Dr. O. 1.: 15 CRNI KRIZ PBI HEASTOVCU. Zgodovinska povest. Lukašic je pazljivo poslušal, zmajal z glavo ter pripomnil: »Veš sosed, dokler je človek še živ, še vedno upa, da ozdravi, a če ni več življenja, je vse zastonj.« »Ti si pač pravi neverni Tomaž,« reCe Serk skoraj užaljen, »Bog vse more, le zaupaj, saj to nič ne stane, poskusi, boš videl, da mi boš hvaležen.« Ker je Serk le tako prepričevalno govoril in navedel Še več oseb, ki so ozdravili na čudodelen način, reče nazadnje Lukašic: »Verjamem, da mi želiš dobro, poskusil bom, naj bo, kar hoče.« »Prav imaš, le ubogaj, še danes boš vriskal od veselja.« Rekii, se poslovita. Lukašic ni šel takoj v župnišče, ampak spodaj pod trgom ob Bobovnici in zavil naravnost v hišo Kolomana Šefa. Ta je bil doma. Lukašic vstopi počasno v sobo ter komaj pozdravi. Šef je takoj uganil, da te- že došleca velika žalost, zato stopi hitro k njemu, ga prime za roko ter mu veli, naj sede na stol poleg njega. »No, očka, kaj pa je takega, nekaj težkega morate imeti na srcu,« pravi Šef pomilovalno. »Kako veste to,« meni Lukašic otožno, »da, da, huda nesreča me je zadela, kar kratko povem, sin, o moj edini sin, mi je d?,nes zjutraj umrl.« »To je seve hudo,« meni Šef sočutno, »pa kako je to tako nenadno prišlo?« Lukašic si obriše rosne oči, globoko vzdihne ter začne pripovedovati od začetka celi potek bolezni. Šef posluša pozorno, si nekaterikrat pogladi z roko čelo, resno pokima, ko pa konča Lukašic s pripovedovanjem, tleskne z rokami ter pravi svečano: »Oče, vaš sin ni umrl, zbudil se bo k življenju, a na vas je, da ga takoj rešite, greva takoj v kapelico, tam vam vse povem.« Vstala sta ter šla naglo čez mali hrib in v kratkem dospela na lice mesta. Koloman Šef je odprl kapelico, a vrata zopet zaprl. Ko sta vstopila, je prijel Šef Lukašica za roko ter ga peljal h križu, visečem na steni ter mu velel, naj poklekne. Prižgal je nato dve sveči, stopil h klečečemu Lukašicu ter mu rekel: »Oče Lukašic, poglejte tu sem na križanega Boga, molite iskreno pet očenašev. Kedar ste z molitvijo gotovi, mi pa povejte.« Šef je stopil k dverim in mirno čakal. Lukašic je napol glasno molil, kakor mu je bilo ukazano. Šef ie pristopil, ne da bi čakal na Lukašicevo poročilo in mu rekel: »Sedaj pa dvignite obe roki, jih sklenite k molitvi in recite za menoj: »O ti usmiljeni Bog, ki si umrl za naše grehe na križu, tebi zaobljubim svojega sina, reši ga smrti, hočem ti darovati debelega junca ter pomagati pri zidanju cerkve v čast božjemu grobu. Amen.« Lukašic je ponavljal počasno in z veliko resnostjo zvesto vse te besede, neka tajna groza ga je obšla, ko je končal to obljubo, saj kaj takega ie ni doživel. »Oče Lukašic, vstanite, vaša iskrena molitev j« rešila vašega sina,« reče Šef svečano LukaKcu. »O prevelika bi bila milost,« vzdihne obupanl oče ter se dvigne, kakor mu je velel Šef. tffiada] pa pojdlva takoj na vaB dom, da vi- dim sina, prepričali se boste, da vaša zaobljuba ni bila zastonj,« reče skrivnostno Šef ter prime Lukašica za roko ter zapusti z njim kapelico, ftatero skrbno zaklene. Šla sta po isti poti, po kateri je prišel Lukašic, govorila nista nič, vsak je bil zatopljen v svoje misli. Prišla sta že blizu doma, v katerem je bil mrlič. Že od daleč se je slišal jok, znamenje, da vlada v hiši žalost. Nekako nestrpno se bližata oba hiši; z nekim posebnim čustvom vstopita v veliko sobo. Očeta preleti groza, ko zagleda svojega sina že položenfega na mrtvaški oder. Koloman Šef se postavi ob mrliču ter veli domačinom, naj stopijo iz sobe, le oče in mati naj ostaneta. Počasno se odstranijo vsi ter začudeno gledajo. Zdajci stopi Šef k dozdevnemu mrliču, odkrije mrtvaški prt in pozorno gleda mrtvecu v obraz. Prime ga za obe roki ter jih dviga kvišku in polaga zopet nazaj. Da si nato prinesti nekaj oceta, v katerega pomoči košček platna in drgne k njim po čelu in prsih, katera je prej razkril. Nekaj časa dela tako, potem pa veli očetu in materi, naj oba ponovita to obljubo, katero Je storil prej oče sam v kapelici. Pokleknila sta oba pr»d razp«lom, postavlj«nim ob koncu odra, in svečano govorila za Kolomanom Šef, kakor jima j» ta narekoval. Komaj sta spregovorila zadnje besede, se obrne Šef na nju s pogledom, ki je kazal vso napetost in neko posebno tajnost. Velel jima je, da stopita bližje. Z nekim strahom sta se temu odzvala. Sef ]• pokazal potrtima staršema na obraz njunega gina ter zašepetal: »Vajin sin živi, poglejta, kako se mu rdeči licc, 8e nekaj časa moram tako ravnati in oživel bo.c Z napetimi očmi sta gledala oba sinu v obraz, nffi več se nista bala, zdelo se jima je zdaj, da je trenil s trepalnicami in zdajci, o Cudo, ganile so ¦e ustnice, saj ni zmota, čisto natančno sta to zapazila. Še nekaj časa se trudi Šef in glej, v tem trenutku dvigne mrtvi roko, ob euem počasno »pregleda ter reče z rahlim glasom: »Kje sem?« »O moj sin,« vzklikneta starša, »prl nama si, e UBmiljeni Bog, usliSal si naju, kaka sreča!« Koloman Šef prime mrtveca za roke ter ga ¦ pomočjo stariev dvigne z odra. »Takoj v postelj ž njim v drugo sobo, da o vsem nič ne vidi, sicer se prestraši,« veli Šef napol glasno. Rekši primejo vsi trije dozdevno mrtvega in ga odnesejo v bližnjo sobo, ga slečejo in položijo na postelj in se trudijo, da se je popolnoma zavedel. Mati je zletela takoj v kuhinjo, da pripravi •inu po Šefovem navodilu toplo pijačo, le-ta pa ¦e je je sam trudil, da nudi bolniku vso udobnost, pri čemur mu je zvesto pomagal oče. Od veselja vsa razburjena mati se ni mogla ndržati, da ne bi takoj začela praviti, kaj se je zgodilo z njenim sinom. Prvotno so domačini mislili, da se materi od žalosti blede; ko pa pogleda sosed Valentin, ki je mrliča oblekel, v sobo ter zapazi, da mrliča ni več na odru, je bil prepričan, da govori gospodinja resnico. V tem stopi iz male sobe Koloman Šef in veli Tstoplim, naj se zadržijo mirno, kajti sin, ki se Je prebudil, potrebuje popolen mir. Strahoma so domačini gledali in se uklonili povelju, četudi težko, saj videli bi radi, ali je res mrtvi vstal. In bila je resnica, Martin Lukašic se je popolnoma zavedel, z rahlim glasom je pravil, da Je taspal in se mu je zdelo, kakor bi potoval v daljne kraje, pri čemur ga je le mučila silna žeja, a naenkrat je začutil nek poseben hlad okoli glave in na prsih in v tem je tudi spregledal. Martinovo zdravstveno stanje je bilo od dne do dne boljše, ni se nič posebno prestrašil, ko sta mu starša povedala, da so ga imeli že za mrtvega in je oče šel v Sv. Lenart, da bi odredil vse potrebno za pogreb. V Št. Lenartu se je raznesla kot blisk novica, da je vstal Lužkašicev sin od mrtvih, ker ga je njegovo če zaobljubil h kapelici božjega groba v Radehovi in dal znatno darilo. »To je laž,« se razjezi Nvirnbergerjeva Katarina, ko ji je to novico povedala Zirngastova žena Terezija, »kaj takega še ni bilo, saj je vendar le naš ZveliCar irnel to moč, drugače pa nikdo, najmanj pa še tak luteranec, kakor je sprijeni Šef, ki ljudi vara in jim krade denar iz žepa.« »Nikar se ne razburjaj, ljuba žena,« jo miri njen mož Caharija, ki je ravno prišel iz župnišča domu, »to ni noben čudež, je čisto nekaj naravnega.« »Ti pa tudi kaj veš, če pa tvoja velja, pa je še večja goljufija, Sef je potemtakem nalašč naroCil, da se mora Lukašicev sin napraviti mrt- vega, da ga potem obudi, ker drugače bi njegova Antikristova vera nič ne veljala.« »To ni tako,« meni Niirnberger, »LukašiceT sin je bil že večkrat težko bolan, prijel ga je zopet močan krč in mogoče bi res umrl, če bi Šef ne bil napravil poskusov,'da ga zopet oživi, zato ta stvar ni nič posebnega.« »Le zagovarjaj ga, slepari in bogati se s tem, vidim, da ste možje babe, sedaj pa jaz grem k škofu in mu vse povem, da bo enkrat te sleparije konec, razumeš?« Rekši dvigne svoj običajni piskerCek ter ga nastavi na usta, da je stekla vsa vsebina dobre vinske kapljice po grlu v notranjost života. Niirnberger je uvidel, da danes ni nič opraˇiti z ženo, zato se je odstranil in šel skoa trg na polje. Vsi drugi prebivalci v Št. Lenartu pa so bili prepričani, da se je zgodil čudež in ima Koloman Šef posebno milost božjo, da pokaže ljudem, kje boče imeti Kristus svojo cerkev. In to mnenje se je razširilo po vsej okolici daleč po Slovenskih goricah. ....: Dalje bo sledilo.