam je zgled te poti. Vprašanje je le, èe se te zgodbe dovolj zavedamo. Od njene `i- vosti v današnjem èasu ni odvisna le pri-       % 7 &    * hodnost katolièanov ali vernih, paè pa vseh ljudi tega sveta. , Katolièani in celoten slovenski narod so bili izpostavljeni hudim izzivom, katere ni bilo lahko reševati, a so revolucionarne raz- mere terjale hitre ukrepe. Èas vojne in revo- lucije je nasilno uveljavil nove “vrednote” in “norme”, s katerimi je èloveka postavil na gla- vo. Osvobajanje od tega še ni zakljuèeno. To zahteva duhovno jasnost, ki ne pomeni le do- slednega vrednotenja preteklih dogajanj, paè pa tudi sposobnost odpravljanja njihovih po- sledic. Ta logika še prevladuje in obvladuje ne le katolièane paè pa vse Slovence in dr- `avljane te dr`ave in odpira vprašanja, kaj smo in na èem bomo utemeljili ta svoj svet. Te`ko govorimo o kršèanski dru`bi ali celo o “prislovni slovenski poštenosti”, paè pa se zavedamo krize vrednot, ki se razodeva v idej- ni zmedenosti in njenih praktiènih posledi- cah: (javno) nasilje, samomori, dru`bena neu- rejenost in sprtost. Ta zmede oèitno ne od- pravljamo dovolj, paè pa se le še poglablja, nekateri jo celo umetno zaostrujejo v poli- tiki, šolstvu, medijih itd. Potrebna je razèlenitev stanja in oprede- litev nacionalnih prioritet, ki bi katolièanom in tudi drugim omogoèale nadaljnji razvoj. Ta zapletena pot dru`be moderne s posledi- cami iztirjenja èloveka iz ustaljeno èloveškega in teptanjem ustaljenih (etiènih) norm terja rešitve in odgovore, èe hoèemo zagotoviti `iv- ljenje prihodnjim rodovom. Ne moremo dogodkov oz. preteklega raz- voja ocenjevati zgolj kot zmagovitega na- predka, paè pa jih je treba postaviti v okvir èloveškega in presojati iz korenin humanistiène (èloveške) preteklosti, kjer ima kršèanstvo svo- jo prièevalno moè, ki je bila in je spraševanje vesti kristjanom nekoè in danes, a obenem tudi vsem drugim ljudem, ki `elijo ohranjati ro- dovitnost èloveškega izroèila. Èeprav so zgo- dovino pisali zmagovalci, se je treba vpraša- ti o njenih prispevkih za èloveka in dru`bo in v primeru revolucije tudi o upravièenost `rtev za to, da je ta zgodovina postala neèloveška. Kdo vse je tu zatajil, je stvar konkretnih štu- dij, vendar je bolj problematièno, da danes mnogi dvomijo tudi o merilih, ki nam jih je kljub stranpotem pustila kršèanska zgodo- vina. Za njihovo uveljavljanje je vedno bila in bo potrebna duhovna sila, ki jo smemo prièakovati od vernih katolièanov in tudi pri- padnikov drugih ver. Seveda se tem duhov- nim virom tudi drugi (neverni) ne morejo odtegniti, a soglasje o njih je vprašanje trka ali dialoga civilizacij, idejnih skupin in posa- meznikov. Ta dialog je danes sprièo zaostrenih posledic opisanega razvoja nujnost, je vpra- šanje pre`ivetja, vendar strategija, kako to uve- ljaviti v osebnem in dru`benem `ivljenju in delovanju, še ni izdelana ne v dru`bi ne v Cerk- vi. O tem pa še drugiè. Literatura: Benhabib, S. 2006. Hannah Arendt. Frankfurt: Suhrkamp. Bergant, Zdravko 2004. Kranjska med dvema Ivanoma. Ljubljana. Juhant, Janez 1991a. Cerkev in politika, v: Znamenje, let. 20, št. 6, 527–534. Juhant, Janez 1997. Prispevek Cerkve k slovenski narodnostni istovetnosti, v: Traditiones (SAZU) 26 (1997), 173–192. Juhant, Janez 1991b. Versko in cerkveno `ivljenje v dobi dozorevanja slovenskega naroda; v: Benedik, Metod: Zgodovina Cerkve na Slovenskem, 195–234. Kocbek, Edvard 1937/1938. Premišljevanje o Španiji, Dom in svet (50), št. 1–2. Kocbek, Edvard 1984. Strah in pogum. Ljubljana: Mladinska knjiga.