I II IP THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) STEV. (No.) 170. CHICAGO, ILL., SREDA, 5. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 5, 1928. LETNIK XXXVII. RocKfordsKa letalca rešena. - Strajk v lllinoisu končan. ROCKFORDSKA LETALCA NAJDENA PO 14 DNEH, KO JE ŽE JAVNOST MISLILA, DA NISTA VEČ MED ŽIVIMI. — OPAZILI SO JU PO DIMU, KI STA GA SPUŠČALA ZASLUGA, DA STA NAJDENA GRE V ZRAK. -ESKIMOM. Mount Evans, Greenland. — Bert Ilassell in Parker Cramer, oba iz mesta Rockfor'd, Hlinois, ki sta podvzela polet Rockforda v StockKolm na ^ vedsko in sta se na svojem poletu zgubila 19. augusta t ]. in bila od Istega Časa' pogrešana, sta bila predsinočnjem najdena in rešena v ledeni Greenlandiji, na takozvanem Sukkertoppen ledenem polotoku. Našli so jih Eskimi, ko so o-pazili, da nekdo spušča dim, Postali so pozorni in se podali v smer, kjer so videli znake dima. Ko so po težavni poti prišli blizu kraja, so našli letalca v ledeni pokrajini, ki je vsa pričava, grapava in razpo« kana od zmrznjenega ledu. OHa so našli pri zdravju. Tudi letalo se njima nI nič poškodovalo. Letalca so vzeli seboj, kjer bota dobila prvo pomoč in okrepčilo na tamošnji bližnji Lloyd postaji, ki služi raznim raziskovalcem v ledenih krajih za prenočišče itd. Kratka zgodovina njunega poleta je: Eert Hassel! in njegov drug Parker Cramer sta sklenila podvzeti polet iz Rockforda, 111. v StockKolm. švedsko. Polet so financirali meščani mesta Rockford. To je razna podjetja, trgovci in razni posamezniki. Polet sta nameravala podvzeti že 26. julija t. 1. a se je njima pri dviganju pokvaril zrakoplov in l>ilo ga je treba nato poslati v Detroit v popravilo, družbi Stinson Aircraft Co., ki Je zrakoplov zgradila. Ko je bilo letalo popravljeno sta se odlomila /.a polet 16. augusta. Ta dan je njima uspelo in odletela sta proti svojemu cilju. Naj-prvo sta preletela 800 milj in sta pristala v Cochrane, Mich. Potem sta mislila leteti do gore EvaVis v Greenlandiji, kjer t.i pristala in nato podvzela pot preko Atlantika v Evropo. Tu pa sta naletela na hud severni vihar, ki jih je zanesel par sto milj proti jugu. Zato so jih videli Greenlandčani v nedeljo jutro 19. augusta pri Fiskernaes, ko so šli v cerkev leteti proti severu, ker sta letela nazaj v smeri proti gori Evans. Na tej poti je njima pošel gasolin in pristati sta morala na Sukkertoppen, malem ledenem polotoku. Zrakoplovca sta imela živež seboj, sf ne za tak'o dolgo dobo. Zato sta previdno delila in ravnala s živežem. Samo osem unčev sta porabila na dan. Seboj sta imela težko polarno obleko, eno puško, sekiro in nekaj zdravil, fikoro dva tedna sta hodila Čez ledene grape v smeri preiti gori Evans. Še le predsinočjem so Eskimi, ki so bili na lovu v tamošnjih okolicah zapazili dim, ki sta ga spuščala zgubljena letalca. Podali so se v smer proti dimu in tam v ledenih grapah našli zgubljena letalca Hassella in Cramerja, nad katerimi je svet zgubil že vsako upanja, da bi jih še ked&j našli. Ko so zvedeli v Rockfordu, da sta njihova letalca rešena POLITIČNE VESTI. / Hearst objavlja svoje izjave In pisma — vse samo proti Smithu. — Dobro je to, da je izid vialcega vprašanja vedno nasproten, kakor prerokuje Hearst. New York, N. Y. — Hears-tov švigašvagarski tisk kaže sovražno lice proti Smithu. Te dni objavlja Hearst razne svoje brzojave, izjave in pisma, v katerih slika že v naprej poraz demokratske stranke in kajpada zmago republikanske. Vse skupaj pa ni nič drugega, kakor politični "skim*\ da bi ustvarili nekako fiksno javno mnenje proti Smithu. Navada Hearstovega tiska je vedno, da ob času volitev vodi pred volitvami slamnata glasovanja. Taka glasovanja ped-no pokažejo tako, kakor n. pr. je mnenje onih okrog tiska. Namen takega glasovanja je že v naprej ustvariti mnenje, kdo bo zmagal pri volitvah. Pri letošnji kampanji slamnatega glasovanja je pa tisk malo prezgodaj prišel na dan z glasovanjem. Smith je prišel pozneje v svojim programom napram prohibiciji in z njegovo izjavo o prohibiciji je spremenil na mah" javno mnenje ameriških volilcev. Zato so zdaj na dnevnem redu drugi Hearstovi politični "skimi", samo, da bi škodovali Smithovemu uplivu. Navadno je pa vedno ravno nasproten izid pri vsakem vprašanju, kjerkoli že prerokuje Hearst. Pa bo kaj rado fudi pri tem. O tem bo nas prepričal 6. november. -o- S KOMUNISTIČNEGA KONGRESA. Moskva. — Ruski šesti vse-komunistični kongres je na svojem zborovanju sprejel več resolucij. Najznačilnejša je ona, ki poziva svetovni proletariat na revolucijo proti velesilam, ki baje po njih domišljiji snujejo vojno proti sovjetski Rusiji. Za najbolj kapitalistično in nazadnjaško de-na svetu so proglašali Združene države in Anglijo. Prošnje Trockijevih in Rade-kovih pristašev, da naj se njih voditelja sprejmeta nazaj v stranko so bile zavrnjene. DA BODO POMNILI, KEDAJ SO KRALJA DOBILI. . . Tirana. — Ko je bil zadnjo soboto Ahmed Zogu, sedanji kralj Albanije ustoličen in proglašen kot kralj Albanije, je izdal ukaz, da se ima po-milostiti 2000 jetnikov. Državnim uradnikom in uslužben-sem, pa je dovolil v nagrado enomesečno plačo. Je to politična poteza. Uradništvo je v duhu proti kralju. Da jih potolaži in se jim prikupi, je na-, pravil to potezo. PREGLEDOVANJE PONUDB-^KDO BO DOBIL DELO? sel je. Takoj so prišle na ulice godbe in svirale v znak veselja nad rešitvijo njihovih letalcev. Prva poročila govore, da bota letalca z gore Evans polet Nedavno je vlada razpisala razglas za ponudbe za zgraditev dveh velikih zračnih ladij "Dirigibles". Števil ne družbe so poslale na ur&d mornariškega tajnika svoje ponudbe. Na sliki vidimo pomožnega mornariškega tajnika Robinsona in njegove odbornike, ki pregledujejo predložene jim ponudbe. ILLINOIŠKI PREMOGARJI SPREJELI NOVO LESTVICO Pričakuje se, da bodo ostale države sledile illinoiskim premogarjem. — Sporazum je dosežen na enakem popustu obeh strank. nadaljevala, druga pa trdijo, je zavladalo v mestu veliko ve- da se vrneta domov. Chicago, iii. — Premogar-ska stavka, ki je trajala v Illi-iioisu od 1. aprila 1927. je bila v soboto končana. Na konferenci, ki je trajala blizu štiri tedne je prišlo v soboto do sporazuma. Odjenjati sti morali obe stranki približno enako. Jacksonvillska pogodba je določevala kompanijskim delavcem $7.00 in £7.50. Operatorji pa so ponujali $5.00 na 'dan. Razlika se je razbila na pol. In sicer bo nova lestvica $6.10 za kompanijske delavce. Delo na kontrakt pa bo plačano 87c. od tone. Kakor se poroča, so premolar j i drugih držav z veliko pozornostjo sledili illinoiskim premogarjem. Pričakuje se, da bodo slične pogodbe sprejeli tudi premogarji drugih* držav. V koliko se tiče politike, ki jo je v tej zadnji stavki vodilo vodstvo premogarske unije je bila napačna. Lewis, dasi morda osebno prepričan, da 'dela pravilno, jo je s svojo še-pavo politiko silno zavozil. Dovolenje po distriktih", da kjer so plačevali po jackson-villski lestvici, so smeli obratovati. je silno škodovalo in tudi dalo povod tako dolgi stavki. To, kar se je sedaj "doseglo, bi se bilo doseglo lahko v enem ali dveh mesecih, če bi bili odšli vsi premogarji takoj na stavko in vzdržali enotno fronto. Tako je pa vodstvo cincalo, kjer so rabili premog so delali, kjer ne, ne. To je dajalo o-peratorjem orožje v roke in na žalost, dajala ga jim je organizacija sama. Ako se voditelji od te skušnje niso ničesar naučili, potem se nikoli ne bodo. —o- LEVI NE, ZOPET JUNAK DNEVA. Pariz. — Zid Levine, ki je financiral znani polet iz Amerike v Nemčijo z Chamberli-nom, zdaj pripravlja polet iz Francije v Ameriko. KRIŽEM SVETA. — Fresno, Calif. — Po poročilih iz vinorodnih okrajev v Kaliforniji je sklepati, da bo letos pridelek grozdja izredno "obilen. Grozdje že trgajo po enih krajih in bo kmalu na trgu. Silno veliko ga bodo letos posušili za rozine, se poroča. — Chicago, III. — Banditi so napadli predsinočjem na 1631 E. 79th St. restavracijo. Na poziv so morali vsi natakarji k' steni z dvignenimi rokami. Banditi so nato vzeli varnostno shrambo za denar "safe", ga naložili na auto in istega odpeljali. Dobili so nekaj nad $1,100.00. — Havana, Kuba. — Letošnji pridelek sladkorne pese presega vse dosedanje pridelke. Zato bodo letos porabili mnogo sladkorne pese za kuhanje alkohola-špirita — pravi poročilo. Tako ugodnega leta za sladkorno peso neki so ne pomnijo. i j — St. Catherines, Ont. —, Tu sta ustavila dva bandita tukajšnjega mlekarja J. B. Ty-leeres, pri katerem sta pa dobila samo 50c. Poročilo pravi, da sta mu bandita svoto 50c. vrnila rekoč, če nima več, da naj še to ima ter da bota kje drugje zadela večjo srečo. — Pariz, Francija. — Josephine Malget je te dni dobila tožbo in $5,000.00 odškodnine za svoje lase. Po nekem naključju si je dala napraviti v neki brivnici za žene "permanent wave*', nakar so ji izpadli vsi lasje. Krivde je obdolžila za to brivnico in jo tožila. Dosegla je gori omenjeno odškodnino. — London, Anglija. — Na strehi "Highgate School" so zgradili te dni zrakoplovno postajo. Na strehi imajo dva zrakoplova, ki se dvigata in zopet pristajata na tej postaji. Čas, ko bomo imeli na strehah zrakoplovne garaže je že tu. — London, Anglija. — Dr. W. Dean iz Uppingham je poslal svojemu prijatelju mačko v Farmingham, ki je 100 milj oddaljen. Mačka je od novega gospodarja pobegnila in čez šest dni so jo zagledali zopet doma v Uppinghamu. DAWES0Y REPARACIJ-SKI NAČRT KORISTEN. Nemčija je na podlagi njegovega reparacijskega načrta uspela na celi črti. — Plačuje redno svoje vojne dolgove in ima se preostanek. —o— Berlin. — Dawesov repara-cijski načrt, ki ga je zasnoval pred štirimi leti in predložil Nemčiji in zaveznikom, kateri so ga sprejeli in po njem uravnali gospodarska vprašanja vojne odškodnine se je pokazal zelo uspešen. Nemčija na podlagi Dawesovega reparacijskega načrta plača vsako leto $625,000,000. odškodnine z obrestmi vred. Nemčiji pa na podlagi tega načrta ostaja tudi letni prebitek do 2 biljo-na dolarjev, pravi poročilo. Radi tega Nemčija zadnja leta sijajno prospeva. Njena industrija raste in najlepše prospeva. Finančni strokovnjaki prerokujejo, da če pojde po tem tiru nemška država, da bo Nemčija v prihodnjih 50 letih najbogatejša evropska država. Nemčija, pravi poročilo, ima zato vse dane pogoje. Že danes se večina sveta zateka z naročili h nemški industriji. JUNAŠKA DEKLICA. Chicago, 111. — V Piccadilly gostilno na 106. cesti in Ridge-land ave, se je na Labor day ob 3. uri zjutraj prikradel neki ropar črnec, ter nameril samokres na lastnika Ernesta Klee. Vsi, lastnik, njegova žena in dve hčerki so dvignili roke. Mlajša hčerka 17 let stara je pa med tem vstopila v zraven nahajajočo se sobo. Ko je videla, kaj se je zgodilo je hitro nabila automatično lovsko puško. V sobi se je nahajal tudi neki Reddie, ki je vzel puško in pomeril na roparja. Ko je gospodar to videl, je vzkliknil: "Pustite ga naj ima". Črnec se je v tem hipu obrnil in ustrelil s samokresom na Klee-a, samokres se pa k sreči ni sprožil. V tem hipu je že ustrelil Reddie in roparja ubil. Zasluga za ta slučaj gre junaški 17 letni hčerki. Iz Jugoslavifec tri velike železniške n esrece v srbiji. — poro-ca se, da«je 20 mrtvih in 30 ranjenih. _ liberalno Časopisje postavljeno na laž.—raz. ne druge zanimive vesti. Širite amer. Slovenca i Tri železniške nesreče. Belgrad, 16. augusta. — Na progi Belgrad—Skoplje med postajama Prešovo—Tabanov-ce se je danes; 16. aug. okrog pol dveh popoldne zgodila velika železniška nesreča. Potniški vlak s štirinajstimi vagoni je skočil s tira. Vozovi so se preobrnili. Po dosedaj dospelih vesteh je okrog 20 mrtvih, BO težko ranjenih in več lahko ranjenih. Težka nesreča se je zgodila zaradi nesigurnosti proge. Iz Kumanova je takoj prispela pomoč. V treh posebnih vlakih so odpotovali na kraj nesreče vodja sanitetnega oddelka z zdravniki iz Skop-Ija in Kumova s posebnim sanitetnim materialom. Prometni minister g. Andra Stanič je z glavnim železniškim ravnateljem in več višjimi uradniki takoj odpotoval na lice mesta. To je ena največjih* nesreč, ko.r se jih je v zadnjih letih zgodilo v naši državi. Poleg tega javljajo še o dveh drugih nesrečah. Na progi Niž-Belgrad v bližini postaje To-penica je brzovlak št. 110, ki se je iz Niša odpeljal snoči 15. aug. eksplodirala dovodna cev za ogrevanje. Vlakovodja Le-bedev je bil kljub temu, da je zadobil hude opekline zaradi vrele vode, toliko pri sebi, da je pravočasno ustavil vlak. Od eksplozije pa sta bila ubita inšpektor ing. Kosta Georgjevič, ki je skočil ob priliki eksplozije iz drvečega vlaka, in strojnik Rus Aleksander Lebedev. Težko so ranjeni ing. Milosav-ljevič, katerega stanje je brezupno. in pa še dva železničarja. Tretja železniška nesreča se je pripetila na progi Veles— Skoplje. Orožniški podporočnik Milan Acimovič se je peljal z derezino. Z njim so bili trije orožniki, en šofer in en železničar. Ne daleč od male postaje Dračevo so pričeli psi besno napadati derezino. Pri tem je derezina povozila enega psa, radi česar se je preobrnila v brezno, poleg katerega pelje proga. Podporočnik in ostali so težko ranjeni. Takoj so jih prepeljali v bolnico. -o- Laži liberalnega tiska v pravi luči. Zagreb. 16. aug. — Že teder« dni je prinašalo slovensko liberalno časopisje vesti, da hrvatski nadškof in škofje obsojajo politiko in delovanje mi-nisterskega predsednika Dr. Korošca. Dopisnik ljubljanskega "Slovenca" se je o tem osebno prepričal in dobil je od vseh škofov izjave, da so trditve, da bi zagjretoški nadškof Dr. Bauer, kakor tudi ostali škofje, dajali kake izjave o političnih vprašanjih, izmišljene in neresnične.. Dr. Bauer je celo poudaril, da Pribičevičeve izjave, o katerih je čital v časopisju prav nič ne odgovarjajo resnici. Podobno izjavo je dal tudi senjski škof Dr. MarušiČ. Liberalno časopisje je pa bob-nalo in bobnalo, kako bodo vstali zagrebški nadškof in o-stali hrvatski škofje in obsodili Dr. Korošca. Vidi se, da liberalno časopisje ne zna drugega. kakor grdo lagati o svojih političnih nasprotnikih. Liberalno in socialistično časopisje je pač povsod enako. Laž, pa zopet laž, je povsod njih glavno geslo. -o- Požar zaradi strele. V noči od četrtka na petek 16. aug. je v Gornjem Logatcu udarila strela v drevo poleg hiše posestnice Marije Turko-ve. Z drevesa je strela preskočila na hišo in vžgala podstrešje, ki je bilo takoj v plamenih. Ogenj se je razširil tudi na sosednji svinjak. Požarni brambi iz Gornjega in Dolenjega Logatca sta prihiteli sicer takoj na pomoč, gašenje pa je bilo precej ovirano, ker imajo samo v Dolenjem Logatcu motorno brizgalno, ki je lahko črpala vodo iz potoka, dočim so morali gasilci iz Gornjega Logatca s svojo ročno brizgalno rabiti vodo iz hidranta, kjer pa je je bilo zaradi suše zelo malo. Tudi ob tej priliki se je znova pokazala potreba, :la dobi Gor. Logatec motorno brizgalno. Hišno podstrešje in svinjak sta popolnoma pogorela. spodnji del hiše pa se je posrečilo rešiti, ravno tako tudi sosedne hiše, ki so se že vžigale, a so jih še pravočasno rešili. Lisjaka je hotela odnesti. Lovec Martin Gajšek je u-strelil v Št. Jurja ob južni železnici starega lisjaka, ki ga je poslal svoji ženi v Celje. Ta je postavila svoj voz na dvorišče hotela "Pri pošti"' in se za kratek čas odstranila. V tem ji je neznana ženska odnesla lisjaka. Na trgu jo je nekdo opazil in javil zadevo lovskemu čuvaju. Šele drugega dne se je posrečilo prijeti žensko, ki se je izdala za Marijo Erženovo ter rekla, da je lisjaka našla na cesti in ga doma zakopala. Lovski čuvaj je šel z njo na njen dom ter našel lisjaka v kleti na polici. Ugotovil je tudi njeno pravo ime. Piše se Je-ra Kovalkova in je doma v Vrhu pri Teh ar jih. -o- Pretep. V Raki pri Krškem so v nedeljo, dne 12. avgusta obhajali cerkveno žegnanje. Na potu domov se je med vaškimi fanti vnel prepir in pretep, ki je končal s tem, da je eden izmed vročekrvnežev ranjen z nožem obležal na bojišču. Pomoči je moral iskati v bolnici v Krškem. Smrtna kosa. — Umrla je dne 14. avg. v ljubljanski hiralnici gospa A-lojzija Holešek, vdova po sprevodniku bivše južne železnice in mati prometnega šefa g. A-lojzija Kavšeka v Celju. Pogreb blage pokojnice se bo vršil danes ob 14. iz hiralnice na pokopališče k Sv. Križu. — Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 5. septembra 1928. » AMERIKANSKI SLOVENEC frri in najrtarejii slovenski list ji ^ * AmerikL Jf*"** Ustanovljen leta 1891. ' Xxhaja vsak dan ruaa nedelj, po-jsedeljkcv in dnevov po praznikih. Izdaja in tkkai EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: (1849 W. 22nd St., Chicago, 111, Telefon: CANAL 0098 Za celo leto Za pol leta Naročnina: ■.»j ..$5.00 . 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_____$6.00 Za pol leta______________3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Men-day and the dsy after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St.f Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ."._______________________$5.00 For half a year............................... 2.50 Chicato, Cansda and Europe: For one year -----------------------------$6.00 For half a year ..__________________. 3.00 POZOR. —- Številka poleg vašega naslova na listu znači, ido kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker p tem veliko pomagate listu. DOPISI vainega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu J« čas do četrtka dopoldne.—-Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov credniitvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. J. M. Trunk: i kraj in nova domovina. Kdor je postal ameriški državljan, temu je Amerika nova domovina. Pogostoma se govori še o stari domovini, kar je sicer samo na sebi pravilno, a bolj precizno se v slučaju ameri-kanskega državljanstva more govoriti o starem kraju. Vezi s starim krajem se tako lahko ne potrgajo. Malo je takih naseljencev, ki bi bili odšli iz stare domovine z namenom, da najdejo novo domovino in se je takoj oklenejo z dušo in telesom. Večina je odšla v Ameriko z enim očesom vsaj obrnjenim še na staro domovino. Za nekaj časa, nekoliko let. radi nekaj zaslužka, tako je mislila pač večina, in povrnemo se zopet nazaj odkoder smo prišli. Mnogi so se povrnili, še več se jih resnično ni vrnilo, temveč so ostali, dasi tega niso nameravali. ker so morda našli tu več, kakor so spočetka pričakovali, ali pa so jih razmere nekako prisilile, da so ostali. Ako so ostali, so večinoma vsaj postali tudi amerikanski državljani, in se je stara domovina izpremenila v stari kraj. Ni ravno treba, da bi z novo domovino izginila vsaka misel na stari kraj, in bi se vse vezi kratkomalo pretrgale. Še manj je to želeti, ker se z novo domovino ne more pretrgati duševno naziranje in čustvovanje. Kjer se je ptič zlegel, tja ga vleče; to je povsem nekaj naravnega. Vez s starim krajem se javlja vsaj na zunaj s potovanjem in obiskom starega kraja. Taki obiski so zelo pogosti, kakor ie razvidno iz dnevnega časopisja. Zdaj grejo nazaj posamezniki, zdaj celo skupine. Pri takih obiskih je prišlo v navado, da obiskovalci objavljajo svoje vtise, ne samole na potovanju, temveč tudi o razmerah v starem kraju, to tembolj, ker je tudi stari kraj prišel po novih političnih izpremembah pod druge, nove razmere. Kakšni so ti vtisi, in kakšne sodbe o vtisih in razmerah ? Vobče se lahko trdi, da o starem kraju pač take, kakršne so navadno tudi sodbe o novi domovini. Vsaka sodba bi se imela nasloniti na objektivno resničnost, kakor pravimo. Ampak človek se ne more nikoli iznebiti svoje lastne osebnosti. Posledica je, da bo sodil pač sujektivno, več ali manj sam po sebi. Znano je, kako se povprečno sodi o Ameriki. Kdor je na-?e1 v Ameriki, kar je morda iskal, pričakoval, upal, morda še celo več. komur se je toraj, kratko rečeno, v Ameriki "posrečilo", tak bo sodil zelo ugodno, laskavo. Komur se ni "posrečilo", bo gledal vse precej črno, temno, sodba bo neugodna. Prav enaka je splošno tudi sodba o razmerah v starem kraj u. Poleg osebnosti pride vpoštev tudi različno naziranje. Komur nove politične razmere v starem kraju niso po volji, bo pač sodil nepovoljno, ker bi pri nasprotni sodbi prišel navskriž s svojim lastnim naziranjem, za kar pa je treba izredno močnega značaja in izredne objektivnosti. Pred seboj imam dvoje sodb, ki prihajajo celo iz istega političnega taborja. Zanimivo je, da v tem slučaju politično naziranje in čustvovanje očividno ni vplivalo, a je sodba povsem različna. Ena sodba se glasi, da je vse v starem kraju precej pod vsako kritiko. Vse, kar je tam. je za nič, niti ficka vredno. Dobesedno se sodba glasi, med drugim: ". . . Revna je znanstvena literatura v stari domovini. . . Starokrajska šola ne da od sebe niti ene fige. Nič ni boljša kot je bila prej v Avstriji. Mi . . nismo prinesli nič v svojih glavah — razen obilice smetja. . ." Še slabša je sodba o gospodarskih razmerah, da sodbe o političnih niti ne omenim. Druga sodba pa se nekako glasi: "Mladina ima lepo bo- dočnost v naravnih zakladih bogate Jugoslavije. . . bo postala država, katere se bomo tudi ml v tujini veselili in bomo ponosni nanjo. Gre sicer počasi, toda gre. Marsikateri rojak, ki je živel v Ameriki deset ali dvajset let, se vrne v domovino tak kot je prišel v Ameriko, in je kot tak kulturno na veliko nižji stopnji kot pa njegovi rojaki v stari domovini, kateri napredujejo, četudi počasi. . Iz istega tabora tako različni sodbi. FARMARJEM PRIZADELA VELIKO ŠKODO TOČA NA ZAPADU. Pueblo, Colo. Zadnji teden v torek je pobila toča kakih 10 milj daleč in 3 milje na široko v tem o-kraju. Padala je zelo debela. Bila je kakor drobna jajca. Zelene kumarce, fižol in druga taka letina je vsa stolčena in farmarji so radi tega hudo prizadeti. Dobili bi bili precej za tako zelenjavo, zdaj pa je vse uničeno in delo celega poletja zastonj. Poleg drugega, imamo tukaj pa tudi kako uro veselja. Imeli smo ženitovanje, ko sta se poročila Mr. Tony Bobič in Miss Jtfhana Lesar. Udeležba gostov je bila velika, ker oba imata v naselbini številne prijatelje in znance. Gostovanje se je vršilo v dvorani sv. Jožefa, kjer je kakor nalašč pripraven prostor za ples. Bilo je vse v najlepšem razpoloženju. Mlademu paru želim obilo sreče in blagoslova v njunem novem stanu! Pozdrav vsem čitateljem! ' T. K. "DON FERNANDO" V NEW YORKU. New York, N. Y. Pevsko in dramatično druš tvo "Domovina" naznanja vsem Slovencem v New Yorku in Brooklynu, da priredi dne 18. nov. 1928. v Sokol dvorani na 72. cesti koncert in krasno igro "Don Fernando" v proslavo 20 letnice društvenega obstanka. Zato apeliramo na vsa cenjena društva, da upoštevajo to in ne prirede nobene zabave na ta dan. Natančneje poročilo se bo naznanilo pozneje. Jennie Kushar, tajnica. -o- DOPIS IZ DEŽELE KAKTUSA IN PESKA. Quivero, Ariz. Naj se čuje glas enkrat tudi iz peščenih krajev države A-rizone. Quivero je malo dežel-sko mestece, ali skoro raje mala vas. Par trgovin, ena banka in mala cerkvica je vse kar imamo tukaj. Hiše so bolj revne, ker tu ni velikega prometa. Proti severo vzhodu ne daleč odtu je visoko gorovje, ki sa imenuje San Francisco Mountains. Najvišji vrh je visok 12,-794. čevljev je torej tu visoko gorovje, ki se lahko primerja coloradskemu gorovju. Tu prihajajo iz mnogih krajev se zdravit tuberkuloze. Jaz sem sam iz tega vzroka tukaj že nad dva meseca in reči moram. da se počutim boljšega. Samo to mi pravijo, da bom boljši, če bi tu vedno ostal. Ako bom šel nazaj se bolezen rada povrne. Tu je par gorskih hotelov, kjer se dobi tudi hrano. Spimo po zdravnikovem nasvetu vedno na svežem zraku, ki je ponoči hladan in kaj oster v tem kraju. Po dnevu pa hodimo o-krog na sprehode, čim največ moremo, da utrjujemo svoja pljuča zunaj na solncu. Pri sprehodih imamo včasih veliko zabave. Hotelier ima štiri jahalne konje, katere večkrat najamemo za celo popoldne in jezdimo ven daleč na okrog. Cena konju za eno popoldne od i. do 6. ure zvečer je $2.00. Ko tako hodimo na sprehode večkrat naletimo na strupene kače klopotače. Človek kar zasliši piš in neko ro-potanje, pogledaš po pesku, pa vidiš prikazen, kako se dviga proti tebi. Te kače so zelo nevarne. Vsaka stvar, ki jih moti, jih raztogoti. Zadnja leta pravijo, da jih hudo pokonču-jejo, pa jih je kljub temu še vedno dosti. Zadnjič sta se mudila skoro dva tedna tu gori na počitnicah dva zdravnika iz Phoenix. Ariz., ki sta lovila strupene klopotače in jim jemala strup. Imela sta dolge železne klešče, s katerimi sta jih prijemala, z enimi bolj proti sredi života, z drugimi pa tik za glavo za vrat. Nato jo eden previdno prime, tako, da ga ne more vzgrizniti. Drugi pa dale kači grizti neko skledo, katero razkačena žival ugrizuje. A ker ima kača dva sprednja zoba, s katerimi pika in grize votla in po njih spušča z gotovih mehurčkov v glavi strup, kamor ugrizne, se vsakokrat kadar ugrizne v sledo pocedi nekoliko strupa iz zob v skledo in tako nekako nabirajo strup. Videl sem na lastne oči enkrat, ko sta to delo opravljala. Povedala sta, da rabijo ta strup potem za izdelovanje seruma, ki ga potem zdravniki vbrizgavajo ljudem ali živalim, ki jih piči strupena kača. Država Arizona ni obljudena država. Le ob železniških progah vidiš mala mesteca in vasi. Drugače pa na daleč sama peščena puščava in deloma gozdovje. Arizona ima sedaj komaj okrog 340,000 prebivalcev. Je to malo za tako prostorno državo. Ljudje govorijo, da je Arizona zelo bogata država na rudah in zlatu. Izkopajo tu veliko bakra. Pravijo, da do 30 procentov vsega bakra, kar ga Amerika pro- ducira. Bo dovolj za enkrat, pa Se prihodnjič kaj, če se preje ne vrnem nazaj v priljubljeni Kansas. Pozdrav rojakom širom A-merike, zlasti pa vsem dopisnikom lista ker najrajši vsaki pot, ko dobim list prečitam novice iz naših naselbin. Kansascan. SMRTNA KOSA V CLEVE-LANDU. Cleveland, Ohio. Te dni je umrl v Huron Rd. bolnici rojak Frank Glicker, ^tar 42 let, stanujoč na 1011 E. 76th St., kjer zapušča žalujočo soprogo in tri male sinčke, mater, pet seseter in tri brate. Rojen je bil v Žužemberku v stari domovini. V A-meriki je bival 36 let. Po mučni bolezni več mesecev je podlegla smrti Ivana Sešek, roj. Cerar, v starosti 43 let, doma iz Radomlja pri Kamniku na Gorenjskem, kjer zapušča tri sestre. V Ameriki je bivala 18 let. -o- ZAHVALA. Vinica v Belikrajini. Večini naših rojakov v Ameriki je gotovo znano, da je bi la naša župna cerkev v izredno slabem stanju. Bilo se je bati, da se nam v najkrajšem času poruši. Vsled tega smo bili prisiljeni, kljub slabim denarnim razmeram, da cerkev ne samo popravimo, ampak, ker je bila premajhna, tudi razširimo. Gotovo bo naše rojake zanimalo, kako je zamišljeno popravilo cerkve in kako delo napreduje. Zidovje cerkve je kazalo vedno večje razpoke. Vzrok so bili preslabi temelji in trohnelo ostrešje, ki je cerkev razrivalo. Temelje smo podbetonirali v globino 2 in pol m. Tako je nevarnost, da se cerkev poruši, odstranjena. Vrhu tega smo cerkev prizidali v višino še za 1.70 m. Na vsaki strani cerkve smo prizidali eno kapelico, tako da bo imela cerkev obliko križa. Poveča se tudi kor. S tem bo cerkev pridobila veliko prostora. Napravilo se je novo ostrešje. Zvonik se dvigne ter dobi novo ostrešje in novo streho. Delo dobro napreduje in bode v oktobru dogotovljena. Stroški se plačajo deloma po konkurenci, skoraj za polovico del pa »em prevzel odgovornost in plačilo sam. Zbrati moram okrog Din 150.000. Dosedaj pa nimam zbranega niti polovice. Zato se obračam tem potom na vse, ne samo na one, katerim smo poslali nabiralno polo, ampak tudi na druge, ki ljubijo svojo domovino in svojo domačo cerkev, naj po možnosti pomagajo, da bomo imeli cerkev, ki bo v veselje in čast faranov in v večjo čast božjo. Na župni urad so došle do sedaj naslednje zbirke: Nabiralca: Mathias Mravintz in Frank Prsetič: Willtam in Anna Tomcc $10: John Mravintz $5: Mihael ?pehar mlai^i $5; Mathias Mravintz $4: Tohan iti Barbara Rarlovich $2: Marko H min k $2: Anton Žunič 52. Turii Flainilc f krojač) $2: Juri i Fortnn $2: Mihael ŽuRcli $2: Tohan Ostronlč $1: lohan Cesnik $1: Jurij in Anna Mihelčič $1: Lucija Mravincc $1; Mat. Jakša $1; Frank Verbanc $1; Matija Pavlako-vic $1; Frank Prsctič $1: Frank Tretn-pus $1: Frank Berkopec $1; Johan Simšič $1: Jurij Šneler $1; Vincent Berkovec $1; Frank Gašperich $1: Mihael Jaketič $1; Jurij Starešinič $1: Anna Šumič $1; Peter Taketič $1; Jurij Tomec 50c: Matija Kunic 50c; Matija Malich (Jožinec) 50c. — Skupna vsota $55.50. Nabiralec: Geo Lasič: Geo Lasič $100.00: Ivan Žajrar in žena iz Damlja $25.00; Ivan Snelcr in žena iz Damlja $10.00; Ana Mjhelič. Gornji Suhor 3 $5.00. — Skupna vsota $140.00. Nabiralki: Barbara Gasptrič, 305 Tackson St., Toliet, III. in Barbar? Bavar, Seč je pelo 18. sta nabrali za kip sv. Terezije od Deteta Jezusa: Jure Flajnik $25.00: Barbara GaŠ-perič $r0.00: Marija Flajnik $5.00; Matija Flajnik. Cleveland. O. $5.00: Barba-a Bavar. Sečje selo 18 $10.00; Anna Jerman. Hra«t $2.00; Barbara Hrebec. Nova Lipa $1: Katarina lur-šinič. JI rast $1. Dalje javljajo nabiralke: Tu so bili omenjeni farani. ki so iz viniške župnije. Kar pa presega vsoto $64.00. sta pa zbrali nabiralki od drugih ljudi. Nabrana vsota znese $117.00. Vsem darovalcem kličem: tisočero Bog plačaj! Ne bomo vas pozabili, naša molitev in naša hvaležnost vam je zagotovljena. Vse druge pa prosimo: posnemajte njih lepe vzglede in prispevajte za svojo domačo cerkev, kjer ste bili nekoč krščeni in kamor bodo marsikoga izmed vas zopet nesli k večnemu počitku, da bo naša cerkev res v čast in ponos naših faranov, posebno onih, ki bivajo daleč proč od svoje domovine v daljni Ameriki. Lovro Kos, župnik. -o- DRUŽINSKO ŽIVLJENJE IN UMRLJIVOST. Neka nemška uradna statistika ugotavlja, da umre v starosti med 20. in 25. letom za 60'/' več samskih nego oženje-nih ; ta odstotna mera se za samca do 40. leta celo podvoji. Umrljivost samskih, obvdove-lih in ločenih žensk je v vseh starostnih dobah manjša nego za moške: pač pa umre za petino več omoženih žensk do 40. leta nego oženjenih moških do iste starosti. Šele po 40. letu postane umrljivost omoženih za 10', manjša nego umrljivost enakoletnih oženjencev. Te številke so bile izračunane na podlagi podatkov za leto 1924.-1926. Zanimiva je razlaga, ki jo podaja statistika za ta dejstva. Pravi: "Razliko med umrljivostjo samcev in oženjencev pripišemo lahko deloma ugodnemu vplivu rednega načina življenja na zdravje oženjenih molkih. Razmeroma veliko umrljivost obvdovelih moških povzroča predvsem sprememba takšnega načina življenja. Z t ženske pride ugodni vpliv družinskega življenja komaj v poštev. Dokler ženske lahko rodijo, pomeni zakonski stan zanje rajši obremenitev nego olajšavo. Glede obvdovelih žensk je povedati, da pomeni vdovski stan zanje v mnogih slučajih sicer bistveno omejitev življenskega načina, a to dčitno ne škodi njihovemu zdravju, dokler se jim življenje omeji le do neke meje." Ako m ti "Amerikanski Slo-venec" dtopade, povej to tvojim prijateljem in znancem Sn priporoči jim fa, da ti g a na-! Volitve. — Amerikanci ne izvolimo direktno predsednika Zd. držav. Prvič ga volilci ne nominirajo, pač pa stranke in še tu ne direktno volilci, ki pripadajo h dotični stranki. Predsednika nominirajo na narodni konvenciji strankini delegate. Tu pa gre tako, kakor pač sklenejo višji strankini magnatje za kulisami. Tako dobimo predsedniške kandidate, ki jih volilci nismo izbrali za kandidate. Potem volimo še le distriktne elektorje, kateri takoj po volitvah izvolijo predsednika. Prava voiivna demokracija bi bila, ljudstvo naj pri primarnih volitvah nominira kandidate za predsednike. Na ta način bi .volilci sami nomi-nirali kandidate in iste volili potem pri konečnih volit* an. Taki predsedniki. ki l>i jih ljudstvo direktno izvolilo bi so zavedali veliko bolj svoje odgovornosti. kakor pa sedaj, ki so nominirani po zaslugi raznih strankinih političnih trus-tov. Protivojni pakt. — Malo prehitro je za enkrat prišel na dan protivojni pakt. Ko bi prijel na dan, ko bo sedanja generacija v grobu, b: bil sprejet gotovo z velikim entuzijazmom — naudušenjem. Tako pa sv. t zmajuje z glavo, kajti Wilso-nove obljube, ki so bile res lepe in idealne, a so ga za is*e prevarili evropski diplomatje. so se v spominu pri ljudeh in zato z neverjetnostjo gledajo na Kelloggov protivojni pakt. Ta bo v veljavi samo toliko časa, dokler bo to služilo velikim velesilam. Kadar bo pa v interesu teh. da se začne z vojno, takrat se ne bo upoštevalo nobenih paktov in pogodb. Kdor bo dočakal, ta bo videl, da bo tako. . . 1 Ni prav razumel. Učitelj: fantku, ki se je kar s pritiskom prsta na nos useknil: "No, ali nimaš nobenega robca?" Učenec: "Iiobec že imam, pa je čisto svež in ga nt smem pomazati." Kako ozdraviš kuro? Žena je potarnala moža :"Ti, ena naših kur ne nese nič več ! Za-klati jo moram !" — Mož: "Ali misliš, da ji bo to kaj pomagalo?" Dvoumno. Uičtelj risanja: "Vi morate naravo bol j natanko opazovati. . . Poglejte se na primer v ogledalo, narišite samega sebe, potem se p.i obesite na steno. Tega boste veseli vi in vaši domači !" % Prekratek dan. A.: "Zakaj pa tako hitro govorite?" B.: "Oh. trspa. k' je pa t'ku krat'k dan." C'e srečno iti češ naprej, pogostoma nazaj poglej. ŽIV POKOPAN. Po angleškem izvirniku Arnolda Bennet, napisal Patilut. (Dalje.) In krog krste so stali najodličnejsi zastopniki države in družbe, cerkveni dostojanstveniki v bogatih ornatih in ob vznožju krste edini sorodnik — Sime Blaž. Pokopali so njega — Aleša Blaža. AH je biia tista krsta kriva, aH cvetlice in sveče, ali venec visokih dostojanstvenikov, ki je obdajal krsto, kdo ve. Pa dejstvo je bilo, da je prizor udaril na Ale^evo dušo kakor težko, silno kladivo in zrušil v njej zadnje ostanke samopremagovanja. Že ves čas sem ga je dusilo in tiščalo v grlo. Mogočno grmenje orgel, veličastno petje, polna cerkev, — vse to je delovalo in vplivalo na njegovo mehko, občutljivo dušo, silno, pretresljivo. In nazadnje krsta z venci in cerkvenimi dostojanstveniki. To je bilo preveč. Ni mislil na nesrečni, nepremišljeni korak, ki je povzročil vso to strašno zmoto, ni mislil na to, da leži tam spodaj truplo navadnega, vsakdanjegaVluge in povrh se malopridneža. Pred njegovo dušo je stalo le eno, veliko, vse vladujoče dejstvo. Vse to je bilo zanj, za pisatelja Aleša Blaža. Pisal je, kar mu je srce narekovalo, hotel je povedati tudi drugim, kar je mislil in izkusil, on plahi., boječi, revni človek. Pole in pole belega papirja je polnil s črnilom. Kaj je bilo posebnega na tem? In narod, tisti narod, ki ga je dosedaj dolžil sebičnosti in nezavednosti, ki ga je dolŽil težkih krivic, zagrešenih na njem in na njegovih idealih, — ta narod mu je tole dajal, je tako slovesno slavii spomin nje- govega imena —! Ni se mogel več držati. Njegove oči so begale po cerkvi, kakor bi iskale opore. Skozi rdeča in modra stekla visokega okna je zasijalo večerno soln-ce in posijalo na krsto. Aleševe oči so šle za žarki, pogledal je na krsto in —. Jok je pretrgal grobno tišino cerkve, glasen, nevzdržen, nepritajen jok —. Aleš Blaž je jokal, da mu je stresalo telo. Pevovodja je planil raz svojega visokega stojala. "Molčite! — Ali ne bodete molčali!" mu je šepetal in ga grabil za ramena. Aleš Blaž se ga je otresel. Organist je prihitel, pevci so se zbirali naokoli. "Kdo je pa ta Človek? Kako je prišel sem gori?" "Bog vedi —! Kdo ste?" je spet tresel pevovodja Aleša za ramena. "Niste pevec! Kdo vam je dovolil priti na kor?" Aleš ni odgovoril. PretresujoČ jok, gla- sen, brezobziren — to je bilo vse, kar so zvedeli od plešastega, debelušastega, postaranega človeka. "Smešno!" "Kaj naj počnemo z njim?" "Vse bo skazil!" "In obredi se zač-—." "Pssst, pssst —! Gospod organist! Spodaj čakajo na vas!" je prihitel nekdo. "Pri vseh —!" Organist je planil k svojemu sedežu in zagrabil za glasove. Koke in noge, oboje je bilo hkrati na delu. In vmes je nagnil glavo k enemu izmed pevcev: "Pokličite koga, naj ga spravi s kora!" Med pevci je zavalovelo. Nekdo je hitel po stopnicah. Orgle in pevci so se z združenimi močmi lotili, da preglase nesrečni jok, kar se jim je končno res tudi posrečilo. Pa tudi krepke roke so pograbile joka-jočega Aleša 2a ramena in roke. Otresal se jih je, pa ni Šlo. Dva moška sta ga drsala in ga tiščala k stopnicam in po njih na- vzdol. Pol stopajoč pol padajoč so prispeli v cerkev, vrata so se odprla in Aleš Blaž se je znašel s svojima spremljevalcema na svežem zraku, brez klobuka je bil — nekje ga je izgubil potoma med ruvanjem in suvanjem— in težko je sopel. Tudi spremljevalca sta težko sopla. Globoko sta si oddahnila in z zmagoslavno se bleščečimi očmi sta ga gledala, kot bi bila kdove kako naporno delo izvršila, kar sta tudi res, in kot bi hotela storiti še več, pa se ne moreta prav odločiti. "Kako ste prišli v cerkev? Kje imate vstopnico?" Zmedeno je stikal Aleš po žepih. "Menda sem jo izgubil," je dejal slabotno. "Kako se pišete? Kdo pa ste?" "Aleš Blaž." "Seveda —! Aleš Blaž, kajpak! —Zmešalo se mu je! Ali pa je pijan!" "Pijan je! — Poberite se in glejte, da ne pridete več blizu!" -o- Sreda, 5. septembra 1928. AMtftlKANSKI SLOVENEC Stran 00000<>00<><>000<>0<>0<>000<>000000<^ Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeriin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovi'ch, Box 43, Mid vale, Utah.' 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. porotnik: John Kociran, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznicc, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-C r;ih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi j o. c Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-' §»va Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. £ j Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa C zjasnila in potrebne listine. Ži LOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! OOOC> o OO OOC O O O OO OO-OO-OOt) ooooo oooooo-ooooooooc-ooooooooo O DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. SLAVNOST DRUŠTVA SV. KATARINE ŠT. 29 Z.S.Z. V CLEVELANDU. Cleveland, O. Slavnostni dan, katnregn bo praznovalo društvo Sv. Kala-rinr št. 2!) ZSZ., se bliža, tc je nedelja, t). septembra, ko bo jiatelja društvo slovesno blagoslovilo svojo krasno novo zastavo v cerkvi sv. Vida. Velik dan bo ZSZ.. živeče v Clevelandn. da je njih dolžnost, da se vsi brez izjeme udeleže te slavnosti ter s tem pokažemo slovenski javnosti v Clevelandu, da člani ZSZ. smo vedno pripravljeni sodelovati, kadar se .nrre za dobrobit svojega sobrata ali pri- Opozarjam tudi vse člane in članice na kampanjo z? pridobitev novih članov, katera se to za društvo sv. Katarine, ka- 'sedaj vrši pri ZSZ. Čas je, so- težko ohranili. Nekatere dalmatinske naselbine so stare že čez 40—50 let. Znani dalmatinski multi-mili-jonar Mihanovič, ki šteje danes svojih 84 let, je prišel v Argen-tinijo že pred 65 leti. V severnem delu Argentinije ima ve-leposestvo "Dalmacija*', ki meri 22.000 ha. Tu je veliko gozdov, v katerih raste "Quebracho", ki služi kot taninski les za izdelavo posebnega strojil-nega izvlečka (Quebracho Extract), ki ga znani belokranjski veletrgovec Marko Težak iz Zagreba uvaža tudi v Jugoslavijo. Gospod ,Mihanovič ima mnogo zemlje tudi po različnih drugih južno-ameriških državah, poleg tega pa še v Buenos Airesu celo vrsto krasnih palač, od katerih ena stoji na vzvišenem mestu blizu pristanišča ter ima menda 17 nadstropij. Stala je baje okrog tri milijone pezov (en pezo jc vreden okrog 23 Din). Neka tvrdka mu je ponujala 90.000 pezov letno, samo da bi sm^-la uporabljati vrh strehe za reklamo, a Mihanovič je ponudbo odklonil ter je z elegantno gesto prepustil prostor brezplačno argentinski državi za pomorski svetilnik. Baje noben človek ni storil za razvoi Argentinije toliko kot naš dalmatinski rojak Mihanovič, posebno ker je bila v prejšnjih časih vsa plovba na rekah Parana, Rio de la Plata etc. v njegovih rokah. Tu bi mimogrede pripomnil, da se Rio de la Plata (srebrna reka) imenuje skupni izliv rek Parana in U-ruguay. Ustje* je silno široko, ka iti iz Buenos Airesa na eni do mesta Montevideo na druai I*or tudi za celo ZSZ. Članice se tega zavedajo, zato se pa tudi kar i jo proslavijo ta veliki dan, ki bo ostal zapisan bratje, da se malo prebudimo iz spanja posebno pri našem dobro pripravljajo, da j društvu št. 23: ni tistega, kar > ) najbolj mogoče sloves-j bi sploh moralo biti. Poglejmo naša sosedna in toliko mlajša zgodovini | društva, ki sta nas že oba prekosila v članstvu. Ali nimamo mi ravno tako priložnost za agitiranie. kakor io imata društva sv. Katarine in Washington? — Tore i, vsak naj naredi k]ep, da bo pridobil vsaj enega člana v sedanji kampanji. • la bomo vsaj skupno korakali z našimi bratskimi društvi, ne ra edzadaj. S< bratski nozdrav vsem čia-n m in članicam ZSZ.! društva in ostal vsem članicam v prijetnem spominu. To društvo je bilo ustanovljeno pred dvema in pol leti. V na ter se oddaja v najem. Tu imajo nekateri veleposestniki do 20, 30, 50.000 ovac in še celo več. Tako ima neki Hrvat Kusanovič baje okrog 150.000 ovac. Ob prihodu v novi svet je prva stvar dobiti delo in službo in tu se ravno pri Jugoslovanih težko občuti pomanjkanje primernih organizacij, ki bi domačim ljudem šle na roko. Francozi, Nemci in Italijani imajo organizacije tako dobro izpeljane, da vsak njihov novi priseljenec dobi službo. V Hotel des Emigrantes so »e pa prisiljeni zateči večinoma le Slovenci in drugi Jugoslovani, Bolgari, Poljaki in Ukrajinci, sploh manjši ali pa bolj zapu-ščeni in zanemarjeni narodi. Najslabše se zasluži v gozdih in pri gradbi državnih železnic, kjer ljudi jzrabljajo "bosi" in podjetniki. Železnice so ve činoma v rokah angleškega kapitala, le po oddaljenih provincah ha severu in jugu, za katere se privatne družbe ne zanimajo, gradi železnice država sama. Slično kot v Kanadi gre železnica pred kolonizacijo, obdelovanje zemlje se ob sedanjih razmerah izplača samo v gotovem pasu na obeh straneh železnične proge. Vsled privatnega lastništva so seveda tarife neprimerno visoke, tako da je domači argentinski premog iz Cordiller v Buenos Airesu dražji kot angleški, ki prihaja po morjui kar se pa dogaja tudi drugod, ker je vožnja po morju neprimerno cenejša, V mestu Buenos Aires je po cenitvi župnika Mrkuna kakih 5000 Slovencev, zlasti veliko prMejo na svoj račun tudi radi tega, ker žito postopno dozoreva od severa proti jugu ter se v tej smeri giblje tudi delavstvo. Za organizacijo Slovencev in drugih Jugoslovanov si je v medvojni in povojni dobi največ zaslug pridobil slovenski inženir gosp. Jekovec. Sedaj obstoji v Buenos Airesu "Slovenska pisarna", ki bi mogla sčasoma postati nekak kulturni center naših izseljencev. V ozkem sporazumu z isto bi morala delovati Jharodna šolsika in cerkvena organizacija. Gospod župnik Mrkun je ustanovil jugoslovanski šolski odbor ter dal iniciativo, da bo v kratkem prevzela pastirovanje med našimi tamošnjimi izseljenci dubrovniška frančiškan ska provincija. Za vzgojo ženske mladine se bodo pa brigale zagrebške usmiljenke ter je konečna nreditev te stvari že M Tvoj nedeljski tovariš. L ji 1—'uul TEDENSKI KOLEDAR. 9 Nedelja — Sv. Peter Klaver. 10 Pondeljek — Sv. Nikolaj. 11 Torek — Sv. Pafnucij. 12 Sreda — Ime Marijino. 13 Četrtek — Sv. Notburga. 14 Petek — Povišanje sv. Križa. 15 Sobota — Marija sedem žalosti. Rev. K. Z.: PETNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. 15. pobinkostna: Jezus obuJi mladeniča v Najmu. (Lk 7, 11—16.) Berilo iz pisma sv. Pavla G ilančanom, 5. poglavje, 25. do 26. vrste in 6. poglavje, 1. do 3 0. vrste. Zgodbe stran 332. Bog je neskončno usmiljen do grešnega človeka. To neskončno usmiljenje je'bilo, ki je priklicalo iz nebes Sina božjega, da se je včlovečil, da nas je odrešil. Težek je boj vsakega človeka proti strastem, proti skuš- trani traja vožnja s parnikom{ je Primorcev, ki so zaposleni tem času si je pridobilo s svojo živahnostjo in delavnostjo splošno naklonjenost med c«. velandskimi društvi, kar je dokaz, »ta so se številna društva odzw.ia njegovemu povabilu. da se udeleže slavnosti. Na tem mestu tudi jaz pro-im in opominjam vse člane Joseph Ponikvar, gl. porot. -o- Trance Miklavčič: SLOVENCI V ARGENT1NM Župnik Anton Mrkun sllurnia" v Buenos Aires, mili-i' mu je ena najmarkantnei- jonsko prestolnico Argentinije. ih osebnosti iz Krekove šole. I niverzalen kot njegov učitelj dr. Krek, se zanima za vse pe-socialne probleme, za založništvo. društvene domove, prosvetno gibanje .alkoholno vprašanje, stanovsko organiza- celih 10 ur. Argentinija je zvezna država, obstoječa iz 15 držav in 10 tako zvanih "teritorijev" (Gobernaciones), ki vsled redke naseljenosti še niso zreli za samoupravo, prebivalstva pa ima ta ogromna država dane? komaj kakih 10 milijonov, torej niti toliko ne kot Jugoslavija, zato lahko razumemo, da potrebuje za primeren razvoi veliko človeškega materijama. Srednje province (Cordoba. Buenos Aires, Santa Fe) se pečajo s poljedelstvom, pridelovanjem pšenice, koruze in la-nenega semena (ki ga n. pr. tv. Zabret & Co.. Britof pri Kranju, uvaža od tam za izdelavo Ianenega olja), na severu so srozdi (Quebracho) in bombažni nasadi, na katerih delajo tudi Črnogorci, na zapadu so vinorejski kraji (Mendoza). v iužnih teritorijih pa prevladuje ovčjereja. Zemlja je držav- kot zidarji in tesarji ter kot taki dobro zaslužijo, kajti tu se zida celo leto in na tisoče delavskih hišic raste iz tal na vseh straneh. Splošno se op~-ža, da povsod po svetu med izseljenci .rokodelci bolje izhajajo, zato je prav škoda, da se učenje obrti v povojni dobi precej zanemarja. Naj to služi za nauk starisem, ki imajo obilne družine! Zasluži pa navaden delavec (kadar ima delo. a pogosto je brez njega) 1—6 pezov na dan, obrtnik pa 5—8 pezov na dan s hrano. Pri poljedelstvu je največ dela prav ^a prav le ob žetvi, ker argentinski posestnik or je s stroji, ima svojih 20—40 konj, nič ne gnoji in se drugače za polje malo briga, dokler žito ne dozori. Ko pa pritisne žetev, mora vse naenkrat biti obdelano in tu dobijo zaposlenje i - ki d '•00000<>0<><><><><>0 ^ * PISANO POLJE ►oooooooooooo m Trunk oooooooooooo Tri najnovejše plošče, KI SO RAVNOKAR PRISPELE V RAZPRODAJO. 68006-F—-Spomin na vojaštvo, 1. in 2. del, 12 inčev..........$1.25 Kdor je bil sam vojak, ali pa tudi, kdor je kdaj samo opazoval vojaštvo v stari Avstriji.ga bo gotovo zanimala ta plošča z raznimi prizori iz vojaškega življenja, komandami in vojaškimi popevkami. ^ 1 25087-F—'Tiha luna, moški kvartet, petje Rojakom, moški kvartet, petje, 10 inčev..............75c Dve mični pesmici, prva mehka, v srce segajoča, a druga krepki in odločni poziv. 2S086-F—Tfldcrat v starih časih, moško petje, kvartet Pozdrav, moški kvartet, petje .............................75c Se dve pesmici, ki jih vsakdo izmed nas pozna in jih ima tudi vsakdo rad. Prva je dobro znana že po naslovu, druga pa je pozdrav naši krasni Gorenjski. ■ > , HRVATSKE COLUMBIA PLOŠČE. 000-F—Marijo, Ti mila Ljubice Isuskrste muku Tvoju, petje, vijolina, orgle........75c 006-F—Po Gradini O jesenske duge noči, tenor z orkestrom..............75c 007-F—Sinoc pade gusti mrak Mornari mladjani, petje s tamburicami ................75c 008-F—Jesen je lisce Na cijelom svijetu, tamburica s petjem ................75c 009-F—Ocemo, braco, da idemo Kočkare-Mangupe, petje s tamburico ..................75c 015-F—Srem, Banat i Bačka Kraj Vardara, tamburica s petjem ........................75c 016-F—Mara ima, Mara ima črne oči U mom selu kraj iora, tamburica s petjem ..........75c 018-F—Varala me jedna cura mala Sedi boso gdje si, petje s tamburico .....................75c 020-F—Pijemi se vince rujno Sic, Mic, Micika, petje s tamburicami ..................75c 021 "F—Na uskrs sam se rodio Tamo daleko, petje s tamburicami ........................75c 025-F—Negda i sada Po jezeru, petje, sopran ........................................75c 027-F—Dalmatinski šajkaš La Paloma, tenor in sopran, klavir ......................75c 030-F—Vinska pjesma Lovac, petje s tamburicami ....................................75c 031-F—U kafani nas dva brata Mi cigani, petje s tamburicami ..............................75c 032-F—Blijedi mjesec Aman djevojko, tenor z orkestrom ......................75c M472—Tiha noč je, moje zlato spava Smoč si mi rekla, petje s tamburicami ..................75c 033-F—Tebe najradje imam A j, ha j, vina daj, petje, tenor ................................75c 035-F—Vače j« divno f* Crven sarafan, petje-duet s tamburicami ............75c 036-F—Amerikanski bečarač Ljubicica ne rasti na bregu, petje-bariton, tamb...75c 037-F—Oj mladosti mog jada Stari cigan, petje-tenor, ta-mburice ......................75c 039-F—Poljubim te djevojčice Jel se secaš ti ljubavi, petje-bariton, tamburice....75c 040-F—Setala se bela bula Uzimi srce moje, tenor, tamburice, vijolina ..........75c 041-F—Petrograd marš Oriental marl, tamburaški zbor ............................75c 043-F—Da bi ova ruše male Sadi Mara, moški kvartet s tamburicami ..............75c 1046-F—Nai nataroi i naš knez Hladi kapetane, pevski zbor s tamburicami ........75c 1047-F—Ja uranih prvo jutro Mesečina kao dan, pevski zbor s tamburicami......75c 1089-F—Tako se to živi u Ameriko, 1. in 2. del Smešni prizor....................................................75c 1077-F—Mamine mitke Mito mitanče, pevski zbor s tamburicami ............75c 1093-F—-Kraljica plesa Na prolječe, tamburaški orkester ..........................75c 1094-F—Mane mlade oženile Ko ti kupi, djevojčice, petje s tamburicami ........75c E-1089—Kukuruzi več se beru Odmetnu se odmetnica, petje s tamburicami........75c Za vse druge plolfe nam pišite po cenik. h Pri naročilih za ttftnj kakor 5 plošč, je poslati za vsako ploščo 6c več za poštif|e^ Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroftke 2Od. V vašo korist je toraj, da pošljete denar naprej in "si prihranite te stroške. Pri naročilih od več kakor 6 plošč damo za vsakih 5 plošč 100 igel brezplačno. j)> ' Knjigarna Amerikanski Slovenec Ali morda grize? Precej let je že minulo po vojni, pa je še vedno na dnevnem redu, da se cerkvi očita nekaka sokrivda na svetovni vojni. Pri nas pri taki priliki začnejo paradirati: molitev, žegnanje orožja, zvonovi. — Stvar včasih tako izgleda, kakor bi bila cerkev vodila vojno, ne morda kaka država. Imperializem in militarizem prideta pri taki sodbi na svoj račun. Očitki se pojavljajo prav periodično. Tudi znani dramaturgist in socialistični pisatelj, Bernard Shaw, se je zopet o-glasil in se postavlja zoper "cerkev" z očitkom, da je v vojni doživela popolen fiasko, in se je pokazala njena nezmožnost. Shaw kake "cerkve" ne imenuje, a je iz konteksta razvidno, da cika na angleško cerkev in protestantovske cerkvene kroge. Me ne briga, kaj imajo, in naj se sami zmenijo med seboj. Značilno pa je, da se ravno iz socialističnih krogov vedno in vedno javljajo taki očitki, pri naših slovenskih socialističnih krogih zop *r katoliško cerkev, pri protestantih zoper protestantske skupine. Človek si ne moreš ubraniti vtisa, da mora te kroge nekaj grizti. Socialisti so antimilitaristi, tako zatrjujejo zdaj. kakor so tudi pred vojno. Kako pa jt* bilo povodom vojne? Vsaj nemški socialisti so pri izbruhu vojne vtaknili svoj an-timilitaristični program v žep in se v navdušenju za vojno niso prav nič razlikovali od drugih strank. Avstrijsko-nr»m-ški socialisti so rajhovske še prekašali. Ko se je na polil ič-nem in vojaškem obnebju začel prikazovati obris možnega poloma, so sc imperialistične vlade spomnile antimilitaristič-nega programa socialistov, ne socialisti sami, ter so vprizorile neke sestanke, ki pa so splavali po vodi. V Borovljah sem imel veliko opraviti s socialističnimi krogi. Silno previden si moral človek biti prav v teh krogih, da nisi bleknil kake dvomljive, ker I sledila bi bila ovadba, da si — antimilitarističen. Ko je polomija postala dejstvo, pa se je vsepovsod prikazal — antimilitaristični program, in so se prej strahovito militaristični rdeči antimilitaristi trkali na prsa, da so bili vedno proti vojnam. Pri prvem shodu po polomiji v Borovljah sem se moral nehote muzati, in govorniki so me dobro razumeli in še bolj sove jaz nje. Od cerkve, tudi od katoliške, «e nekaj zahteva, kar je bilo naravnost nemogoče, socialistični krogi bi bili lahko kaj storili, pa niso, in zdaj kažejo s Shawom na čelu na druge, ko bi se sami morali trkati prav skruseno na lastna prsa. NiČ novega pod solncem, je vedno tako bilo, kadar je koga nekaj grizlo. # J?I * ~ Poizkusili so, in poizkušajo. Ob francoski revoluciji so poizkusili z državo brez vsakega Boga. Slovesno so ga vrgli iz prestola, in še bolj slovesno so postavili na ta prestol — boginjo "Razum" v kikli, seve. Ni šlo. Napoleon je postavil Boga nazaj, ali iz prepričanja, ali iz politike, je vseeno. Zdaj se ponavlja ta poizkus v Rusiji in v Meksiki. Doživljajo lepe stvari in jih bodo še doživeli, t rvički. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Vsaki čas in minulo dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebnik. LOUIS J. ZEFRAN, Licensed Embalmer 1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 5/4U. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naroČila za premog — drva in prevažanje DohtStva ob Saša selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 1221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 at Place. Chlc.fo. IU Odhod parnikov Tu navajamo parnike in njih odhod iz New Yorka ter njih evropsko pristanišče: 1. sept. — Paris — Havre 1. sept. — Hamburg — Hamburg 0. sept. — lie de France — Havre 8. sept. .12. " 15. " 19. " 22. " 22. " 22. " 29. " 2. 6. 6. 6. 10. 13. okt. — Columbus — Bremen — Aquitania — Cherbourg — Majcstic — Cherbourg — Berengaria - Cherbourg — Pnris — Havre — Deutschland - Hamburg — Ssturnia — Trst — lie de France — Havre — Pres. Wilson — Trst — Columbus — Bremen — Majestic — Cherbourg — Hamburg — Hamburg — Berengaria - Cherbourg — Paris — Havre - 'j-U.^.J 17. okt. — Mauretania - Cherbourg 20. " — lie de France — Havre 24. " — Aquitania — Cherbourg 27. " — Deutschland - Hamburg 27. " — Majestic — Cherbourg 1. nov. — Columbus — Bremen 6. " — Paris — Havre Poleg navedenih odide se mnogo drugih parnikov v tem času. Pišite po nov Vozni Red ter vse na« daljne informacije na PRUDENTIAL BANK (ZAKRAJŠEK & ČEŠARK) 455 West 42nd Street New York City. tU - i 1*40 WEST 32ad STREET CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 5903 JOSEPH PAVLAK PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem ob čara pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za vse slučaje, kakor fenitovanja, krste ln pogrebe. —- Na razpolago vsem noč in dan. JO S. SNIDER ▼ zveri s Hartford Undertaking Co. 1465-57 Glenarm St. Keystone 2779 i.> Denver, Colo. South 3296 ie priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in t najlepiem redu.