„Bole trbê Bogá bogati, kako lüdi“ ! (Ap. D 5 29) 1938 KALENDARI „Nê je mrla deklička nego spi“. (Mk 5. 39) Cêna 8 Din. PETANJSKA SLATINA BOGATO OGLJIČNA KISELI NATRON-LITHION KISELICA EVROPE ZDRAVILNA VODA LASTNIKI : JOSIP in IVAN VOGLER posta, brzojavna in železniška postaja SLATINA RADINCI. PRIPOROČENA IN S POREDNA Z ZNAMENITIM BILINEROM. EVANGELIČANSKI KALENDARI za 1938. návadno leto. XVII. LETNI TEKAJ. Vödàni po PREKMURSKOJ EVANGELIČANSKOJ SINJORIJI. Cisti dobiček se na cerkvene dobrotivne cíle obrné. Štampano v Prekmurski Tiskarni, odgovoren Hahn Izidor v Murski Soboti. Rêč boža i návuk Lutherov nikak neprêde. Potrebna znanja na 1938. leto. Od računanja vremena. Krstšanskoga vremena računanja tekoče 1938. leto od Kristušovoga rodjenjá mao račúnamo. Tô je návadno leto, štero z-365 dnévov, ali z-52 tjédna i z-1 dnéra stojí. Začne se z-sobotov i dokonča se z-sobotov. — Cérkevno Ieto se začne z 1. adventskov nedelov. Stároverskoga kalendarija 1938 januára 1. dén na naš januara 14. dén spádne. Židovje lêta od stvorjenja svêta mao račúnajo. Svoje 5699. leto májó od 26. septembra 1938. Törki i Mohamedánskoga vadlüvánja drűgi nasledníci vrêmen od Mohameda pobêga z-Mekke v-Medino začnejo, ka za Hedsra imenűjejo i njihovo 1357. leto se začne 1938. marca 3. Lejtni čas: Sprotolêtje se začne márca 21-ga ob 7 vöri 43 min. Nôč i dén sta toga časa ednáko dugiva. Leto se začne junija 22-ga ob 3 vöri 4 min. Prinás je toga časa nájdugši dén. Jesén se začne septembra 23-ga ob 18 vöri 0 min. Nôč i dén sta zdaj pá ednáko dugiva. Zíma se začne decembra 22-ga ob 13 vöri 14 min. Prinás je toga časa nájkračiši dén. Préstopni svétki : Velki pétek aprila 15, Vüzem aprila 17, Krist, v nébo zastoplenjé mája 26, Risâlka nedela junija 5, Sv. Trojstva nedela jun. 12, 1. adventska nedela nov. 27. Fašenski tekáj : Fašensko vrêmen se začne po Trê králi na drűgi dén, to je januára 7-ga i trpelo bode do márca 1-ga, Vsevküp 53 dni. Premínjávanje mêseca se znamenüje : mlád, mladanič, pun, starič. Sunce z svojimi planetami : Na sredi svoji planet je naše sunce. Glávne planete so : Merkur: skoron 8 milijon mil od sunca; leto na njem trpí 88 dní. Venus: 15 milijon mil od sunca; leto na njê trpí 225 dní. Zemla : 20 milijon mil od sunca ; leto na njé trpí 365 dní. Mars : 32 milijon mil od sunca ; leto na njem trpí 687 dní. 1204 máli planêt do 1925 leta; ali zvêzdzbrodjávci ji ešče vsáko leto náj- dejo več na tistom táli pod nébov. Jupiter: 107 milijon mil od sunca; okôli sunca obhodi svojo pot v 12 lêtaj ednôk, záto na njem 12 naši lêt trpí edno leto. Saturnus: 194 milijon mil od sunca; svojo pôt okoli sunca obhodi v 29 leti i 116 dnévi, záto na njem edno leto tak dugo trpí. Neptun : 621 milijon mil od sunca; okôli príde ednôk v 164 lêtaj i 216 dnévi, leto na njem záto tak dugo trpí. Uranus : 3961/2 milijon mil od sunca; okôli sunca obhodi svojo pôt v 84 lêtaj. Planet-planete, štere se náimre okôli vékši planet vrtijo i z-vékšimi vréd pa okoli sunca, se za mêsece zovéjo. Zemla má 1, Mars 2, Jupiter 8, Saturnus 10, Uranus 4 i Neptun 1 mêsec. Národni svétki : 28. junija : Vidov dan ; 6. septembra : Rojstni dén Njegovoga Veličanstva kralá Petra II., 1. decembra : Ousvetek národnoga vjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov.. Planet znamejnje: Sprotolêtje : POŠTNA TARIFA: Za návadna písma. Za pisma do téže 20 gr. po vsej držávi pristojbina 1˙50 D; za 20—50 gr. 2 D ; za 50—250 gr. 3˙50 D; za 250—500 gr. 5 D; za 500—1000 gr. 10 Din. — Vu zvönske držáve do téže 20 gr. 4 D ; za vsáki nadalni 20 gr. pa 2 Din. več. Dopisnice (kárte). Znamka za 1 D; dopisnica z odgovorom znamka 2; — vu zvönske držáve dopisnica 2 Din. Tiskovine. Poštnina za vsáki 50 gr. je 25 par. — Vu zvönske držáve 50 par. (Téža samo do 2 kg, knjige pa do 3 kg.) Vzorci blága. Pristojbina za téžo do 100 gr. je 50 par. Za zvönstva 1 D. Priporočeno. Za „priporočeno“ je ešče posebna pristojbina 3 Din. Za. zvönstvo 4 Din. Ekspresne pošiljátve. Pristojbina za pisma i dopisnice 3 Din ; vu zvönske držáve 6 Din. Za vrêdnostna písma. Pristojbina do 100 Din je 4 Din ; do 500 Din 5 Din. Obvestnina 50 par, dostavnina 1 Din. Poštne nakáznice (Utalvánj). Pristojbina do 50 Din 2 Din ; do 100 Din 3 Din; do 300 Din je 4 Din itn. — Do 5000 Din se lehko pošle Leto : Jesén : Zíma : Koš Bik Dvojki Oroslán Devojka Vága Rogláč Strêla Deždžev. Ribe Rak Bak po nakáznici. — V inozemstvo do 100 3 Din : za vsaki nadaljni 100 Din 50 par i 1% ážio. Položnice (Ček). Pristojbina do 500 Din 50 para, do 2000 Din 1 Din. Za vozno poštne pošiljátve (závoje-vreče, pakete) se pláča do 1 kg. 3 Din, do 5 kg (v daljávi 100 kilometrov) 8 Din, do 10 kg 10 Din, do 15 kg 15 Din, do 20 kg 20 Din. Telegram vsáka reč 70 par; na Vogrsko 2˙32 Din, v Austrijo 2˙61 Din, v Francijo 3˙91 Din, v Nemčijo 4˙06 Din. Telefon v lokálnom prest. 3 min. 1 Din, do 25 km 5 Din, do 50 km 9 Din, do 100 km 14 Din, do 200 km 18 Din, do 400 km 22 Din. Krstšanskoga vrêmena račúnanja nájznamenitêši časi: Tek. leto je od Jezuš Kristušovoga rojstva mao......................................1938. Od I. krst. rim. casara Vel. Konštantina povrnênja mao..............................1627. „ grüntanja rimpápeštva.................................................................................... 1236. „ razlôčenja záhodne i zhodne cérkvi................................................................ .884. „ gorinájdenja pükšenoga práha ..........................................................596. „ „ knigštampanja.................................................................498. „ Dr. Luther Mártona rodstva....................................................... 455. „ gorinájdenja Amerike ............................................................ 445. „ začétka reformácije............................................................. 421. „ notriprinešenjá krumpišov v Europo .............................................. 353. „ dokončanja 30 lêtne bojne....................................................... 290. „ gorinájdenja lokomotive.......................................................... 239. „ grüntanja Amerikanske republike.................................................. 162. „ potrplívosti zapôvedi II. Jóžefa................................................. 157. „ gorinájdenja obrambnoga ceplenjá........................................................148. „ nücanja lokomotivnoga hajôva.............................................................................135. „ prvoga probanja železnice lokomotiva............................................. 132. „ gornájdenja telegráfa............................................................. 90. „ začétka svetovne bojne ........................................................... 24. Vladárska hiža králevčine Jugoslávije. Njegovo Veličanstvo Král Peter II. rojen v Beogradi 6. septembra 1923. — Proglášen za kralá 9 oktobra 1934. zavolo smrti Vitéznoga krála Aleksandra I. Zedinitela 9. okt. 1934 v Marseilli. — Po čl. 41. in 42. ustáve Králjevine Jugoslavije vršijo králjevsko namestniško oblást: Nj. Kralj. Visočanstvo knez Pavle Karadjordjevič, dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič. Njéno Veličanstvo Kralica Marija, rojena v Gothi (Nemčija) 27. dec. 1899. Brat Nj. Vel. kralja Nj Vis. kraljevič Tomisláv, rojen 19. januára 1928. v Beográdi. Brat Nj. Vel. kralja Nj. Visoč. kraljevič Andrej, roj. 28. junija 1929. v Bledi. Rodovnica dinastije Karadjordjevičev. Peter, spadno v boji z Törkami 1733—1784, njegova žena Marica, vmrla 1811. Sin: Karadjordje Juri Petrovič, rojen leta 1762 v Viševci. Vmorjen v noči 12. na 13. junija 1817 v Radovani pri Smederovci, vrhovni srbski vojskovodja od februárja 1804 do septembra 1813; žena Jeléna, hči kneza Nikole Jovanoviča v Maslovševa, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Beogradi. Toga sin : Aleksander Karadjordjevič, rojen 26. septembra 1806 v Topoli. Njegov prvi vučitel je bio Dositej Obradovič. Leta 1814 je šou z očom v Austrijo, odkéc je v jesén tistoga leta odišao v Rusijo, gde se je vöosnouvo. Leta 1839 se je vrno v Srbijo, leta 1840 je postao kotriga beográdske okrožne sodnije, leta 1841 adjutant knéza Mihala, leta 1842 pa je bio izbráni za kneza Srbije. Leta 1858 je po zaprtji Národne skupščine odstopo, šou je v Austrijo in živo do smrti 22. aprila 1885 v Temešvári. Pokopan je na Dunaju. Njegova žena Persida, hči Jevréma Nenadoviča, rojena 1813 v Valjevi, Vmrla je 26. márca 1873 na Dunaju. Njegov sin: Peter, rojen dne 29. julija 1844 v Beográdi, od 2. junija 1903 kral Srbije, od 1. decembra 1918 kral Srbov, Hrvatov i Slovencev, vmrou je 26. augusta 1921. Njegova žena Zorka, hči črnogorskoga knéza Nikola I, rojena 11. decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4. márca 1890 ravnotam. Deca: Jelena, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poročena z ruskim velikim knezom Jovanom Konstantinovičem Romanovim, vmorjeni leta 1918 od bolševikov; sin Vsevolod Jovanovič, rojen leta 1914 v Petrogradi. Gjorgje, rojen 27. aug, 1887, se odpovedao stolonasledništva 27. marca 1909. Aleksander I., rojen v Cetinji 17. decembra 1888. leta. Prestolonaslednik od 27. marca 1909. Králevsko oblást je vršo od 24. junija 1914. leta kak namestnik. Po ustavi je naslednik kralá Petra I. Velikega Osloboditela od 16. aug. 1921 do 1929 oktobra 3. kak král SHS i od 3. oktobra 1929. kak I. král Jugoslavije. Vmro 9. sept. 1934 v Marseillu. Jelena, žena bivšega srbskoga poslanika na Dunaju Gjeorgje Simiča. Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temešvári, poročen z Auroro, knézinjov Demidovov di. S. Donato, razporočena 1896, vmrla 1905. Sin: princ Pavel rojen 15. apria 1893 v Petrogradi. Sunca i mêseca potemnênje v 1938-tom leti : V 1938-tom leti bode 2 sunca i 2 mêseca potemnenje. od šteri de se vu Europi samo cêlo mêsečno potemnênje vidlo med nov. 7. i 8. Največjo izbiro vseh vrst KOLES kakor tudi ŠIVALNIH in PISALNIH STROJEV, RADIO APARATOV, FOTOGRAFSKIH APARATOV dobite vedno pri tvrt ŠTIVAN ERNEST TEHNIČNA VELETRGOVINA Murska Sobota. Solidna postrežba ! Najnižje cene ! Vse na obroke ! KUPUJTE VEDNO SAMO DOBRO BLAGO, KER JE ISTO NAJCENEJŠE! PREDGOVOR. Lübléni evangeličanski verebratje ! Gda naš kalendari sedemnájstikrát püstimo na njegovo pôt, té predvsém pozdrávlamo vás, katerim je vu pretečeni letaj naš evangeličanski kalendari veren potni pajdáš-, dostakrát pomôč bio vu tom, naj pri vas močí evangelioma májo valánost. Vu tom novom leti rávnotak, kak vu príšestnosti tüdi dosta blagoslova bode ponüdjávao onim, kateri ga notrivzemejo vu svojo hižo. Naš kalendari vu svoji lêpi pripovêstaj, žítka kêpaj, veršušaj našega cérkevnoga žítka fontošnêše zgodbe, naše cérkvi zgodovino, naše vere vitézov blagoslovleni žítek, vidme evangelioma dáva i s svojimi glásmi vse proteštante vküperprikapčüje enzdrűgimi. Zevsém ščé včiti, evangeliomski karakter osnàvlati i razveseljávanje vedrnoga žítka prinesti. Našoj evangeličanskoj cérkvi edna velka moč je pošteni, čisti, zidajoči evangeličanski štamp. Ete štamp krepiti trbê, naj potom té krepi vsáko naše dobro dugovánje. Záto naj nebode nikomi vseedno to, ka kakši kalendari má, nego naj vsâkí evangeličánec pomága ete evangeličanski kalendari razširjávati med poznánci svojimi. Gledéč na težke pênezne razmere je cêna našega bogatoga zdržétka i z vnôgimi kêpami ilustriranoga kalendarija samo 8 dinárov. Primte tak zdá tüdi z lübéznostjov, z prijaznívostjov naš kalendari, naj nájde notriidênje vu kêm več evangeličanski hiž i naj spunjavle svojo blagoslovleno slűžbo vu srdci, vu familiji i vu cérkvi ! Puconci i M. Sobota, 1937. oktobra mêseca. FLISÁR JÁNOŠ vp. vučitel, pomožni reditel. luthár ÁdÁm ev. dühovnik, glávni reditel. Od regulov vrêmena. Regule telko valájo, Kelko blodni na njé dájo. Či nede tak, te de ovak, Či de ovak, te neo etak. Bog te gléda doli z nébe, Ka on ščé ; dene pred tébe. Ravnanje on vu roki má, Ka smo vrêdni, tisto nam dá. Človek nemre prebroditi, Cíle njegve vözbroditi . . . Neprevidjene so poti, Po šteroj on vodi lűdi. Delo, skrbnost, previdênje Ino čedno prerazmênje. Naj bô naše nakanênje, Nê pa pred njega idênje. Na brezpametno činênje, Što zná na kakše znamênje ? Na blodnikov šatrüvanje I norčekov modrüvanje : Nika več nê trbé dati, Témbole čedno delati; Vu Bogi se prav Vüpati, Z šoršom vrêlo bojüvati. Nigdár nê vnemar vcagati, Nego vsigdár krepko státi: Tak vse mámo obládati I sebé gor’ obdržati. F. Január má 31 dní, Sečén Vrejmena houd pouleg Herschela; Jan. 1—8 vedrno mrzlo, 9—15 premenjávno, 16—23 mrzli vetri i nágeo deždž, 24—31 na bougše se obrné. Prvoga je dén dugi 8 vör 31 min,; do konca meseca 1 vöro 1 m. narasté. Regule vrejmena: Či se na Trikrálovo strêhe snêg topi, ali v kolotečnici snegá voda tečé, rodno leto bode. Či je sunce na dén Vince, Či pa vetrno i zvirno, Pune bodo peovnice; Prinesti má pomor, bojno. Z-siljem pun škedjen i párma, Či bô megla, de nezdravo, K-Mihàly’vomi dobra brátva. Človeki, stvári škodlivo. Na Pavlovo vrêmen čisto Či de pa snêžen i moker, Nam káže obilno leto. Bode krűh vžéli i dober. K tebi pozdigávam, Gospodne, düšo mojo! Bog moj, vu Tebi se vüpam. (Žolt. 25, 1-2 ) Vi, ki lübite Gospodna, mête v návisti hüdôbo. (Žolt. 97, 10.) Ne zamüdi ponoviti naprejplačilo na Düševni List. Mêseca premenjávanje: 1-ga ob 19 vöri 58 min., 9-ga ob 15 vöri 13 min., 16-ga ob 6 vöri 53 min., 23-ga ob 9 vöri 9 min., 31-ga ob 14 vöri 35 min. Kmeta ôpravice v-januári: Vu dvorišči: snêg i léd tá čistiti; škéri popravek i rédjenjé — Na njivaj: gnojá vožnja, skórnatni snêg z svinjámi sklačiti dati, grmovje, trnje trêbiti. — V-štali: štale vetriti i tople držati, jasli, kopanje čiste meti, božnêšo i slabšoi krmo polagati, — Kürečnjekov dveri, obloke, mostnice z slámov podmetati. — Pri sadovenom drevji: gosanic gnejzd preprávlanje, za cepjé vejčic branjè, sűho drevje vökopati, za sadjenje cepik jame kopati i za ceplenjé potrêbno kojno se skrbeti. — Vu künjskom ogradčeki: prahšití, gnoj podkápati, topli grád rédjenje. — V-goricaj: gnojiti, kolje priprávlati, vino pretákati, lagve žveplati, naj nespisnivijo, peovnice tople držati i vötriti. Február má 28 dní, Süšec Vrejmena houd pouleg Herschela : Do febr. 7 ga med vedrnimi dnévi močno ohládjenje, 9—13 prijétno mlačno, 14—21 vedrno i večkrátno močno vetrovje, 22 do konca deždževno. Prvoga je dén dugi 9 vör 32 min, do konca meseca 1 vöro 29 min. narasté. Regule vrejmena: C na svečnico (2-ga) sunce sija i lejpi topel dén je, teda za njim mrzli dnévi pridejo. Kem toplejši je sühšec, tém mrzlejši de málitráven i Vüzem. Na svečnico medved vöpride z svoje lüknje (brloge) i okoli poglédne, či je lejpo vrejmen, nazáj se povrné spát„ či je pa mrzlo vrejmen, vönej ostáne. Či je na Majkešovo (24) mrzlo. te de ešče 40 dni mrzlo. Záto: Či nájde léd, spotere ga, Či nenájde, rédo de ga. Radüjte se vu Gospodni vsigdár, pá velim radüjte se! (Filip. 4, 4.) Gde je kinč vaš, tam je i srce vaše. (Mat. 6, 21.) „Zemelski človek se z malim zadovoli, či nehodí želenji svojmi po voli.“ Mejseca premenjávanje: 8-ga 1 vöri 33 min., 14-ga ob 18 vöri 14 min., 22-ga ob 5 vöri 24 min. Kmeta ôpravice v-februári: Silje premejšati, semensko zrnje čistiti, ž-njiv snega vodo doli püstšati, slabo sejtvo z-žveplenim ammoniakom gnojiti, od srena pozdignjeno sejtvo zvalékati; tràvnike čistiti, vláčiti, — oves, ječmen, groko, léčo, grajbščič sejati. — V-štali; bougšo krmo polagati, obilno nastilati. — Sadovenoga drevja stéblovje čistiti, sühe vejke odstrániti, gnojiti. V künjskom ogradčeki: v tople gredé sejati, na slobodnom grahšič, mrkvečno, petriša, salátno semen, mak sejati, lük, česnek, šòško, sprotolejšnji kel saditi. Márc má 31 dní, Málitráven Vrêmena hôd pouleg Herschela : Márc. 1—8. deždževni vetri, 9—15 premenjavno, 16—23 dosta vetra, večkrát deždž, 24—31. hladno, dosta deždža. Prvoga je dén dugi 11 vör 1 min., do konca meseca 1 vöro 46 min. narasté., Začétek sprotolejtja 21-ga ob 7. vöri 43 min. Regule vrejmena: Máloga trávna snejg je škodlívi sejanji. Ešče i te škodi, či ga samo v-žákli neséjo prejk po njivaj. Či je máli tráven sühi, velki pa moker i risálšček hladen, obilna žétva i brátva bode. Kelko meglé bode v etom mejseci, telko plohé pride v-leti; kelko rosé pred vüzmom, telko sláne po vüzmi. Či je Gregor čisti, vedrni, Mraz, vöter, snejg de gedrni. Šándor, Jóžef pa Benedek Na klin vejsita köpenjek. Dolidénte láž' gúčte istino. (Efez. 4, 25.) Hűdoga kâ trpi što med vami? Naj moli. Dobre voule je što? Naj popejva (Jakab 5, 13.) Či pa što Dühá Kristušovoga nema; té je nej njegov. (Riml. 8, 9.) Mejseca premenjávanje: 2-ga ob 6 v. 40 min., 9-ga ob 9 vöri 35 min., 16-ga ob 6 vöri 15 min., 24-ga ob 2 vöri 6 min., 31-ga ob 19 vöri 52 min. Kmeta ôpravice v márciuši: Oránje, práhšenje, prahe, sejtve, trávnike vláčiti i poravnati. — Préžnoj máhri dobro dvoriti; vötrenje, kobile püščati, svinjé prouti ognjoperi vcepiti dati. Kokvače nasájati i obravnàvati — Cepike saditi, obrezávati, cepiti, okápati, pečjé sejati. — Tople gredé odprávlati, vötrti; gredé réditi: petreželem, mrkevčno, erdéče repe, mejsečne retkvi semen sejati. — Trstje odkriti, rezati, z-koljom obravnati, mládo trstje saditi, groubati; bejlo vino obdrügim, erdéče ob prvim pretočiti. April má 30 dní, Velikitráven Vrêmena houd pouleg Herschela: Aprila 1.—6. navékše vedrno, 7.—13. mláčno, z dostim sijanjem sunca, 14.—21. deždževni vetri, potém deždževno. Prvoga je dén dugi 12 vör 47 min., do konca meseca 1 vöro 38 min. narasté. Regule vrejmena: Či je na vüzemsko nedelo deždž, do risál de vsáko nedelo deždž i vrejmen de premenjávno. Či ná Tiborca dén (14) se trávnici ne zelenijo — nemremo rodnoga leta čakati. Či je té mejsec vlažen — obilno leto de. — Či breza obzeleni, nej se trbej bojati mraza. Či se pa Margarejtica pokáže: či črešnje cvetéjo — cvelo bode i trstje. — Po Gjürgjavom telkokrát bode slána, kelkokrát je pred preminoučim Mihaljovom bila. Či v etom mejseci grmi — rodno leto včini. Kelko dni pred Markovom (25) žabe brekajo, telko dni do po njem mučale. Či na Markovo Slaviček muči — premenjávno vrejmen znamenüje; či pa füčka, vugodno sprotoletje glási. Či Gjürgjavo cvetje v obilnosti jeste, de — obilno leto, či ga je pa malo — sükešino i dràgočo nam znamenüje. Neniháš düše moje vu pekli. (Žolt. 16, 10.) Osloubodi me, Gospodne, od hüdoga človeka. (140. Žolt. 2.) Jedini evangeličanski slovenski list je „DÜŠEVNI LIST“. Prihája mejsečno na 12 stráni. Napreplačilo 20 Din. Mejseca premenjávanje: 7-ga ob 16 vöri 10 min., 14-ga ob 19 vöri 21 min., 22-ga ob 21 vöri 14 min., 30-ga ob 6 v. 28 min. Kmeta ôpravice v-àpriliši: Hramouv poprávlanje. Za semen krumpiše i kukorco pripraviti. — Drouvno máhro na pašo püstiti. Na zeléne krme poláganje se premeniti, mláde máhre varvanje od deždža. Kokvač i piščanec obravnávanje. — Gingavi cepik privežüvanje, okàpanje, oučenje, Obrezavanje, klestšenje i sadjenje. — Kapüste, karfiol, kalarábi, lük, čestnek, šaláto, zeller saditi; dinje i ougorke v-tople gredé saditi; na slobodnom grajhšič, špinot, retkvi i šaláto sejati. Trstje saditi, groubati. Máj má 31 dní, Risàlšček Vrejmena houd pouleg Herschela: Do mája 5-ga deždževno i vetrovno, 6—13 toplo sunca sijanje, 14—20 obláčno, 21 28 večkrát deždži, mlačno Prvoga je dén dugi 14 vör 25 min do konca meseca 1 vöro 16 min. narasté. Regule vrejmena: Či je na Filipovo hladno i vlažno srejdnji pouv čákajmo; či je toplo i čisto, teda obilnejšega. Či je na Križavo čisto vrejmen, je na hasek, či pa deždževno, je na kvár. Risálske nedele deždž je hasnoviti. Na Vrbanovo (25) či je čisto vremen — bode sladko vino, či je pa deždževno — de kisilo. Pongrácov deždž je njivam dober, ali goricam škodlivi. Či je Risalšček premoker, Ivanšček de sűhi.. Radűjem se vu govoréči meni: pojdmo vu hišo Gospodnovo. (Žolt. 122, 1 ) Pozábi velka bantüvanja, ali mála dobročinenja nigdár! (Konfucius.) Vsa záto, šterakoli ščéte, naj vam včinijo lüdjé, tak i ví činte njim. Ár je eta právda i prorocke. (Mát 7, 12.) Mejseca premenjávanje: 6-ga ob 22 v. 24 m., 14-ga ob 21 v. 39 m., 22-ga ob 1 v. 36 m., 29-ga ob 2 v. 59 m. Kmeta ôpravice v-májuší: Práhšenje, setvéo vláčenje, pšenično sejtvo obžeti; lucerno, detelco kositi; čalamàdo, proso, bér sejati. — Na zeléno poláganje paziti trbej, prasce ostaviti. Svinjé obravnávati, naj májó prilike za kališanje i dobijo zadosta zelene krme i zdravo vodou za pitvino Žrebeta, teoci se vsáki dén na sprehodjenje gonijo. Loušo máhro vöpodkrmiti, Perotnine čisto držati, máhro z zelenjom krmiti. — Künjske ogradčeke pleti, okápati, polevati. — V goricaj prázna mesta zasájati, zeléno ceplenjé, šprickanje. Juni má 30 dní, Ivanšček Vrejmena houd pouleg Herschela: Jun. 1—5 večkrát deždži, 6—12 prijetno toplo, vedrno, 13—20 krátko deždžovje, 21—28 malo hladnêše, menje deždža. Prvoga je dén dugi 15 vör 41 m.; do 22-ga 17 m. prirasté; potem pa do konca se 6m. skrajša. — Začétek leta je 22-ga ob 3 vöri 4 min Regule vrejmena: Či je na Medárovo čisto, prijétno vrejmen: dobro leto de; či pa na té dén deždži, 40 dni de dež- dževno. Či kukujca pred Ivanovim kukùče, de fál silje,— ali či po Ivanovim záča kukúkati, de drágoča. Či pred Ivanovim dnévom deždži, te de 4 dni deždžilo. Záto dolidente láž i gúčte istino vsákši z-bližnjim svojim, ár smo eden drügoga kotrige. (Efez. 4, 25.) Hválo bodem Gospodna, dokeč bom živo, Žoltáre bom spejvao Bôgi mojemi, kak dugo jestem. (Žolt. 146, 2.) Dnes či glás njegov čüli bodte, ne obtrdite srdcá vaša. (Žid. 3, 7—8.) Mejseca premenjávanje: 5-ga ob 5 v. 32 m., 13-ga ob 0 v. 47 in., 21-ga ob 2 v. 52 m., 27-ga ob 22 v. 10 m. Kmeta ôpravice v juniuši: Skegenj, gümno vréd vzéti, mostnic mázanje popraviti. —Kukorco, krumpiše okapati, osipávati. Kositev, krme správlanje. Detelčno grinte preprávlati. Konje z-zelénov krmov krmiti; z dobrov vodov napájati. Cepike čiste držati, cepičnjeke okápati; črešnjove i marul koščice saditi; gosance preprávlati, pouvrsla sűkati k-žétvi. Zimski ougork i lejtešnji retkev semen sejati. Ougorčno i dinj bilja groufibanje, razprávlanje. K-trstji kolje vsaditi, vézatì, obdrügim kopati i šprickati Juli má 31 dni, Jakobešček Vrejmena houd pouleg Herschela: Jul. 1 — 4 toplo sijanje sunca, 5—11 na obláčno se obrné, 12—20 pálik stálno toplo, 21—27 nágle plohe, od 28 dež- dževni dnévi. Prvoga je dén dugi 15 vör 54 m.; do konca meseca se 54 m, skrajša. Ne bode zamán delo vaše vu Gospodni. (I. Kor. 15, 58.) Či što nešče delati, naj ni ne jej. (II. Thess. 3, 10.) Stvarstvo je brez molitvi živeti. (Balzac) Kmeta ôpravice v-juliuši: Granàr, nasipárnic vrédvzétje. — Žétva, práhšenje, hajdino i repno sejati. Konje koupati dati. Prasic pűščanje k-jesenskomi kotênji. — Živázen po strnišči pásti. Belice za zimo stráni dejvati. — Sád pobérati; črvivi sád polagati; pune vejke podlagati, Vlomlene vejke z-kolomázom omazati. — V-ogradčeki: okápati, pleti, polejvati. Za semen ougorčno bilje vöprebrati. Trsje pleti, čistiti, vrihke vkrâ rezati, ob trétjim kopati. Vu velikoj hiči lagve šprickati. Mejseca premenjávanje: 4-ga ob 14 vöri 47 min., 12-ga ob 16 vöri 5 min., 20-ga ob 13 vöri 19 min., 27-ga 4 vöri 54 min. Či na Srpno Marjo deždži, de dugo, 40 dni dež-džilo. Či je Margye dén vedrni — dobro, či pa Regule vrejmena: deždževen — škodlívo znamenüje. Margya se oblákov boji, Grmlanca, deždž se ji mrzí. Či je Jakoba nouč (25) vedrna, obilnost de v-ogradčekaj; či je pa deždževna, na kvár de orehom i lešnjekom. — Či mravlé velke mravlinjeke nanosijo: trdo zimo čákajmo. — Jakobeščeka 20-ga je Eliáš, od šteroga Pripovedka právi, ka se je na žerjávi koulaj pelao v-nébo. On rejtkogda zná za svoj dén i či zvej za njega, ka gda spádne, veliko grumlanco, bliskanje, slàpov vdérjanje, točo narédi vu srditosti. Sreča, ka malogda zvej za njega. To právi od njega pripovedka. Augustuš má 31 dní, Méšnjek Vrejmena houd pouleg Herschela: Aug. 1-5 hladno, ménše deždžovje, 6-11 vötrovje i vedrno, 12—17 premenjavno i navékše toplo, od 18-ga toplo, včási ploha. Prvoga je dén dugi 15 vör; do konca meseca se za 1 v. 35 m. skrajša. Regule vrejmena: Či je na Lovrencovo (10) lejpo vrejmen, dobro vino i lejpa jesén bode. Kakše vrejmen je na Bertalanovo (24), takše de cejlo jesén. Ivan (Jánoš) krstitela odglávlenja dén (29), či je trnok deždževen, je na škodo ogradčekom. Delajte, nej samo za jestvino, štera preide; nego za jestvino, štera ostáne na žítek vekivečni. (Jan. 6, 27.) Podpérajíe z naturáliami i z penezmi „DIAČKI DOM“. — Čtite „DÜŠEVNI LIST!“ Správlajte njemi nouve naprejplačnike! Bojdi veren notri do smrti. (Ozn. 2, 10.) Mejseca premenjávanje: 3-ga ob 2vöri 59 min., 11-ga ob 6 vöri 57 min., 18-ga ob 21 vöri 30 min., 25-ga ob 12 vöri 17 min. Kmeta ôpravice v-augustuši: Plüg, bráno, sejanja mašin popraviti. Kopé voziti, mlatidev; repcije i za polaganje žito sejati. — Mühé z-štale vöpreprávlati z-okmičenjem i vötrenjem. V-štali držéčo máhro večkrát vöpüstiti. Na slepo oučenje: lejtašnjega sáda pečjé pobéranje. — Seménja správlanje. Šaláte, kel i repnoga semena sejanje. Zelja osipávanje, goric kopanje. September má 30 dní, Mihàlšček Vrêmena houd pouleg Herschela: Sept 1—8. čisto sijanje sunca, 9 16 večkrát deždževni dén, 17 - 24. obláčno i dèždževno, od 25-ga vötrovno Prvoga je dén dugi 13 vör 25 m . do konca se za 1 vöro 41 m. skrajša. Jesén se začne 23-ga ob 18 vöri 0 m. Regule vrejmena: Či je njega prvi dén „Egyed“ lejpo vrejmen, za njim de 4 dni lejpo i či té dén grmi — prišestno leto se trouštajmo obilnosti. Na sv. Mátaja evangelišta (21), či je lejpo vrejmen i pofrpéče, teda na príšestno leto dosta sadü bode. Na Mihajlov dén či grmi (29) — dobro jesén i trdo zimo znamenüje Či te že dosta žaloda jeste — dosta snegá bode pred koledi. Či se po Mibajlovom v šküfkaj žüževke nájdejo: obilnost, či pa mühé: bojno, či pávuci: kügo znamenüje. Či so té šküfke ešče zeléne: obilno leto, či so vlažne: mokro, či so sühe: süho leto znamenüje Či štrki, lastvice, divje gosi, žerjávje na hitroma odídejo : ránoga mraza se lehko trouštamo. Verostüjte i molte, da vu sküšávanje ne pridete Düh je istina gotov, ali tejlo je slabo. (Mat. 26, 41.) Naj se ne zburka srcé vaše, verte vu Bougi i vu meni verte. (Jan. 14, 1.) Krstšenika ročno delo je molitev. (Luther.) Mejseca premenjávanje: 1-ga ob 18 vöri 28 min., 9-ga ob 21 vöri 8 min., 17-ga ob 4 vöri 12 min., 23-ga ob 21 vöri 34 min. Kmeta ôpravice v septembri: Za sejanje semen pripraviti. Zrnje večkrát premešati. Poti, stüdenec poprávlati i čistiti. Obráčanje, sejanje, krumpiše kopati, kukorco trgati i tá spraviti. Svinjé pod krmo vzéti (notri zaprejti). Jesénski i zimski sád pobérati. Seménja správlati i tá sranjüvati. Zimsko šaláto i flanco saditi. Za plemen perotnino vöpreberati. Na zimo belice tá srániti. Nerodno trsje oznameniti. Vino obtrétjim pretočiti. Oktober má 31 dni, Svestvinšček Vrejmena houd pouleg Herschela: Okt. 1—8 preveč deždžovno, 9 - 11 močno se ohladi, 16 23 mrzlo deždžovje, 24—31 mláčno postane. Prvoga je dén dugi 11 vör 43 min. do konca meseca 1 vöro 40 min. kratšiši. Regule vrejmena: Či drevja listje dugo káple doli: velko zimo, či hitro: ráni mraz i na prišestno leto obilnost zna- menüje. Či dosta listja ostáne na drevji: dosta gosenic bode v leti. Gda pride že Simeon Judáš, V pleteni lačaj mrzlo máš. Ne bloudite: Boug se ne dá osmejávati. Ár kakoll seja človik, tis o bode i žeo. Záto, ki seja na tejlo svoje, z tejla bode žeo skvarjenje; ki pa seja na Düh z dühá bode žeo Žitek vekivečni (Gal. 6, 7-8) Za drágo ceno ste küpleni. nebojte slugi lüdi. (1. Kor. 7, 23 ) Hvála pa Bougi za nezgovorjeni dár njegov. (II. Kor. 9, 15) Mejseca premenjávanje : 1-ga ob 12 vöri 45 min., 9-ga ob 10 vöri 37 min., 16-ga ob 10 vöri 24 min., 23-ga ob 9 vöri 42 min., 31-ga ob 8 vöri 45 min. Kmeta oupravice v oktobri : Mlatidev. Hramov popravek Hajdino žeti, kukorco trgati, repo brati; práhšenje poti poprávlati; trávnik vláčiti, z pepélom posipávati, v mokroči po nji nej pásti. Na süho krmo se predjáti. Svinjé po strnjišči pàsti. Prasice püščati na sprotolešnje kotenje. Kanžare z ovsom krmiti. Gjaram dobro polagati. Drevje okápati i gnojiti. Zelje notri devanje, kolje vküp pobéranje, brátva, grobanje, gnojenje, notri pokrivanje, kolje vréd sklásti. November má 30 dní, Andrejšček Vrejmena houd pouleg Herschela : Nov. 1-6 mrzlo deždžovje, tüdi snejg, 7-13 obláčno mrzlo, 14-21 prijétno mláčnejše, 22-30 rasladjenje vnoči mocen mraz. Prvoga je dén dugi 10 vör 3 min, do konca 1 vöro 17 min. kratšiši. Regule vrejmena: Na vsejsvécov dén vsejči doj z cera (drovnič rást) edno vejko, či je od znotra süha: de trda; či je vlažna: de mokra zima. Či je té dén moker : zima bode mláčna; či je pa vedrna; močno snežno zimo znamenüje. Či je Mártona (11) gousi prsčonta erdéča: velki mraz, či je bejla; dosta snegá, či je čarna; deždževna jesén i zburkana zima bode. Kakše vremen je na Ožébetovo i Katalenovo, takši bode celi december. Vsáko tejlo je kak tráva. (Ežaiáš 49, 6.) Známo pa, ka onim, ki Bogá lübijo, vsa na dobro slüžijo. (Rimi. 8, 28) Gospod je pečina moja, grád moj i Oslobod tel moj. (18 Žolt. 3.) Mejseca premenjávanje: 7-ga ob 23 v. 23 m., 14-ga ob 17 v. 20 m., 22-ga ob 1 v. 5 m. 30-ga ob 4 v. 59 m. Kmeta oupravice v-novemberi: Silja rešétanje. Mlejnje na zimou. Krumpiše i kukorice prebérati. Globoko práhšenje. Gnojitev Vötrenje. Samo dvojega poláganja začétek. Krmlenko dobro krmiti i obilno nastilati. Perotnino dobro krmiti i napájati. Sadovnjáka kopanje. Cepik sadjenje i notri povijanje. Ribizlina šibja branje. Sadovenoga drevja stéblovje čiščenje. Petriž i špenot osipati i z listjom pokriti. Za gorice grünt rigolerivali. Mošt spuniti. Belo vino ob štrlim, to erdéčo pa ob drügim pretočiti. December má 31 dni, Prosinec Vrejmena houd pouleg Herschela: Decembra začétne dni vihérno, 7—13 močno vetrovje, 14—20 sneži, 21—28 vedrni mraz, 29—31 močnejše, vlažno. Prvoga je dén dugi 8 vör 46 min. do 22-ga se 19 min. skrájša; potem do konca meseca 3 min. prirasté. Zima se začne 22-ga ob 13 vöri 14 min. Regule vrejmena: Či na svéto noč zdouč (od shoda) veter piše: kügo; či vedrnjek (od záhoda): pomor; či jüg: beteg; či sever: dobro leto znamenüje — Či na stáro leto deždž ide, na gojdno pa sunce sija, te se troštajmo dobroga pouva. Ali či je nouč i dén glihno vrejmen, teda lehko govorimo: Silvester je dobro spuno, Leto bode dobro puno! Ovo stojim pred dverami i trüplem. (Ozn 3, 20) Tak je lübo Bog ete svejt, da je siná svojega jedinorodjenoga dao, da vsáki, ki vu njem verje, se neskvarí, nego má Žitek vekivečen. (Jan. 3, 16) Jas sem Alfa i Omega, začétek i konec, te prvi i te slednji. (Ozn. 22, 13.) Mejseca premenjávanje : 7-ga ob 11 v. 22 m., 14-ga ob 2 v. 17 m., 21-ga ob 19 v. 7 m., 29-ga ob 23 v. 53 m. Kmeta ouparvice v-decembri: Snejg odmetávati. Léd voziti. Drva voziti. Gnojiti. Skornati snejg z-svinjámi spotreti. Trávnike z gnojšnicov polevati. Konje podkovati dati; mláde žrebce, žrebice, teočice voziti včiti. Prásce z-ječmenom krmiti. Perotnine na toplom držati. V jeseni posadjeni cepik zemlou z-gnojom pokriti. Seménje vötriti, pobérati. Rigoleranje. Kolje réditi za gorice i t. v. Či je prosinec zeléni, Vűzem bode sneženi; Či na svéto nouč snejg ide, Teda dobro leto pride Či prvoga sunce sija, V leti de velka vročina; Te drügi pa či de svekli; Drágoča od toga visi. KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI IN DELAVCI nalagajo svoje peneze samo pri Kmečkoj Posojilnici r. z. z n. z. v Murski Soboti Cerkvena cesta št. 5. V lastnoj hiši prek od birovije. Telefon št. 62. Ček. rac. št. 15.229 KMETJE, ta gasa je Vaša, zato se je poslüžüjte i jo tüdi priporočajte drügim. Hranilne vloge sprejema od vsakoga na hranilne knjižice i na tekoči račun ino je obrestüje najboljše. Hranilne vloge znašajo dozdaj preko osem milijonov dinarov (8,000.000 Din). Za te vloge je dobroga stanja polek lastne hiše do 65,000.000 Din. Letni promet je znašal v minulem leti 1936-tom Din 18,717.1 15 - ali z rečjov povedano: Osemnajsetmilijonov sedemsto sedemnajset jezer in stopetnajset dinarov. NOVE VLOGE SE VSAKI ČAS IZPLAČAJO. Posojila davle na poroke (kezeše), tabulacijo i tüdi v tekočem računi. Posojila davle po nisikoj obrestnoj meri. Rentni davek od intereša za hranilne vloge plača posojilnica samo iz svojega. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci, ne smete se spozabiti z te gase, štera v stiski podpira naše lüdstvo. Pridite v svoj dom, gde te poslüženi po svojoj voli ! Kupujte ure, zlatnine in srebrnine pri domači firmi, katera Vam daje na ure garancijo in posluži z veliko izbiro Franjo Dittrich MURSKA SOBOTA Kolodvorska 1. Ure že od Din 30˙-z 2 letno garancijo. Sprejmem najkomplicirana popravila (ker sam specijalist) z dvoletno garancijo in poceni. Velika izbira dobrih Kupujem zlata in srebra po najvišji ceni!! Imam še na skladišču razna lepa darila iz srebra, zlata in kristala. Poglednite brezobvezno za nakup ! Majer Števan krojač (sabol) i trgovec z gotovimi oblekami za moške v Murski Soboti Radgonska c. št. 2. Má v zalogi vsakše vrste moške gotove obleke z cajga i štofa, male obleke za deco, vsakše vrste kape (hoube) po najnišišoj ceni. Sprejmejo se vsakovrstne ob- leke tüdi po želji na mero ! ! DOBRO BLÁGO! SOLIDNA POSTREŽBA! NJEG. VELIČANSTVO KRAL PETER II. 34 Iméndnévi. Abel, január 2 Ábrahám, augustuš 16 Adalbert, September 27 Adám, September 9 Ádám, Éva, december 24 Adél, január 29 Adolár, ápriliš 21 Adolf, február 12 Adorján, márciuš 5 Ágota, jan. 11, febr. 5 Ágneš, január 21 Ágošton, augustuš 28 Ákoš, február 27 Aladár, márciuš 11 Alajoš, junius 21 Albert, ápriliš 23 Albin, márciuš 1 Alfréd, február 23 Alice, junius 23 Álmoš, február 20 Amália, jul. 10, okt. 7 Ambruš, ápr. 4, dec. 7 Andráš, február 4, november 30 Angelika (Angyalka), májuš 31 Anna, febr. 19, jun. 2, juliuš 26 Antal, jan. 17, jun. 13, juliuš 5 Antónia, juniuš 1 Antónius, májuš 10 Apollónia, január 28 Aranka, febr. 8, dec. 2 Aristid, ápriliš 27 Armin, màjuš 10 Arnold, juniuš 18 Aron, ápriliš 2 Árpád, márciuš 31, december 11 Artur, január 22 Atanáz, májuš 2 Attila, január 7 Augusta, december 18 Aurél, oktober 5 Aurélia, december 2 Ável, Andráš, nov. 10 Baláž, február 3 Bálint, február 14 Barnabáš, májuš 18 Beatrix, juliuš 29 Beata, január 1 Béla, ápriliš 23 Bella, juniuš 2 Benedek, márciuš 21 Benjamin, márciuš 31 Bernát, májuš 20 Berta, augustuš 6 Bertalan, augustuš 24 Bertold, jul. 27, nov. 17 Bódog, jan. 14, nov. 20 Boldižár, január 6 Bonifác, májuš 14 Borbála, december 4 Bruno, oktober 6 Cecilija, november 22 Ciril, juliuš 7 Ciprián, September 26 Cyrák, augustuš 8 Cyril, február 9, márciuš 29 Damaskus, december 11 Dániel, juliuš 21 Dávid, december 29 Dežő, májuš 23, dec. 15 Déneš, október 9 Domokoš, augustuš 4 Dorottya, február 6 Dömötör, oktober 26 Eduárd, márc. 18, máj. 26, okt. 13 Edith, September 16 Egyed, September 1 Elek, juliuš 17 Elemér, február 28 Eleonóra, február 21 ElIa, febr. 10, marc. 24 Előd, oktober 22 Elvira, február 10 Elza, december 1 Emánuel (Manó), márciuš 26 Emil, májuš 28 Emilia, juliuš 19 Emma, ápriliš 19, november 24 Engelbert, november 7 Ernestina, augustuš 29 Erhardt, ápriliš 9 Erika, augustuš 31 Ervin, ápriliš 26 Ernő, január 12 Eržébet, november 19 Ester, májuš 24 Etelka, oktober 8 Eva, december 24 Ežaiáš, juliuš 6 Fábián, január 20 Farkaš, sept. 1, aug. 23 Felix, juniuš 9 Ferdinànd, májuš 26 Ferenc, jan. 29, jun. 16, oktober 4 i 10 Flóra, jun. 19, nov. 23 Florian (Floris), máj. 4 Franciška (Fáni), márc. 9 Frida, májuš 6 Friderika, September 20 Frigyeš, juliuš 18 Filip, máj. 1, 26, aug. 23 Gábor, márciuš 24 Gabriella, december 12 (Gál) Gallus, oktober 16 Gášpár, január 6 Gedeon, márciuš 28, oktober 10 35 Gellért, September 24 Genoveva, január 3 Gergor, márciuš 12, november 17 (Čod.) Gertrud, márciuš 17 Géza, február 25 Gizella, májuš 8 Gottlieb, márciuš 6 Gottfried, november 8 Guidó, September 12 Gustav, jan. 16, márc. 29 Gyöngyike, október 23 Győző, november 3 Gyüri, ápriliš 24 Gyula, ápriliš 12 Hajnalka, marciuš 27 Hedvig, oktober 17 Helga, oktober 3 Helén, oktober 14 Henrik, juliuš 15 Hermin, ápriliš 13 Hilda, sept. 3, jun. 17 Hubert, márciuš 20 Hugó, ápriliš 1 lbolya, augustuš 7 Ida, ápriliš 13 Ignác, febr. 1, juliuš 31, oktober 23 Iléš, juliuš 20 Ilma, ápriliš 18 Ilona, augustuš 18 Imre, november 5 Ince, juliuš 28 lboly, augustuš 13 Irén, október 20 Irma, májuš 3 Iván, juniuš 24 Izabella, julius 12 Izidor, márciuš 30, ápriliš 4 Ižó, augustuš 26 Jakab, máj. 1, jul. 25 Janka, májuš 24 Jánoš, november 24, december 27 Jenő, juliuš 13 Jeromos, September 30 Job, September 27 Johanna, december 15 Jolán, november 20 Jónáš, november 12 Jonathán, májuš 11 Jóžef, február 4, márciuš 19, aug. 27, sept. 18 Judit, jul. 30, dec. 10 Julia, Juliána, febr. 16, májuš 22 Ju1ián, január 9 Justin, juniuš 16 Justina, september 16 Kajetân, ápriliš 22 Kalist, oktober 14 Kálmán, október 13 Kamil, Kamilla, dec. 28 Károlj, jan. 28, nov. 4 Karolin, február 2 Katalin, febr. 13, ápr. 30, november 25 Kázmer, marciuš 4 Kelemen, november 23 Kerestélj, ápriliš 3 Klára, augustuš 12 Klementina, nov. 14 Kleofáš, september 25 Klotilt, juniuš 3 Kočárd, ápriliš 19 Kolož, oktober 30 Konrád, február 18 Konštantin, február 1 Kornèl, juliuš 3 Kornélia, márciuš 3 Krištóf, márciuš 15 Kristián, március 13 Kristina, juliuš 24 Lajoš, aug. 19. i 25 Lampert, sept. 17 Laslo, juniuš 27, augustuš 8 Lázár, december 7 Laura, juniuš 17 Leander, február 28 Lehel, augustuš 2 Leo, ápriliš 11 Leókadia, december 9 Leona, Leontine, jan. 4. Lenárd, november 6. Lenke, ápriliš 29 Lidia, ápriliš 8 Lili, juliuš 11 Lipot, november 15 Livia, ápriliš 6 Lóránt, január 15 Lothár, január 27 Lőrinc, augustuš 10 Luca, december 13 Lujza, márciuš 2 Lujzi, juniuš 21 Ludovika, September 3 Lukáč, oktober 18 Lukrécia, juliuš 9 Makár, január 2 Magda, májuš 27 Magdolna, juliuš 22, augustuš 3 Malvin, oktober 1 Manó, márciuš 26 Marcel, január 9 Marcion, ápriliš 26 Margit, jun. 10, jul. 20 Mária, aug. 15, sept. 8, dec. 8 Mária-Magdolna, jul. 22 Marianna, nov. 1 Marko, ápriliš 25, jun. 18, oktober 17 Márta, juliuš 29 Márton, nov. 10 i 11 Mártonka, január 30 Màté, september 21 Matild, marciuš 14 Matjáš, február 24 Medárd, juniuš 8 Melánia, január 10 Menyhért, aug. 22 Metod, juliuš 17 Mihálj, september 29 36 Mikloš, december 6 Mikša, oktober 12 Miloš, november 26 Móric, september 22 Mózeš, májuš 16 Nándor, májuš 30 Napoleon, májuš 7 Nikódém, september 15 Nóé, november 29 Norbert, juniuš 6 Odo, november 18 Oktávián, márciuš 22 Olga, julius 27 Olivér, november 21 Olimpia, márciuš 10 Oršola, oktober 21 Oskár, julius 31 Osváld, augustuš 5 Ottó, márciuš 23 Ottmár, november 16 Ottokár, juliuš 2, november 4 Ottilia, december 13 Ödön, november 16 Öžéb, augustuš 14 Pál, január 25, márciuš 7, juniuš 26, 29 i 30 Paula, márciuš 22, juniuš 3 Paulina, juniuš 22 Péter, Pál, juniuš 29 Péter, jan. 31, febr. 22, apr. 29, máj. 19, aug. 1, okt. 19 i dec. 5 Petra, oktober 3 Petronella, májuš 31 Piroška, január 18, november 28 Pius, máj. 5, jul. 11 Pongrác, májuš 12 Rafael, jun. 20, okt. 24 Ráhel, február 4 Rajner, juniuš 17 Rebeka, September 2 Regina, September 7 Režő (Rudolf), ápriliš 17 november 7 Rihárd, ápriliš 3 Robert, juniuš 7 Rókuš, augustuš 16 Roland, májuš 29 Roman, augustuš 9 Roza, augustuš 30 Rozália, September 4. Šalamon, oktober 24 Samu, augustuš 21 Šándor, február 26, márciuš 18 Šara, január 19 Šarolta, májuš 19 Šebeščén, január 20 Šimeon, február 18 Šimon, jan. 5, okt. 28 Štefánia, november 28 Štefan, aug. 20, dec. 26 Sabjana, február 20, oktober 27 Sanisló, november 13 Servác, májuš 13 Severin, január 8 Severian, február 21 Sidonia, juniuš 1 Silárd, ápriliš 22 Silvester, december 31 Sinér, december 12 Sylvia, november 26 Tomáš, márciuš 7, december 21 i 29 Tacián, január 12 Tádé, január 24 Terézia, juliuš 8, oktober 15 Tekla, September 23 Teodor, September 11 Teofil, december 20 Tibold, juliuš 1 Timon, ápriliš 19 Tibor, ápr. 14, aug. 11 Titus, jan. 4, sept. 18 Tivadar, ápriliš 20, november 9 Tobiaš, juniuš 13 Tódor, február 7 Trikráli, (Gášpár, Meny-hért, Boltižár) jan. 6. Ubul, májuš 17 Valér, december 15 Valéria, ápriliš 28 Valter, juliuš 16 Vazul, juniuš 14 Vendel, oktober 20 Vencel, september 28 Veronika, juliuš 9 Vid, juniuš 15 Vidor, január 13 Viktor, September 5 Viktoria, december 23 Vilmoš, január 10, juniuš 25 Vilma, december 5 Vince, ápriliš 5 i juliuš 19 Viola, december 19 Virgil, november 27 Virgilia, január 31 Vrban, májuš 25 Vouri, juliuš 4 Wladimir, juliuš 24 Xavér, (ferenc) december 3 Zakariáš, september 6 Zita, ápriliš 27 Zoárd, december 30 Zoltán, juniuš 23 Žigmond, májuš 2 Žofia, májuš 15 Žolt, ápriliš 10 Žužánna, február 19 THIERRY-ov BALZAM se nüca pri slabi prebávi, podrigávanji, žgaravici, napinjanji, bolečinaj v črêvaj i prelêvanji. Nadale pri slabosti, vöobtrűdjenosti, nezavêsti, proti zoboboli, za gargarizêranje, pri boleznaj lamp i guta, i končno za bláženje bolečin i trganja. THIERRY-ova CENTIFOLIJSKA MÁST (mást za rane) polehšava bolečine, vövlàči z rane nesnájgo, pomága vráčenji rane, polehšáva lokálna obetegüvanja i se priporoča pri različni ranaj, ár je razkužujôče sredstvo že prêk polstotine let poznáno tü i zvünski orságaj. THIERRY-jevi VRAČILNI PROIZVODI se dobijo v apotekaj, a gde jih ne dobite z gori pomenitimi znáki, je prištelajte narávnost od : JEDINO PRAVI BALZAM Z LJEKARNE KANGJELU ČUVARI) THIERRY, PREGRADA. ____ (JUGOSLAVIJA). Samo právi z ovim zaščitnim znákom ! Apotete „ANGELA ČUVARA“ ADOLF-a pl. THIERRY-ja naslednik PREGRADA br. 61. (via Zagreb) Savska ban. Cêna Thierry-Balzama sküpno z pakivanjom i poštninov: 6 glážkov 60 Din, 1 špeciálen glaž 55 Din. Cêna Thierry-ove Centifolijske másti sküpno z pakivanjom i poštninov: 2 piksiša 28 Din, 4 piksiši 48 Din i 6 piksišov 66 Din. Pri vékši naročilaj znáten popüst. Pošle se po povzétji ali či se pejnezi naprej notri pošlejo ! Velki cênik, návučno knižico i kalendari leta 1938 pošlem na želenje brezpláčno! Samo práva z ovim zaščitnim znákom! Kleparstvo Nájfalejše i nájbole trpéče je vd. MARIJE JUG V MURSKI SOBOTI - Aleksandrova c. - (v-Nemešovoj hiši) Zgotávla vsákovrstno gradbeno špenglarsko delo, kak žlibé na hižo, pokrivanje törme i pokrivanje z palami. Izdeláva strelovode (villámháritó). Popràvla vsakovrstno posodo hitro i dobro. 38 Na nôvo leto. Pisao FLISAR JÁNOŠ. V-nôvom leti, človek Boži, Želém jas srcá tebi: Naj ti vu vsem sreča slűži, Vse máš, ka želêš sebi! Vsák’ ütra si vajaj têlo, Tak si život osnávlaj: „V krepkom têli krepko dűšo Obládaš vse hűdo, znaj! Či te bár kašté doségne, Nepoménkaj v cáglosti — Znaj, ka radosti i tuge So nê práve stálnosti. Či máš en kot, v kom počivaš Ino faláčec krűha, Se lêhko srečnoga štímaš, V tožbo neodpri vűsta. Hűdo se z dobrim menjáva. — To so žitka gor’ dánja; Gde edno, gde drűgo Zmága, V veri nás potrdjava. Z etimi rečámi želém Jas tebi v srdci, v dűši: Zadovolnost i mir vu vsém, Vudné ino vu noči! Glavno je, da tùga, mantra, Daleč od tébe hodi, Blagoslov ti nestanoma Stan tvoj poišče gori! Prijátela neostavi, Ni vere, ni poštenjá, Bojdi stálen i nê mánji, Neoskrúni pozvánja. Odkritost, dűše čistôča, So vretina dobroga I vsáka dobra mišlênja Vu nébi gor’ spísana. Naj te v etom cêlom leti Vodi vera, lübéznost: Blâženi boš v dűši, v têli I meo nébe smilenost. tejla nastane največkrát za volo prehlajenja. Giht nastane návadno zavolo preobilnega vživanja beljákovín, posébno mesá, kak tüdi zavolo prekmérnoga vživanja alkohola. Giht se pojávla v obliki oteklin na sklepi rok i nog, na koleni, vühaj i na prstaj. Išijas pa je bolno vnetje bočnoga živca. Reumatizem je jako razširjena lüdska bolezen i se tem bole razširja, ár bolniki ne posvečajo zadosta pažnje prvim bolezenskim pojávom, šteri pogosto že po nekoliko tednih znova prenehajo. Vendar se pa bolezen vsigdár znova povrné, postane vsigdár hüjša i napádne tüdi srcé. Zdravljenje: Vgojdno ali večér trbej spiti šalico »Planinka" teja. Hrána ne smej biti dražeča, malo i samo lehko prebavlivo meso, kak najmenje alkohola, mnogo zelenjave i sádja, bolne telovne kraje trbej meti vsigdár na toplom. Reumatizem, giht i išijas Reumatizem se pojávla v obliki bolnoga stézanja mišic na gotovi krájaj 39 Nôvo leto - nôvo živlênje! Kak pozdráv, dobro želênje i vodna reč so spisane na čelo vse cikkov našega 1938. lêtnoga „Evangeličanskoga kalendari“ ete rečí: „Nôvo leto — nôvo živlênje.“ Stanimo li pri etoj rêči: „nôvo leto" ino si edno malo premišlávlimo nad tém. Jeli stanovito bode novo leto, ali samo stáro bomo ponávlalo H ono bomo nadale bűjali? Ár zaistino, či znašega stároga premišlávanja, čütênja, nagiba, odločena prêkprenesémo vu novo leto tüdi tisto, štero je vu nami lagoje i blodno, té eto nôvo leto vu našem živlênji, osébnosti páli samo to stáro ostáne, ár je té ešče vedno ostao vu nami te „stári človek". Istina je uprav, ka zvünêšnje razmere našega šorša, živlenja ne visijo jedino od nás sami, lehko nás doségnejo nevôle, vdárci, šterim neposredni vzroki smo nej mi sami; od nás pa visí tô, ka kak sprémlemo naš šorš, jeli jeste potrêbna môdrost i plemenita dühovnost vu nami, štere či mámo, smo spodobni vu vsákoj stávi našega žitka tak živeti, takše oponášanje posvedočiti, štero se k nam, liki k Jezušovim vernikom, krstšanskim lüdém stanovito pristaja. Nôvo leto je dén blâženstva — želenja. Ne pozábmo na etom dnévi, ka naše bláženstvo nej na teliko od naše zvünêšnje stáve, nego bole od razpoloženosti naše düše, od znotrêšnjega človeka visí. Toga znotrêšnjega, dühovnoga človeka pa vu nami jedíno Jezuš zná bogatiti. Či tak vu pravilnom razmenji vzéto ščémo blâženi bidti, vzemimo ômurno naše krščanstvo, obiščimo i nasledűjmo Jezuša. Či pa blâženstvo želemo drűgim i stanovito blâžene ščémo včiniti naše bližnje, té pelajmo njé rávnotak k Jezuši. Na rázločni prestoraj vsákdenéšnjega živlênja se z žalostnimi bivosti nájdemo. Celô to pretečeno leto je takše vihérno postanolo i vu svojoj utrobi takše strašlive pogübelnosti skríva, ka bojazlívo pítamo: ali kama bodo pelala eta dela? Vsákdenéšnje razmere so nateliko gníle, takše pogübelno je jeretinstvo med národmi, takše nezmerno je odürjávanje, tak grozna je ta bojna na Španjolskom i zdâ že tüdi med Japánom ino Kinov, ka toga velikoga vničenja se samo té známo ognoti, či ešče pravočasno nastáne občinsko obnovlenjé Z etoga si pa vsáki pojedince vö mora vzéti svoj tao. Naša vodna rêč, naša oblűba tak eta bojdi: nôvo živlênje začnemo vu novom leti i za volo toga se k žítka pogiavniki, k Jezuši vrnémo. Či Njega bomo nasledüvali, vse se spremeni i blâženi bodemo vu nôvom leti. Gda hrepenimo za blâženstvom, té nepozábmo opomínanje Pavel apoštola : „Potrêbno se vám ponoviti v dűhi pámeti vaše i oblečti novoga človeka pôleg Bogá stvorjenoga vu pravici i Svestvi te istine." (Efez. 4, 22—24.) 40 Zamerkanje z evangelioma. Spisao: Jules Lemaitre. — Poslovenčo: I. Pastérje so odišli, ali môdri od krajin záhoda so ešče nê prišli. Marija je spála v jaslaj i na nároče svoje stisnola máloga Jezuša, koga so ščista pokrili z slamov, da nebi se razhládo. Jožef je tam sedo i verostüvao. Zorja se je približávala i prêk po lüknjaj ti slabi dvér siva sveklôča vdárila v štalo. Ednôk samo odpré nikâk dveri i píta od Jožefa : — Ka iščete eti ? Jožef je na hitroma zgjeklao nikaj. Te tühinec je pa etak nadaljávao : — Jas sem Mucius Nasica, vért ete štale. Jožef, kak se dostája, je goristano i pokâzavši na spàvajočo Marijo i máloga jezuša, je njemi razložo, ka so na pôti bilí, i geto je sunce dolishâjalo i kméče je grátalo, njegova mláda žena je pa betežna bíla, esi vu štalo so se skirli, štera je prázna bíla i nê zaprêta,.. i vűpa se, da je stem nê včino nika hűdoga, či pa izdak ... té odpüščenje prosi. — Vej pa dobro je, dobro — odgôvoro Mucius, ali izdak bi mogo od mené dovolênje sprositi. — Oh ali, da sem niti nê znao, gde bi mogo vérta nájti — se je zagovárjao Jožef. — Tak je, tak . . . Na zdaj je že vse edno, či ste že eti, ostante tűdi eti, dokeč nemrete dale idti. — I tebi tüdi ne bode Žao za eto tvojo dobroto, oh Gospod, — je erkao Jožef — ár je eto dête tisti Meššiáš, koga židovje že dávno čákajo. — To mi je nikša briga — erčé Mucius — jas sem rimlanski pörgar. Z tem je vöodišo, ali se je nazáj obrno ešče i pravo : „Erčém tebi, ka bi končimar dovolênje mogo prositi od mené.“ Mucius je ednoga stotnika sin bio, ki je z ednim rimlanskim vojom prišo v Palestino, ali da je svoj soldački rok obslűžo, okoli Bethlehema si je marof küpo i tá se je odselo. Geto je pa njegov marof včasi kre poti bio, je málo oštarijo i bauto tüdi odpro ; njegova žena, štera je grčka dekla bila, je glih tak razmila k bauti, liki pa on, i etak sta naskori bogativa grátala. Mucius je poleg svojega tržtva dosta potüvao, i što ga je samo Poznao, ga je jáko lűbo i poštüvao, ár je nigdár nê znoro nikoga i zdržo je svoje pogodbe i zákone državne. Zgodilo se je pa na dvanajset lêt po Jezuša rojstvi, ka se je Mucius v Jeružalemi razveseljávao, glih na židovske vüzemske svétke. Semtá hodéč na cesti se je najšao z tistim židovskim párom, šteri so ednôk v njegovoj Betlehemskoj štali bilí njegovi gosti. Mucius njidva je včasi spoznao i pítao ji je, ka za nevôle májó ? — Zgübili smo nâjnoga máloga sina, se je tôžo Jožef. Obprvim smo štímali, da je z rodbinov naprej šo, ali po eden dnévnom potüvanji smo ga nê mogli nájti, pa smo ga vseokoli iskali. Zdaj smo pa nazájprišli v Jeružalem, ka pa či je eti zaosto od naj. — Na, to je eden jáko nepokoren sin, šteri tak nebôga svoje stariše, — zamerkao je Mucius. 41 Ali milili so se njemi prestrašeni stariške i pomágao njim je iskati zgüblenoga sina. Po vnôgom iskanji so ga najšli obslêdnjim v cerkvi, gde je to dête Jezuš te pismoznance i farizeuše v čüdivanje spravo, kak je njim svéto pismo razlagao. Marija je z radostjov bêžala k njemi i spozábivša vso žalost, krotko karala máloga Jezuša : — Kak smo se bojali za tebé, moj lübléni sin ! Oča i jas smo te že trí dni iskali. Ali pojbár samo prôsto etak odgôvoro : — I zakaj ste me iskala ? Ali neznáta, ka se je meni potrêbno z tistimi brigati, štera so dela mojega Očé ? Marija je nê dála odgovor, samo je obráz svoj obrnola vkraj, naj nišče nevídi, ka so njéne očí pune skuz. Ali Mucius se je na glás razčémero, govoréči: „Kak neosnovlen, nepokoren pojbár je tô. Nevej se pošteno oponášati prôti starišom !“ Osemnájst lêt sledi, gda je Mucius privézao svojo ladjo na brôdi ednoga mesta kre Genezaretskoga jezera, ednoga sűhoga, z žutimi vlasâmi bodôčega možáka zagledno na brêgi, šteri je ves bêlo sűknjo noso. Cela vnožina siromakov ga je sprevájala, i tak se je vidlo, da je té sűhi človek njuv voditel. — Po tem je zvedo, ka je té človek sin Jožefa i Marije, i ka dosta gúčijo od njega v toj držéli, ár nôvo vadlüvanje glási i predga od prišestja božega orsaga. Boži orság ? ... Jeli ka má tô bidti ? — etak se je premišlavao Mucius. V etoj minuti se je eden moški približao k-Jezuši i to pravo njemi, ka mati i bratje ga dájo zvati. — Što je moja mati i što so moji bratje P — je pitao té mládi prorok. — Na, zdaj že gvüšno znam, ka je tô on! — erkao je vu sebi Mucius. Či z drűgoga nê, ali z toga gúča ga gvüšno spoznam. Med tem dva ribiča sta se mantrala pri brôdi z svojimi mrežami. Jezuš pa tá idôči erkao: „Jánoš i Jakob, sinôvje Zebedeuša, nasledüjte mené !“ Tam sta povrgla teva dva ribiča vse i sta nasledüvala Jezuša. Njuv stári, sêri, slab oča je sam ostao v ladji i jôčič glédao za svojima dvöma sinoma, šteriva sta ga povrgla. — Očivesno je, — etak si je premišlavao Mucius — ka je ete Zebedeuš siromak i delati že tüdi nemre. Što de ga hrano ? I ka bode žnjegoviva dva sina, šteriva ste ga povrgla za volo Jezuša ? Jezuš je pa med tem dale šo v drűštvi Jánoša i Jakaba i kre brôda se je sréčao z ednim mladéncom, koga je velka žalost mogla doségnoti, ár je z tak tužnim obrázom hodo. — Nasledüj mené — erkao njemi je. — Mešter — erčé té mladénce, oča moj je mrô. Dopűsti, da ga prvle zakopam. — Nihaj mrtve pokapati mrtve svoje, — zapovedao je Jezuš, — tí pa idi i glasi Boži orság. — Tô sem mislo do etimao — premišlavao si je vu sebi Mucius, ka vsakoga sina svéta dúžnost je . . . pokopati očo svojega. Ali etekše njegovo premišlavanje raztrgale so Jezušove ete rečí: „ Nišče, ki rokô svojo na plüg vrže, i gléda na ona, štera so odzaja, je nê spodoben k králevstvi Bažemi“. — Kakši fanatizem — je migao glavô svojo Mucius. Tej lüdjé so 42 odnoreli. Ali té Jezuš čüdno oblást má obri njí. Nê dugo za tem eden poznáni je Muciusa na gostüvanje pozvao vu Galilei bodočo Kano. Med gostim je tam bio Jezuš z svojov materjov i Mucius je glih pôleg Marije sedo pri stôli. Gda je víno sfalilo, erčé Marija Jezuši: »Nemajo vína !“ Jezuš njej pa erkao : »Ka je meni z tebom, žena ? Nê je ešče prišla vöra moja." Malo sledi je Jezuš dao napuniti šést vêder z vodôv, na vêdra položi svoje roké i da so ž nji točili, je najbôgše vino teklo. — Tô je jáko prilično napravo tvoj sin — je čestitao Mucius Mariji. — Moj oča je pripovedávao, ka več etakšega dela je vido v Rimi od künčlarov — šteri so z Sirije prišli. Ednôk drügoč je Mucius prôti Jeružalemi šô kre svoji máli talig, štera so puna bila v klonjo zaprêtimi golobami, štere golobe je v cérkevni trnácaj ščeo odati. Gda je prišao do varaškoga határa, je zagledno Jezuša i njegove vučenike, kak so na njivi trgali puno viatovjé, vözmenoli semen i z dobrim žmahom pojeli. Eden židov je glih tamíá šô i Mueius njemi pravo : „Tej tepeške pa ja ne šonajo lást tühinsko !“ Kakša okornost i nevernost, ka se ne bojijo Bogá v soboto delati — se je strsno židov. Či je sobota ali pa pétek, je vse edno — erčé Mucius, ár tovajija je vsigdar greh. Právi pa židov : »Vídim, gos- podne, ka si tühinec eti. Ár po mojem nê je tô njuv grêh, ka ništerno vlát doli vtrgnejo, nego tô ka nezdržijo posta. Ár je napisano v Mozešovoj knjigi: „Či notri ideš v tühinsko pšenico, z rokov lehko ftrgneš vlát.“ Vlát je vsigdár vlàt — - je pravo Mucius — i či je drügoga lást, te je drűgoga. Se vídi, ka je vaš Mozeš nê bio posestnik. Gda je pa Muciuš notri prišo v váraš i k cérkvi odpelao svojo taligo, strsnjeno vido, ka je Jezuš vse spreobrno v cérkevnom trnáci. Gori je zobrno stole pênez minjavcov, golobe vöspűsto z klonje i čemerno je kárao odávce : „Hiža moja je hiža molítvi. Ví ste jo pa napravili za razbojnikovo jamo.“ Oh, oli, začeméro se je Mucius,. ete mládi človek pa rêsan nepoštűje tűhinsko lást. Pár vör sledi na ednoj cesti váraša je zagledno Muciuš Jezuša, kak se je z farizeušom zgučàvao. Tê so ga pa zamrežiti ščeli, záto so pitali Jezuša: »Povej, jeli je slobodno dati dačo casari, ali pa nej?“ — Pokâžte mi eden denár — je pravo Jezuš. — Eti je, Mešter — so njemi erkli. — Koga kêp je eti i napisek? — píta Jezuš. — Casarov — so njemi odgovorili. — Dajte záto casari, ka je casarovo— je njim velo Jezuš. - Glej, glej — je pravo vu sebi čüdivajôč Mucius. Tô je prvi trêzen guč, ka sem žnjegovi vűst čüo do etimao. Ali nadale se je pa etak premišlávao Mucius: Páli sem se vkano. Ár či bi tak biôo, kak on právi, teda vse, ka casarov kêp nosi, bi casarova lást mogla biti, to je pa nê istina. Ete prorok je pá za nemàke Bolezni jeter i žuča. jetra imenüjemo veliko žlezo, ki leži na desnoj stráni človeškoga drobovja. Jetra proizvajajo žuč, to je zelenkasto žuto, grenko tekočino, ki se nabéra na žučnom mehuri: od tü se zlêva v ténko črevo i je za prebávo nájvékše važnosti. Zavolo toga pride obolenje jeter, bolezni žuča, žučnih kamnov (ki povzročajo hüde bolečine) vsikdár do žmetnih prebavnih motenj, zaprtja, splošne telovne slabosti, lenivosti črevesja, oslabenja, a dostakrát tüdi do zla-tence, žute kože, plüvanje i pomenkanje apetita. Zdravljenje: Ednok dnévno je piti „Planinka“ tej, ki zavolo vsebüjočega natrija pospešüje tvorjenje zdravi želodčni sokov, vzdržüje krv lehko tekočo i hrani rdeča krvna telesca. V glávnom se trbej brániti z zelenjávov i sádcm, pijé se naj sédeno mleko, ogibati pa se trbej vsej žmetnih jestvin, kakti mesá, jajc, maščobe, ostrih záčimb i alkohola. Iz vnogih poročil od uspeha: Gospod M. V., 35 let star, je več mesecov betegüvao na težki koliki žučnih kamnov, büo je preveč slab i sühi. Zavolo štirikedenskoga zdrávljenja z „Planinka“ tejom, kak tüdi hrànjenje s pinjenim mlekom i rastlinskov hránov so henjale bolečine, dobo je zdravo prebávo i se je tüdi telovno zelo okrepio. Težkoče v prehodni letaj. Pri ženskaj med 45 i 50 letom se poká-žejo zavolo prestanka spolni funkcij vnoge telovne teškoče. V tej prehodni letaj postáne menstruacija nerédna, zvézana večkrát s krči i bolečinami v križi. Včási nastopi navál krvi v obráz i šinjek, včási zvézano z migreno zvonenjom v vüjaj, slabostmi, vročico, napádi omedlevice i nespečnostjov. Vnoge ženske se začenjajo v prehodni letaj debeliti i trpijo na prebavni motnjaj. Zdravljenje: Daše ženske obvarjejo nervoznih funkcijonalnih motenj, krčov, navalov migrene in nespečnosti, je odlično sredstvo „Planinka“ tej, šteroga naj se pijé dnévno 1 2 šalici. Z tém se istočasno pospešüje delüvanje črevesja i se ženska na ta način lahko obvarje prekmérnoga nabéranja maščobe. Iz vnogih poročil od uspeha: Gospa M H, 49 let stara, je mela na vsaka 2-3 mesece menstruacije z močnimi Krči i bolečinami v križi. Za časa menstruacije se je tüdi pokázo navál krvi i migrena i se je začnola debeliti. Po osemtjedenskom nücanji „Planinka“ teja so henjale bolečine i debelenje je začnolo popüščati. Arterioskleroza. Povapnenje žil se imenüje pojav, ko začenjajo vöznücane krvne žile postajati trde, krhke i neelastične. Tak se more srcé vsikgdàr bole napnoti, da zamore krv poganjati skoz žil. Či je proces že telko napredüvo, lehko krhke žile (arterije) tüdi počijo. Ta pojav se zové kap. Vzroki povapnenja žil so različni: slaba sestava krvi, motnje v prebavi, zaprtje, prekomérno vživanje alkohola, razčemeritvi krvi zavolo sočne kisline. Vsporedni pojavi so: omotica, srčna slabost, obtrüdjenost, otrpnenje rok i nog, glávobol i motnje pri hoji. Zdravlenje: Paziti se more na lehko i rédno čiščenje, štero se doségne z dnévnim pitjem 1—2 šaliči „Planinka“ teja, štero vrédvzeme čiščenje. Priporoča se lehka hrána Omejiti pa se trbej kak največ v vživanju alkohola i v kajenju. Potrebno se je dosta gibati na friškom lüfti i koupati se. Debelost. Tolnost ne naprávi človeka samo nelejpoga, neudobnoga, okornoga i starejšega vövidenja, nego je večkrát tüdi zrok i povod vnogih betégov kakti: motenj v prebávi, ženski betégov, izostanka menstruacije, povékšanoga krvnoga pritiska i nagne k kapi (mrtvoudu). Nesmi se nücati radikalnih sredstev za hüjšanje, ár one slabijo cêlo tejlo i srcé Zdravlenje; Da bi se Človik rešo prekomérne masti, trbej pospešiti izmejno snovi vrèdvzèti čiščenje na te način, da se spijè dnévno 1-2 šalici „Planinka čaja“. Vnogo se trbej gibati i vzdržati se sočne hrane, posebno pa preveč sladkarij, cukra i šöra. Priporoča se pa zelenjáva i sàdje. Pri šteri betegaj se je pokázo „Planinka“-tej Mr. Bahovec zdravilen ? Pri obolenji želodca, betegi jéter i žuča, betežni i manjárni črevaj, hemoroidi (zlati žil) debelosti, ledvični betègaj, reumatizmi, gihti i išijaši, pri glávobolezni i migreni, pri ženski betègaj i težavaj za menstruacije, težkočaj v prehodni letaj,- pri povàpnenji žil (arteriosklerozi i pri kožni betegaj. Zahtevajte v apotekaj izrečno „Planinka“ tej Mr. Bahovec. Velki paket Din 20.-, polovični Din 12.- Brezpláčno poućno knjižico pošle Vam na zahtevanje: Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana. Reg. S. 529/36 44 meo farizeuše. Tak se mi vidi, da je ete človek nevaren revolucionár, ali stálno, ka se pazi i spameten človek je. Ženska, kléčavša na kolenaj, v roké skríla obráz i britko jôkala. — Mešter — so erkli pismoznance i farizeuške Jezuši —- eta ženska je prelomila hižni zákon. Mozeš pa zrendelüje, da etakšo žensko skamenüvati trbê, ali bi radi znali záto tvoje mnênje tüdi. Muciuš pa, ki se je glih v Jeruzalem paščo, teda je prišo tá, gda je Jezuš etak odgovoro: „Što je z med vami brezi greha bodôči, tisti naj lüčí na njô prvi kamen!“ — Spameten odgovor — premišláva si v sebi Mucius — ali nika ne právi. Či bi samo tisti človek lehko zákone spuno i sôdo, šteri je brezi greha bodoči, teda bi vsâko sodnijo lehko dolizaprli. Ali stoga odgovora se tüdi vidi, da ete morališta nema ženo. Ár bi jas rad znao, ka bi pravo, liki mož k etomi môdromi sôdi. V etoj minuti je ženska gorizdignola glavô svojo i Mucins je vido, da je njéni obráz preveč lêpi. —Hm ! — je erkao i glavô migavši, dale šô. Da je pa opravo svoje delo v Kapernaumi, teda ga je eden poznáni, po iméni Simon, pozvao na obed. Zvedo je, ka Jezuš tüdi tam bode i tomi se je že naprê veselio, ár je vu sebi odločo, ka zdaj pa njemi vse vöskladé, ka se je njemi nê vidlo. Ali gda je zôči-vôči sedo z Jezušom, nê je vűpo gučati. Z tém je zagovárjao svojo strašlivnost, ka se ne š:ka z njevkov razburkati mirovčino hiže toga gostoljübnoga gospodara. Prigodilo se pa, ka med obedom je notri prišla edna dekla, štera je navadno v oštariji plesala i hotlivi žitek živêla. Mucius je poznao to lepo deklo i včasi njej erkao : „Si ti ta Marija z Magdale? Vsi bomo radi glédali tvoj ples, ali poročam tebi, da pošteno pléši, ár si zdaj nej v oštariji!“ — Ali ta Marija je brezi rêči pristôpila k Jezuši, doli se je pokleknola i küšnola nogé prorokove. Potem je pa z dragim mazalom namazala Meššiašove nogé i z svojimi vlasámi zbrisala doli . . . Jezuš je nika nê pravo i žnjim vrét so múčali vsi. Ali ednôk se samo Jezuš k Muciusi obrné i erčé njemi: „Za-kaj misliš hűdo od méne v tvojem srci ?“ Mucius je nej vüpao odgovoriti, tak ga je strsnolo i prestrašilo to, ka je Jezuš znao njegove najbole skrite misli. Jezuš je zato krotko erkao njemi: „Nej je ešče prišla tvoja vöra!“ Mucius se je ešče za tem tüdi dostakrát sréčao z Jezušom i vsigdar se je zburkao nad njegovimi djánji. Razsrdo se je: gda je čüo, ka Jezuš etoga svêta vrêdnosti nika neštima i to vči, naj se ne vojsküjejo lüdjé za bogástvo; gda je čüo, ka je proroküvao pogübel Jeružálema, i drűge nevôle; gda je čüo, kak se farizeušom prôti postavo, šteri so pa nájbole podpérali držávo. — V tom tali istino má, — etak si je v sebi premišlavao, ka je človeče tüvàrištvo nej popolno. Ali, jeli jeste trezen človek, — mislim si na takšega, ki má lépo imánje i familijo, — koga bi nej strsnola i zoságala ta misel, da se vküper po- 45 rüši zíd človečega tüvàrištva i nej znati, jeli zatem nepride ešče hűše? Edno dête je pa obslêdnjim toga Muciusa najbole razčemerilo. Rávno je v Jeružálemi hodo i svoj osel, kak je že to židovska naváda bila, ga je privezao k strügi oštarije, sam je pa odišo za svojim delom v varaš. Gda je pa domo prišo, nindri je nej vido svojega osla. Oštarjàš njemi je povedo, ka Jezušovi vučenicke so odegnali osla, ár ga prê Mešter potrebűje. To je prosta tôvajija — je kričao Mucius, zaütra gda goristánem zglasim té tôvaje. — Ali do zorje je Osel nazaj prišo na svoje mesto. Jezuša so pa vu onom dnévi na kríž râzpili. I Mucius, gda je to zvedo, samo telko pravo : „Znao sem, ka ete človek nede meo dobroga dokončétka!“ II. Vrêmen je po perotaj letelo. Mucius je že šéstdesét lêt bio star. Vsako njegovo delo se njemi je posrečilo, za toga volo se je za spametnoga človeka štimao. Nigdar je nej meo priliko, da bi kakšo velko hüdobijo napravo, za toga volo je sebé tüdi za poštenoga človeka držao. 1 vu globočíni svoje dűše zadovolen bio z tistimi položáji, šteri so ga pripomogli, da se je obogato. Njegova žena je že prvle mrla i zda je že samo edno devetnajst let staro hčérko meo, štero so za Neero zváli. Eden srmaški mladénec je jáko polűbo to lêpo Neero i je tüdi proso za njéno roko. Ali Mucius je njemi košaro dao, ár je srmák bio. Mladénec je za volo toga v svojoj velikoj žalosti notri skočo vu Genezaretsko jezero i tam se vtôpo. Ta lepa Neera se je dugo jôkala za svojega mladénca, ali obslêdnjim, gda je že duže nej mogla svojega očo lűbiti, ka je od njé porobo mladénca, je z ednim rimlánskim soldákom odskočila. Ali te ratavec, vojnik, jo je hitro povrgo, gda se je žé navolo, Neera je pa več nej vüpala nazaj idti k svojemi oči, nego pomali, ali stálno se je bole ino bole notri pogražala v grêh — močvar. Muciusa je tô jáko bolelo, več je nê šteo od njé čüti, kak šte njemi je srcé bolelo za svojo hčér. Da bi zato znao Neero pozábiti i sebé potroštati, se je obdrűgim oženo. Edno lêpo, mládo sirijsko dovico je vzeo za ženo, štera je 30 lêt bila mlájša od njega. Ali hitro je mogo skűsiti, da ga žena nori. Teda si je na strašno zado-meščávanje mislo, — obprvim jo je bujti ščeo, sledi se je odločo, da jo vöztira z hiže, obslêdnjim jo je pa pred sodnijo mislo odegnati, naj jo sodnija na smrt osôdi. (Tistoga časa so one ženske, štere so hižni zakon prelomile, zéžgali.) Z vsega toga se je nikaj nê zgôdilo, ár je jáko lűbo tô žensko, štera se je zdâ britko jokala i ga prosila odpűščênje. Mucius njoj je odpűsto. Ali od toga hipa mao se je njegov šorš na hűdo obrno. Njegov marof, šteroga je v Bethlehemi meo, je doli pogoro i cêla črêda, živina, silje je vse tam vesnolo. Dužnicke njegovi so ga znorili, šterim je pa on bio dužen, so ga pritiskávali i da je dvê leti pospoloma za volo sühoče nikaj nej 46 zraslo, je mogo odati slêdnji falajček zemlé i kôdiš grátao. Ar je pa že stári bio, nej je mogo delati. Njegova žena, štera je verna tüvárišica grátala v toj velkoj sükešini, je nej mogla telko zaslűžiti, da bi obadvá lehko živela. Záto je Mucius kôdivat hodo po Jeružalemi, i večkrát je vzeo figemandale i drűgi sád v ogračeki, šteri je nê bio njegov. Z tem vrét se je začao srditi na bogataše, za volo njihove trdosrčnosti i pomali prišo na spoznanje toga, ka celo človeče tüvarištvo je na laž, na nepravičnost, na nesmilenost i nemirovčino zozidali gori. Zdaj se je pomali záčao spominjati na Jezušove govore i predge i pomali-pomali se je njemi tak vidlo, ka je on tüdi eden z tisti nevolni lüdi, štere je Jezuš lübo i znao zvráčiti, potroštati .. . Vu istom dnévi proti večéri je žena eno par dinarov prinesla domo, štere je njé Jánoš apoštol dao; na drűgi dén ga je pa žena odpelala v krščansko spravišče. Mucius je spoznao apoštola, eden sin je bio Zebedeuša, šteromi je ednok Jezuš pred njegovimi očmi pravo: „Nasledűj me!" Najbole se je pa čüdüvao, ka je v spravišči najšao tüdi svojo čér Neero, štera se je pobôgšala i poštena, delavna i paščlíva dekla grátala. Tô je natelko genolo njegovo srcé, ka je vervao vu Kristuši i spoznao isti-nost njegove rêči. — Vêm, je nê čűda tô — erkao je apoštoli — ka zdâ z cêlim srcom i zevse môči dűše svoje ver- jem v Jezuši, pa sem se ednok tak srdo na njega za volo rêči njegove, pa sem se telkokrát razburkao za volo njegovoga djanja. — Záto verješ vu Njem — odgovoro je Janoš, ár si zdâ srmâk i dosta nevol si skôz prišo. I Jánoš apoštol je etak nadaljávao svoj govor: „To si pravoga Jezuš doligléda familijo i nelűbi svoje stariše; pa vidiš, samo zato smo mogli tebé zmentüvati od gláda, ár lübéznost zvün drüžinskoga kroža tüdi vadlűjemo i navájamo. Vsaki človek je predvsem dužen svojim starišom, ali je dužen tüdi celomi človečanstvi. To sta dvej pravici, štere se nam vnôgokrat tak vidijo, liki protivne pravice, pa izdak ta dvoja pravica popolnoma vküper sliši, ár to je fundamentom bližnjega lübéznosti. — To si tüdi pravo, ka Jezuš ne-poštüje tühinsko last. Ali last samo tečas má svoj jüš i poštenjé, dokeč nebode žnjé skôpost i sebičnost. Stalno, ka vsákí človek má juš k nájemi svojega dela, juš má tüdi vküpe spraviti vse ono, ka je spravo: ali z telkim smo več vrêdni, z kelkim smo bôgši, z kelkim več dámo srmâki z našega imanja. — Ka nesmimo tak sigurno držati lást, si ti sam prevido na onom dnévi, gda si se nasito v ogračeki tühinskoga človeka, ali kelko bogše bi bilô za tébe, či bi tô že teda prevido, gda si ešče ti sam meo svoj lastiven ograček. — To si tüdi mislo v sebi, ka Jezuš preveč tàzagléda hüdobo ne- 47 jakostnim ženskam. Ali ovo ti si sam tüdi odpűsto svojoj ženi, štera te je znorila, i tô je bilô tvojega žitka najbole plemenito djanje. I Jezušova rêč je djàla za verno tvojo ženo ino ista rêč oslobodila tvojo čér z grêha močvàra. — Ostani eti med nami. Mi smo blájženi. Medsebno je naše stanovánje, navküper delamo vsi, vsáki pôleg svoje sposobnosti i vsigdár zaslüžimo telko, da známo svojim betežnikom dvoriti, i na starce naše skrb meti. Jezuš je ščeo etak zrendelüvati tô: ár či se pridrüžimo, medsebna lübéznost, i vküperdržánja môč nás prêkpomore po vsákoj žítka-težkôči, zvün tiste težkôče, štere Gospodin Bog püsti na nás, da bi nás sprobao. — Ostani záto eti med nami, i či tebi v pamet pridejo táksa dela z Jezušovoga žítka, štere ne razmiš, bojdi miroven : či se tvoje srcé bole očísti, i se gorizdigneš na visíno práve poniznosti, zarazmo bodeš vse, ka se tebi vezdaj za protivnost vidi. I tečas tüdi nepozábi, ka je Jezuš sin žívoga Bogá, i teda bodeš njega zvišavao, kí je za našo volo mro na Golgoti i za nas stano gori z mrtvi.“ Na ete reči apostola je Mucius z popolnov verov, z lübéznostjov, poniznostjov etak odgovoro : Amen! Novo vrástvo proti reumatizmi. Skoz tri leta sem trpo od reumatičnoga betega, štere so se mi stalno vračale v sklepi dêsnoga kolena v zvezi s občütkom od reumatičnih betegov v dêsnoj rami i zgornjem táli rouke. Bolenje je zavolo toga tak močno napredüvalo, ar sem včasi od začetka razvijanja nej obrno nikakšo pažnjo. Bolenje v začetki je trpelo samo par dni, nato je prestanolo, tak da sam mislo, da je vsakša nevarnost minola. Ali to je bila samo razočaranost. Bolenje se je po dugšem časi povrnolo i nato se je kdakoli pojávilo i trpelo dugši čas, dokeč je nej postanolo stálno i se je razširilo na vse dêle têla. Dugo sem spitávao od toga betega, probao vse mogoča vrástva, a bilo je vse brezi uspeha, dokeč sem nê zvedo za novo vrástvo pod iménom „Nibol“-tablete, štere proizvaja apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani, šteri zavolo svojih ostálih proizvodov vživa najbogši glás tü i v inozemstvi. Küpo sem v apoteki máli glaž z 20 „Nibol“-tabl. za Din 20.— i jemao notri 3-krat dnevno po 2 »NiboI«-tableti, pa je bolenje včasi prestanolo. S maseranjom z „Nibol“ mastjôv i zavežüvanjom bolečih kolen je po 6 dnevnom negüvanji lejnola oteklina. Dnes se občütim popunoma zdravoga, ali če občütim kakši prehlád ali trganje, ka lehko dobi človek na sprotolêtje, ali v jesén, taki vzemem 2 „Nibol“-tablete, da tak prôtistánem ponovnomi betégi. Zdaj mam „Nibol“-tablete vsigdár domá i to velki glaž z 40 tabletami za Din 34.— Z uspehom jih nücam tüdi za gripo, glávobol i zobobol. Zavolo njihovoga dobroga delüvanja je vsákomi nájtoplej priporočam. FRANC KRALJ. 48 Problêma žítka. Denéšnji žítek je problêma, Skrb prišestnoga živlênja. Mladézni naše osnávlanje Ino k žítki priprávlanje Je nájvékša skrb starišov I držáve ravnitelov. Bár kamšté vržemo pogléd, Napunjeno je vsepovséd, Edno mesto je nê prázno, Vse, vse naseljeno dávno. Pa vsák’, kí se je narôdo, Má juš živeti ômurno, Nê samo ti vözebráni, Vu bôgše stáve postàvleni, Nego tüdi práha síni So Boži otroci míli. Vsém je pošteno živeti Potrêbno i delo meti. AH problêma v-tom stojí, Kaj nebi radi delali; Brez’ dela v-dobrom živlênji, Brez’ trűda, skrbi činênji: Vsákí bi rad gospôd bio, Brez’ toga, ka bi se kaj včio. Mláde dní tá zahoditi, Šport i veseljé zganjati, Čibàr so tá tű potrêbna, Nê so podlaga živlênja! — Dekline pa! — té pa rávno Pozvànja svojega neščo: Mil´stiva ščé bidti vsàka, Za možà gospôda čáka. Za hížno delo nemàra, Vönê delati jo vtràga. Moderno se obnàšati, Divatno oblekàvati, V-romànaj čteti, vrtati, Zandérati eto i to, Briga se za šport návadno, — Ah, pa je dàvna istina: „Delo je žítka vretina !“ Bojdi si ono kakšešté, Zláto je njega korenjé. Li ono dá vsém poštenjé, Kí vrêlo prímajo za njé. Li tô je právo gospodstvo, V-šterom je nàidti blàjženstvo! F-J. Občüdüvanja i zavidanja vrejdni so lüdjé, šteri igrajo na kakši inštrument. Vsepo- vsedik so prilübleni i dobrodošli. Njihovo živlenje je zavolo toga lepše, ár si lehko preženéjo z igranjom vsáko slabo volo i v pritiski njim slüži muzika tüdi kak zaslüžek Tüdi Vi se lehko navčite igrati brez vučitela vsáki instrument, Svetovnoznána tvrtka glasbil MEINEL & HEROLD dá svojim odjemálcom brez-pláčna poučna pisma, s pomočjo katerih lehko igra tüdi dejte. Trbej pa je posedovati glasbilo, štero je zvočno i čisto v tonu˙ Samo dobro glasbilo dá dobro glasbo. Tákše glasbilo küpite izredno poceni direktno iz tvornice odn. iz tvorniškoga skladišča. MEINEL & HEROLD, Maribor št. 242. Zahtevajte brezpláčno ilustrirani cenik. Glasbilo je nájprilubljenejše darilo za odrasle ino deco. 49 Oča pripovedáva síni. .. . Zíma je bíla, kak zdaj. Betlehemešjeso hodili te tüdi po vési. Máli pojbič sem bio, kak tí zdâ. Ali srmaški pojbič, ki je rad büo, či si mogo pár loški grűšek skriti v slamo, da tam zméknejo i komi je pečena pakela velika dobrôta bíla. Meso sem samo na velike svétke vido na stôli. Ali mogôče tomi máš zahváliti, tomi srmaštvo da ti je z očo človek pôsto i tí bôgši šorš máš, moj sin. Ali tô zdâ ne spádne ese. .. . Tisto zímo so mi betežna bilí mama, tvoja stára mati. Stári oča so ti pa nindri na deli bilí. Edna i drűga sôsedkinja je prišla prêk i ogen je naložila, mlêko, tejo skűhala. Te pobožne ženske so pomágale, kak so mogle. Ár so pa srmaške bilé, od lipovoga têja drűgo so nam nê mogle dati za vrástvo. Poteko i doktora smo samo po iméni poznali. V ednom leti, či je ednok prišo doktor v našo srmaško vés. Nê čüdo, či so mama edno gojdno nê ščeli več lipovoga teja piti, vkraj so si obrnoli glavô, erkavši: Nê mi ga trbé, bole mi nikaj kiseloga dájte. — Ka bi pa želêla, so jo spitávale ženske ? jas sem tam sedo i sem radovedno čako mamin odgovor, Ka želê eden betežník ? Mama so si globoko zdêhnoli i bole so šepetali, kak pa erkli: — Citrono ... ali narančo . . . Mama so nigda vu váráši slűžili i so dobro poznali té sád, šteroga sem jas samo po iméni pozno. — No, na citrono, pa narančo bi želêla; poglednole so si vküper ženske. — Sirôta, gotovo je v támni — velí edna. Potem so popravile pod njov postelino i šle so za svojim delom. Mama so sirôta jajckali, so si globoko zdühávali, ali jas sem njim tüdi nikaj nê znao pomočti. Meni bi zopston pravili od citrone i naranče, tákše je te samo v varaški trgovinaj bilô i jas sem té sád ešče nê pozno .. . Smehéš se moj sin! ... pa je tak bilô . . . Dao sem njê piti, potem sem pa mogo v šolo idti. Od pajdášov sem telko zvedo, da se citrona lehkar dobí v sosednoj vési pri židovi, ali kakša je naranča, tô so mi nê znali povedati. Šô sem po citrono, ali pêneze sem nê meo. Citrone je tüdi nê bilô. Židov mi je pravo, da de drűgi tjeden šo v váraš i te prinesé, ár k božiči kaj tákšega küpüjejo. Kak si správim tečas pêneze? — sem si premišlávo. Vö sem zgrünto, ka mo šô z betlehemeši. Šô sem k G-i, ki je že v péti razréd hodo i sem ga proso naj me vzeme v svojo čuporo mesto A-ša, ki je betezen. Te pojeb me poglédne od pét do gláve i veli: Kak te pa vzemem, či niti veršuša ne vêš?! Gda sem pa začno veršuš praviti, me je vö sprobo i me notri vzéo. Šli smo nájobprvim po našoj vési, gde smo pri tej bogši hižaj orehe, jaboka i slično dôbili, pri srmaškêši pa — samo lêpo hválo. Od vési kakši trí kilometrov je bilô veleposestvo i tam je stanüvo zvün béro-šov upravitel toga posestva. Tá smo se vzéli, ár je naš Voditel G. pravo : Pojbje, tam jedrno pravte veršuše, ár tam pêneze dobímo, mláda gospa je vrla ženska! Nájobprvim smo pri bérošaj odpravili, potem smo šli k upravite- 50 lovoj familiji, gde sta dvâ máliva pojbiča bilá okôli tri i pét lêt stariva. Notri so nás püstili. Lepô smo se poklonili i naprej smo dáli to bethlehemsko zmenjo. Dvá pojbiča sta nás radovedno i z stráhom glédala. Dopadnolo se je upravitelovim i so nam rêsan pêneze dáli. Jas sem svoje lepô v žepko spravo i sem si na betežno mamo, pa na citrono mislo, štero njim za té dináre küpim. Upravitelca je vrla mláda gospá bila i nás je v kühnjo zvála, da se segrejemo. Têj smo tüdi dôbili, dobroga i sladkoga. Gda smo se že segreli, i smo si začnoli guté brűsiti, da kak se šika slobôd vzememo, je ta vrla upravitelca odprla dveri edne lêpe velike sobe i se je k nam obrnôla: — Hodte, deca, da ví tüdi Vidite božično drevo, štero je Jezušek našim málim prineso. Odprête so nam ostale nê samo oči, nego tüdi vűsta, ár smo telko lepote i bogástva ešče nigdár nê vidli, z kakšim je to božično drêvo oklajeno bilô. Od tákšega kaj se nam je niti nigdár senjalo nê. Na stoli je v ednoj bêloj skledi puno lêpi erdéči jabok bilô, v ednoj pa nikaj žučkastoga, kak jáboka, ali itak so nê jáboka bilé. Z lakétom sem dregno toga voditela, ka je tô sem ga na tiho píto. Ali niti on je nê znao. Gospá je zamerkaj tô i je smehéč pràvla — Ja, tô bi radi znali, ka je? Tô je naranča. Prinas ne rasté, nego na taljanskom. To je tak tisto, ka mama želejo i na taljanskom rasté, oh Bôg moj! — mislo sem si i uê sem mogo zadržati skuze, zajôko sem se na glás. Tá vrla gospá me je včasi pítala, ka me bolí, zakaj se jôčem ? Jas sem nê vüpo i tüdi nê mogo odgovoriti, ár srcé me je bolelo, da sem blüzi toga naranča i mojoj betežnoj materi ga itak nemrem nesti. Ovi pajdášje so povedali, da so mi mama že dvá tjedna betežni i da citrono pa narančo želêjo, da se gotovo záto jôčem .. . Upravitelci so zatemnile očí, tak da bi rosa spádnola na njé, ségne v skledo i vövzeme edno lêpo narančo : — Ná máli, nesi jo svojoj betežnoj mami — právi mi. Rokô sem njoj küšno i zahválo sem njoj. Gda smo proti domi šli, je že mraknolo, mrzlo je bilô, snêg je škrípo pod poplatami, ali meni je nikak toplo bilô, nikaj — znam ta naranča me je segrevala. Veséli sem büo: Mam že narančo! Citrono tüdi lehko kűpim za dináre, štere sem dôbo! Meli do mama, ka želêjo !... Naprê sem vzéo narančo, poglado sem jo ešče i roka mi je dišala od njé. — Kakši žmâ má? mislo sem si. Ednok sem jo pá naprê vzeo, z nojétom sem pikno |mehko lopino i čüdna dišava mi je vdárila v nos. Dobro bi jo bilô koštati, sem si mislo. Ali prestrašo sem se té sküšávajôče mísli. Pá je prišla drűga miseo : Mami bi itak zadosta bilô polovico, več tak nedo mogli pojesti, ednok si lehko vjêm žnjé. — Nikâ mi je pa pravlo: Ali nemreš potrpeti malo i té jo tüdi lehko kôštaš domá! Vűsta so mi že gorele od želênja, ali ešče sem se nê podpűsto. Gotovo sem žéden, — sem si mislo i doli sem se prigno po snêg, šteroga sem lízo. Ali gda sem sam ostao i sem šo proti domi, te me je naranča pekla na rôki v šteroj sem jo držao pod kaputom. Pekla me je skoz gvanta, ár nači 51 kakda bi se moglo z menom kaj tákšega zgoditi, kak se je zgôdilo: Gda sem v preklit stôpo, šteri je kmičen bio, nikša skrivna môč, znam sam šatan — me je prijéla za rokô i naranča mi je žé med zobámi bila, sladkokisela župa se mi je po brádi cedila, čűdno dobra je bíla, pa sem jo z lopinom vréd trgo, ár sem nê znao, kak se jê. — Včasi včasi henjam, sem potrôštao razburkano düšnovêst. Vse sem si jo zmazo po rokáj i obrázi i naranče je ednôk samo nê bilô. Z práznimi rokámi sem tak stao tam, da bi me štoj v glavô vdaro. Komaj sem najšo dveri. Trepetajoč sem se püsto na postelo k nogam mame. Oni so se prebűdili, ali so pa nê spáli i so me pítali: Prišo si, sinek ? Nê si namrzno? Dober zrák more biti tam vöni... i tak ... tak da bi mi naranča díšala ... tak frišek füft si prineso s sebov. Trepeto sem kak šiba na vôdi. Zobjé so mi vse vküpersekall, gda sem odgôvoro: — Ja, mama moja. . . bode naranča, pa citrona tüdi . .. kűpim vam vütro, dôbo sem pêneze . . . — Istina, oh sinek, vrli si! — zdehnejo si mama. Tisto nôč sem nê mogo spati. Tisto noč nigdár ne pozábim. To se že ne računa, da sem na drűgi dén kűpo citrono i gda sem domó prišo, sem tam najšo tô dobre dűše upravitelco pri posteli mame i vsefelé je bilô na stôli, tüdi naranča. Nepozáblena nôč je tô meni, moj sín . . . — Apa, znáte ka, gda mo jas veliki i te ví betežni, jas vam prinesém narančo, ne pojem jo, vse vam dam. — Dobro je, vrli si, sínek moj. Posl. JUVENTUS. Deteče modrüvanje. Mati pošle svojo málo deklino v hižo, naj poglédne, či ide vöra na stêni. Mála nazáj príde i právi: Mama, nejde, mérno stojí, samo z repom miga semtá. Vrline je nájbôgša proba! lámaj, friško pá lehnejo, ár májo praktične nedostátke i ne zdržijo tisto, ka so obečali. — Ali ka je zaistino dobro i vrêdno, ka spunjáva postàvlene zahteve, to prehiti vnogo desétlêt i postája vse prilüblenêše! Tô strogo izküšejnje časa je zdržalo znáno domáče zdravilo Thierry-Balzam. — Število prijátelov rasté od leta do leta i mi mámo znáne glážke Thierry-Balzama zákonske zaščitenim znákom „zeléna nüna" v vsej zemlaj svêta. — Povsud má Thierrjr-Balzam počaščeno mesto v hižnoj apoteki, ár on nüdi v dosta prilikaj vrejdno i zaneslivo pomoč. Pri betegi želodca i težkoj prebávi bláži Thierry-ov Balzam bolečine, stvárja apetit i pospešüje prebávo, pri kašli pa pospešüje čiščenje. Istotak dràgoceno je to sredstvo za mázanje zvünaj, ár bláži bolečine. I pri popolnoma zastareli slüčájaj je delüvanje Thierry-Balzama odlično. Trbelo bi ga meti vsigdár v hiži, on se nigdár ne skvári, pa ešče bogši je či je starejši. Na stojezér zahvál dokazüje dobro delüvanje Thierry-Balzama, pa ka vsi hválijo, tô more Vam tüdi pomágati. — 1 karton z 6 glaž! košta z pakivanjom i poštov Din 60˙—. Naročte istoga naravnost od: Apoteke „Angela Čuvara“ Adolf-a pl. Thierry-a nasled. Pregrada št. 61. (via Zagreb) Savska banovina. Vnoge novotarije, štere se naednôk pojávijo i postánejo poznáne po vnôgi rek- 52 Jeli je màličke decé krstšenje prestôpek, ali se pa protivi z-Kristušovim nàvukom. Pisao Schmidt Jánoš ev. dühovnik. Poslov. Flisár J. Jestejo sekte, — náimre tak zváne : babtištje i nazárenušje, — štere decé krstšenje za nepotrêbno držijo i to činèčim cerkvôv vernikom naoči mečejo, erkôči : ka se tô delo z-Jezuša návukom i apoštolov náva-dami protiví. — Zadosta žalostno je, ka se med našimi verníki tüdi náidejo tákši, ki v-tom táli sektášom dájo istino i zapelati se dájo i tak od sv. materé cérkvi odtűhiti. Vu niže popisani redáj bodemo gučali od toga : Jeli je prestôpek, ali si víšešnje, nepotrêbno delo decé krstšenje? Oni, kí samo te odrašene dájo krstiti, etak májó šegô gúčati : Gda je zrendelüvao Jezuš decé krstšenje? Gde je tô popísano ? — I, da njim tô v-bibliji nemamo pokázati, — obládavno kričíjo, potvárjajo nás, na očí nam mečejo, ka z-Kristuša návukom protívno delo činímo ! Poglednimo tak, kakda stojímo vu tom táli z-Kristuša návukom ? — Kristuš je z-ednákov, posebnov zapovedjov istina nê zrendelüvao decé krstšenje. — Ali tüdi je nê tô činiti prepovedao. Na štero sektáš tüdi ni edne reči, ni edne litere nemre goripokázati, ali povedati. — I z-toga, ka je Jezuš kaj nê z posebnimi rečámi zapovedao, ali zravnao, neshája, ka tô tüdi prepovê. — Na ženske gledoč je tüdi nê posebno zrendelüvao Kristušove večérje vživanja i dönok ji nezapréjo vö ž njé vživanja tê sebé za nezmotlive, svéte držéči sektášje. Decé krstšenje se neprotiví z- Jezuša zrendelüvanjem. Či bi Jezuš vö šteo zapreti decé okrstšenje, bi prepovedao njé krstiti. Nebi zapovedao vučenikom: okrstite vse národe, nego bi tak pravo: vse národe, samo deco nê. Njegova naprêvidôča lübézen bi njemi nebi dopűstila, naj žnjegovov svétov mater cérkevjov čeres 1500 lêt protivno delo činíjo z-krščenjem decé. Prêk telko lêt je bilo vu návadi deco krstiti brezi toga, ka bi štoj tô za protivno delo krstšanstva pravo, ali mislo. Nebi čakao Gospon Jezuš Kristuš vu reformácie vrêmeni na goristopéče anababtište, naj oni nájdejo gori i rêč zdignejo po njihovom mišlênji prôti toj nezgovornoj, decé krščenja krívoj návadi. Pri začétki krstšanstva se je že zbüdila tá misel, ka naj z-židovov postánjeni vučeníki pôleg stároga zákona v návadi bodočem židovskom obrêzati prispodobno vu novi zákon tüdi deco gorivzemeja i mesto obrêzanja po Jezuši nastávlenom milošče závezki doprinešenim krstšenja ôpravki. Ka je Jezuš nê namêno decé vözaprêti z-milošče zákona, nam svedoči Marka 10. tála 14. veršuš: „Püstite otroke k-meni prihájati i neprepovedávajte njim. Ár je tákši králestvo Bože.“ Jezuš je nê držao 53 mále decé ni za nepripravne, ni za nepristojne za Božega orsága milošče notrivzétje, kak tô ti obri imenüvani krívo svéti činíjo, štero nam Lukáč evangelioma 18. tála 17. veršuš svedoči: »Zaistino velim vam: kíkoli nevzeme králestvo Bože, liki dête, nemore notri idti v njé.“ — Nadale: Mátaja 18. tála 3. veršuš: „Zaistino velim vam, či se neobrnéte i bodete, liki deca: z-nikakšim tálom neprídete vu králestvo nebesko.“ Jezuš tak nê, ka bi vözápro deco z-Božega orsága i neprípravne bi je držao za tô, njim bole prêdnost ogvüša prôti tim odrašenim, ár tak želê, naj tákši bodejo, kak so deca, či vu nebeski orság ščéjo pridti. Ali pred etakšim pametnim i od biblie dühá shájajôčim zdravim mišlênjem i pravicov se sektáriuš drevéno odstrani i zatekne vűha. Na litere se zanáša, na biblio kázavši erčé, ka je Jezuš etak pravo vučenikom vu Mátaja 28. táli 19. veršuši: »Idôči záto, včite vse národe, krščávajôči je vu iméni Očé, Siná i Dühá svétoga." Nadale vu Marka 16. táli 16. veršuši: „Ki bode vervao ino se okrsti, zveliča se; ki pa nebode vervao, skvari se.“ Na prvom mesti baptištje i anabaptištje (z nova krstšéči) sektariušje tak právijo, ka — Jezuš odločno pred krstšenjé dene včenjé, to je to na prvom mesti stojí: „včite“ i potom príde: »krstite". Na drűgom mesti pa naprê postávi: „vervanje“, kak krščenje (verje i okrsti se). Tak trdijo i po-tégnejo z-tê rêči vö rázum oni, ki se zbranjüjejo decé krstšávanja, ka prê mála deca ešče nemore vervati i ešče je jo nemogôče včiti, tak jo je tüdi nê slobodno prvle krstiti. — Či tak, ka bi se têê sektášje nebi ostranili od svétoga písma popolnoga spoznanja i nebi se drevéno držali njega liter, teda bi znali, mogli bi znati, ka Jezuš vu Mátaja 28. táli 19. veršuši od rêči do rêči eto právi: »Idôči po cêlom šürôkom sveti včinte vse národe za vučenike Jezušove i okrstite je . . . štero edno znamenűje z tém, ka je okrstite. Tak nê z včenjom, nego z okrstšenjom včinite za vučenike Jezušove národe. Jezuša včenjé je vu grčkom jeziki spísano i niháno nam, ki je prav ščé znati, more k onoj vretini idti. Sektášje se pôleg doli obrnjeni rêči držijo, štere so pa tü nê pravilno prestávlene i odstránijo se, ka bi te práve reči v-bibliji ziskali, ár se etak leži obdržijo pôleg svojega krívoga stálišča. Ali pred biblie právim razmênjem se ponizno podáni, trêzne pámeti bodôči krstšeník sveklo vídi, ka sektášje i pôleg biblie liter tüdi v etom nemajo pravice, gda se na to zezávajo, ka je včenjé naprê valón i tak má krščenjé prídti. Rávno tô stojí na te biblie zezàvano drűgo mesto tüdi: „Što verje i okrsti se, zveliča se." — To je Jezuš samo vu onom vrêmeni pravo vučenikom, gda je je med pogane poslao. Pri toj príliki je uprav to razmênje njogovi rêči, ka krščanstvo i po njem vu nebeskoga orsága gori vzétje potrebűje, da poganje Jezusa i njegov evangelium spoznajo i vu njem verjejo. Ali ka Jezus na pogane právi, se nedostája vu vsem táb na krščane tüdi, gde je že njegovo imé i njegov evangeliom poznani, ár je tü že njegov orság po krščanski famíliaj i po svétoj materi cérkvi, po okrščene decé vu krščanskoj veri včenjê i zgájanji ogvüšani grátao. Pravično tak lehko pítamo: Jeli je tak pregrešênje i prôti Kristušovomi návuki, či od krstšanski roditelov rodjena deca, šteri se po rod- 54 jênji že z-edne stráni Bogá lastnost i njemi so posvetšeni (I. Korin 7, 14) i po svétom krsti med krščansko občinstvo i tak vu Bogá milošče zákon gori vzéti i po molitvi se vu Njega miloščo poročajo ? „Ár se posvetí te neveren môž po ženi; i posvetí se žena neverna po možê. Nači bi vaša deca nečísta bíla, zdaj je pa svéta.” Prôti tomi ni po bilblie literaj, ni po biblie dűhi nišče z zdravov pámetjov nemore nika prôti prinesti i potrdjávati. I potom nadale, kak stojímo z onim vervanjem, na štero se te baptišta i nabaptišta nateliko zezáva i zahtêva prvle, kak koga okrsti ? Na tô gledôč tô právim, ka: na nestá-len fundament cimpra, kí krstšenje na toga krstšenoga vero vöobslüžáva. Od nikoga vere popolnoga svedôstva djáti nemoremo, či on bár stôkrát vadlűje tô. Ár se i od svoje vere tüdi zná štoj vkaniti. Eden od nazarenuški roditelov rodjeni môž se je vu odrašenoj vrsti dao okrstiti, gda je po sektáriušaj želejôčem návuki že tüdi včenjé dôbo i pred okrščenjem je od svoje vere tüdi svedôstvo včíno. Sledi, gda je nazarenuš grátao, se je znôva dao okrstiti. Na tô pítanje, ka zakâ se je znôva dao prekrstiti, je odgôvoro, ka je prvo pôt ešče nê meo práve vere. No či je tak čűto, ka má. Zblôdo se je ... odpüstimo njemi. — Či se je prvo pôt zblôdo, jeli se to drűgo pot nezná tüdi zablôditi? Gda tak sektáš li tak obslüžáva vö krstšenje i blagoslov čáka na okrščenoga, da sa ogvüša od njegove stálne vere, teda tákšo djátko postávi gori, štera je ešče pri ti odraščeni tüdi nê gvüšna, ár se štošté náide vkaniti od svoje vere. Ti drűgi vero i stálnost pa li samo srdcá vidôči Bôg pozna. Apoštolje tüdi neprepovedávajo decé okrstšávanja. Sektášje prôti decé krstšenji té trdítvi (argumentome) prinášajo naprê, ka so apoštolje tüdi nê krstili decé. Istina, ka biblia nindri neprináša naprê, ka bi apoštolje deco krstili. Ali jestejo mêsta, štere od toga gučijo, ka so že apoštolje tüdi krstili deco. Vzemi si, prijátel, telko časa i poišči gori etak mêsta: Apoštolskoga djánja : 16, 15.—16, 33 i 1. Kor. 1, 16. v.! Na vsê trê mêstaj od toga gučí biblia, ka se je nikák okrstiti dao „z-svojov familiov“. — Vu famílio se pa držijo tüdi deca, i z-držinov so i deca vzéli krst. Ali pa dénmo, ka je pri té trê držini nê bilo decé! — Tô je uprav nê gvüšno. Vu cérkevnoj hištôriji celô do XVI. stotine prôti decé okrščenji nenájdemo prepovêdbe. Origines cérkevni oča (žívo je po Kristuši 185—254). Té hírešen stároga vêka písma razlágar pôleg kRimlancom písanoga lista 6. tál, 3—7. veršuša prikapčeno eto právi: „ . . . k-tomi Prispodobno je mati cérkev od apoštolov prêkvzéla ono návado, da deci tüdi vö obslüži krst.“ Tak Origines tüdi stálno vadlűje, ka je decé krstšenje apoštolov návada bíla. Vu 253. po Kristuši je 66 krstšanski püšpekov prišlo vküper v-Kárthágói na žinat (na cérkevni gyülêš), v-šterom je pôleg cérkevne kištôrie písma od decé krščenja tüdi bio guč. Ali i tü so se tüdi nê od toga tanáčivali jeli je decé krš- 55 čenje prestôpek Kristušovoga návuka; ali pa nê, nego od toga samo, jeli k-obrêzanji prispodobno samo na 8-mi dén, ali pa na dvá, ali tri dní v-starosti slobodno okrstijo dête? Na tô gledôč, ka bi decé krščenje nê bila stára návada, je edna rêč nê istina. Melanchton Filip, Luther Mártona retormátora tüváriš, kí je najbole paščlívo správlao vküper stári cérkevni znancov na krstšenje gledôče naznanosti, je niti ednoga nê naišao, šteri bi decé krščenje za prestôpek i nê za apostolov návad držao. Nê se je dála naprê vu eêloj krstšanskoj hištoriji dvojnost vu decé okrščávanji, li v-XVl-toj stotini, gda so anabaptišti stanoli naprê i od Bogá vzéti oznanostami se hválivši, so prôti decé krščenja záčali gúčati. Z-do etimao naprêdáni tak lehko previdiš, poštüvani čtitel, ka ni biblie litere, ni njé dűh, ni cérkevne hištôrie svedostvo negučijo prôti mále decé okrstšávanji, nego témbole kre toga svedočijo. Jedino li samo sektáriušje gučijo i delajo propagando prôti mále decé okrstšávanji, z-šterov njim je samo one mogôče vkaniti i v-kmico zapelati, kí so pôleg nezdrave pámeti premišlávanja nespodobni zapopàdnoti i prerazmiti Svétoga pisma i cérkevne histôrije pravice. Što pozna evangelium i njega dűh, i kí se nespáči vu njega istini i cérkevne hištôrie svedôstvi, on nigdár nede nasledüvao hamišni prorokov, ni od krstšenja, ni od drűgi dugovànj krívi návuk. Ka je Angleško i Zvönêšnje Tüvàrištvo za Biblie? Písao Foldvári Béla. Poslovenčo Flisár Jánoš vp. vučitel. „Blagoslovijo se vu semeni tvojem vsi národje zemlé; geto si podao povelênji mojemi.“ (I. Možeš 22, 18.) Ábraham je dôbo tô obečanje i mí od Pavel apoštola i od 'krstšanske svetovne missie činênja brez dvojnosti známo, ka je tô. Semen, od šteroga reč jeste, je Kristuš. Vu njem so se blagoslovili ino se blagoslavlajo zemlé vsi národje. Vu tom svétom deli, ka se zemlé vsi národje blagoslovijo po Kristuši od 133 lêt je nájpopolnêša škér vu Boži rokaj: Angleško i Zvönêšnje Tüvàrištvo za Biblije. Vu ángliškom orsági je posêjao Gospodin Bog ono horčično semen, z šteroga ete nastáve košnato drêvo zrasté. Angliški národ je spoznao G. Bôg za najsposobnêšega na etoga odíčenoga dela spunênje i pôleg za trê zrokov volo. Ob prvim: Ár té národ má nájvékšo zvézo zevsêmi zemlé národmi. Ob drűgi Té národ má k Biblie štampanji i rašürjávanji potrêbno nájvékšo materialno škér i moč. K-koncovi ete národ je od po Wesley imenüvanom zbüdjenja gibanji z-Jezuš Kristušom v-nájzno-trêšnjo prikapčenost, dotíkanje prišao. I zagvüšno velike vrêlosti verelübéznost globoki vretin má nestanoma cüriti vu onom národi, šteri 56 je med 618 fajte národmi na Biblie razšürjávanja grozno veliko delo spodoben. Gda od Anglie gučímo, rázloček moremo činiti med dvôje féle Angliov. Anglia dvá obráza má. Ta edna Anglija je, štero zmožnosti Arglijo májó šegô zvati, štera ômurno, nepogájano (nesmileno) do konca dožené svojo Británsko politiko. Ta drűga, tô je ta vervajôča Anglia, štera jedino té cil má, na šteroga sáma sebé pozvánoga čűti: Ka Božega orsága razšürjávanje po cêlom svêti. „Jedíno naše goridjánje je — právi Gladštone — da evangeliom vu národov srdcá odnesémo.“ Globoko mi je vu srdcé skleejeni eden drűgi govor tüdi, šteroga sem vido i šteo na Velike Británie edne missionske dvoráne stêni gori zapísanoga: „Undertake great things for God ! — „Na sébe vzemte velika dela za Bogá!“ Edno takše veliko delo, lehko povêmo nájvékše delo je bilô, gda je angolski národ v-1804 leti dokončao, ka on bode razšürjávao biblio po šürôkoj zemli, med vsá-keféle národom. Biblinsko drűštvo se je vu napoleonski bojn vrémeni osnôvilo i porôdilo. Eden z-trístô gláv stojéči máli šereg se je spravo vküper v 1804. márciuša 7-ga v „London Tovern“ velikoj dvoráni i osnôvili so Anglêško i Zvönêšnje Biblinsko Tüvárištvo. Toga vküperprihájanja zrok so bilé edne prôste mále welsh dekline, Jones Márike, pred Charles Tomášom točéče britke skuzé. Eta deklina je čeres šést lêt správlala vküp pêneze na edno Biblio i 35 kilometrov je potüvala peški v Balábo váraš, da si kűpi tô knigo. Té čin je kázao, kak velika želnost jeste pri prôstom lüdstvi za svéto pismo. Apoštolske vrêlosti Charles Tomàš dühovnika je tô gnalo, da z-tüvárišmi svojimi nastávi Biblinsko Drűštvo. Biblinsko drűštvo se je tak osnôvilo i Biblie so se po jezeraj i stôjezeraj exemplàri razšürjávale vsigdár več i več národam. Ka se je godilo zda že med divjimi národmi, med štere so zdâ že po tom drűžtvi tüdi prinešene Biblie? Tahiti otok tam med austràliškimi sigeti čupori leží. Toga otoka prebiválci so dugo vrêmena proti stáli Kristuša evangeliumi, ali missionárušov vrêlost i molítvi so prinesle želen sád. Pomàre, otoka král, se je povrno i svoje bolvane je v-Anglio poslo i sledi je sam pomágao missionáriuši pri Lukač evangelioma dojobráčanji. Ete mále knige so preporodjênja môč mele vu toga poganskoga národa dűšaj i srdcaj. Lűdijêstvo je zménkalo, cérkev so si dáli naréditi i gda je že oltár tüdi gotov bio, divjaki so vküper prinesli lánže (rožjé), štere so bár zadosta krvnoga spômenka bilé i z-têj so zgotovili grâhko okoli oltára. Labradov polzâtona (polotoka) snêžnoga i lesenoga orsága stančarje, ti zakučeni (nisikoga zrása) eskimci, gda njim je Kohlmeister missionâriuš na njihov jezik doli obrno Jánoša evangeliom, šteroga je Biblinsko tüvárištvo vödalô štampati — so z-sebom nosili té prijétne knige pri ríbičivanji i gda so se nazâ domó povrnoli, vu pod zemlov bodoči hütaj, pri olenk slabom posvêti so je šilabilizávajôč čteli. Rávno tak Samojedi (samísebé jedéči), severni národ se je tüdi povrno i gorivzéo krščanstvo. Biblinsko Tüvárištvo je od začétka mao do denéšnjega vrêmena 57 rávnö tak „Zvönêšnje“, kak nakeliko je „britansko“. Vu velikoj meri se je začnolo tečti to delo i vu Europi tüdi. Steinkopff nemški evang. dühovnik je vu Biblie Tüvárištva slűžbo stôpo i vsefelé Tüvárišna drűžtva organizêrao. V 1805-tom leti se je ešče v-Regensburgi rim. kath. Biblinsko Tüvárištvo osnôvilo. Škoda, ka so katholičanska Biblinska Tüvárištva redovno krátkoga žitka bilé. Toga zrok z ednov példov posvêtimo: Samo od sébe se razmi, ka példo denem eden takši vlák, šteroga šinje so ne spárno, paralelno doli zdêvane, vö more skočiti, ali se doli poškaliti žnji. Vu rim. kat. cérkvi navuk vere i Svétoga pisma vekivečni návuk netečéta paralelno, nego gde eti, gde tam se ali rázno, ali bole vküp potégneta. I tak je tô zrok, ka kath. Biblij rašürjávanja drűštva nemajo príšestnosti. Zdâ pa ešče odgôvormo, odkud vzeme tô drűžtvo one nezgovorno, vnôge pêneze, z-šterimi po teliki jeziki tak vnogo exemplárov Svétoga písma k-štampanji i razširjenji trbê ? Nemislimo, ka samo Angliški lordi (grofi) podpérajo tô drűštvo. Na lêtni daritveni písmaj vídimo prôste, nisike stáve lüdi, delavcov i ešče i ti biblinski siromaški vdovíc iména i darila tüdi. Edna desétero decé majôča mati vdovica je več nê mogla darüvati vsáki tjeden, samo eden filêr je vrgla v-Biblie Tüvárištva mošnjo i na Biblinski dén je z radostjov poslála tá tak vküper prišparane pêneze. Angliško Biblinsko drűštvo ni corkevni konfessij, ni fajt, ali plemenov cíle neslűži, nego vsákomi z-gotovnostjôv pomága. Z-istinom Boži orság cimpra. Pomôči nevtají i svoje pozvánje spunjáva i vu tákši orsâgaj, z-šterimi se je znábidti Anglia v-bojno zaplela. Vekivečno példo je v-tom posvedočilo vu svetovnoj bojni. Dokeč so politične stranke z-odürnostjôv napunjene glédale zôči, tô Biblinsko drűžtvo je prêk po Holandiji mêsečno 250 fontov šterlingov pošílalo v Berlin na širítev Biblij Nemškomi i tim drűgim orságom. Dnesdén Angleško i Zvönsko Biblinsko Tüvárištvo po 918 rázločni jezikaj 10 millio falátov Svétoga písma, tô je tô Biblij, Nôvi Zákonov i biblije tálov, spošle čeres leta. Z-toga groznoga računa blűzi 4 millione odíde vu Kitájskoj držávi. Po cêloj zemli vu vse kraje se šírí Svéto písmo i širi se Gospodna Jezuša Kristuša návuk! Bôgše prehititi, kak zakesniti. Nájvekša opreznost je potrebna pri zdravienji vsega, naj bô i máli neznátni ran i mozolov, ár nečistoča i nepaslivost lehko povzrôči težka i neozdravliva obetegüvanja. Velki uspehi so se pokázali pri ranah, rávno pri kakšté zastareli, z THIERRY-ovov Centifolijskov mastjov za rane, štera hládi, bolečine bláži i temeljito čisti rano. Tá mást nebi smela faliti v niednoj hiži, nigdár se ne kvari, kém starejša je, tem bogša je i v svojem delüvanji sigurnejša. Cenjene naročbe prosimo adresirati na: Apoteka „Angela Čuvara“ Adolf-a pl. Thierry-a nasled. Pregrada št. 61 (via Zagreb) Savska banovina. 58 Finnov lütaranska mati cérkev. Firm národ vu severnoj Europi, od Finn zalêva do ledenoga morja krajini živé. Té národ je celô lütaranski, komaj 2°/0-ta je žnjega drűge vere. Lehko povêmo, ka je tá sv. mati cérkev, ali si vera práva mati bíla finn národa, šteroga je gde z-trdov disciplinov, gde z-trôštajôčimi rečámi zgàjala. Brezi vse težkoče je zagrno vu svojo oblást evangeliom té národ že ešče vu Luthera žítki. Vse tô, ka se je vu srednjem vêki ešče vu katoličanskoj cérkvi za dobro spoznalo — se je pri toj cérkvi nadale vu novoj formi obdržalo. I rávno za toga volo se i dnesdén nàidejo pri té materé cérkve žítki tákše, z katholičanski vrêmenov prêkvzéte i goriostánjene indašnje formule. Na példo: finn püšpeki so celô do preminôče stotine meli tak zváno : successio apoštolico (apoštolsko naslednost). Té cérkvi dűh je ščista lütaranski. Vu rêtkom orsági Luther Mártona nateliko díčijo i poštűjejo, kak vu Finn orsági. Luthera predg zbirke se obračajo i čtéjo med prôstim kmetskim lüdstvom po cêla orsági. Dosta je ji domáči, specielno fínnov začétka z-zbüdjávajôčega gíbanja, štera so vsa toga žíva svedôstva, ka je Bôg živôča istina grátao pri finn národe Kak svétoga, sigurnoga Bogá so se včíli spoznati, kí nenihâ grêha brezi kaštige, ali po Kristuši so tüdi gori naišli vu njem milostivnoga, lübeznívoga Očo, šteri prijaznívo sprime k njemi se povrnjenoga, pokôro činéčega grêšnika. Gda se je vu tom stáni vu tekáji vrêmena ali v-rêči, ali vu činênji poglihanje skažüvalo, národ se je sam od sébe nazâ povrno k reformàcie dűhi. Kak vere sád se je vu zmožnom z-notrêšnjem, vövandranji (v Ameriko) mornarstvi, i vu poganski missijaj ôpravicaj skažüvao i nastano. Pri cérkve vsákoj ôpravici je poprêk vsigdár li verski: vadlüvánjskoga nágiba mnênje ládalo, kulturne ôpravice so držáve skrb grátale, noči so té pred tém popolnoma cérkevna pozvánja bilá. Vu tom stáni si je cérkev vekivečno díko správila, náimre vu tom, ka je že pred dvêstô lêti hítila med prostim lüdstvom širiti zevčenost, z-vučenjom pisanja t čtenjá meštrijo. (V-1920-tom leti je samo 0.08 percentov bilô v cêla orsági analfabetov, písati i čteti neznajoči lűdi, dnesdén je ji pa že dosta menje.) Istina, ka zevčenost nepela bliže k-Bôgi. Že indašnji Grki so za blázrijo držali kríž. I dönok tákši kríž i njega Gospôda ščé finn lutherán-ska cérkev glásiti, tak mísli prípravno slűžiti svoj národ i svojega Bogá. V-tekôčem 1937. leti je več finski püšpekov i notabilitášov, gostév, prišlo vu Budapešt na obisk vogrski verebratov, šteri so z jáko lêpim spômenkom odíšli nazâ vu svojo domovino, z-sebom so odnesli vogrski verebratov i tü so niháli svojo bratínsko lübézen. Zagvüšno tô počaščenje vogrski evang. notabilitáške vsedugonê povrnéjo svojim severnim verebratom. Poslov. F. J. GUSTAV DITTRICH STAVBENO in GALANTERIJSKO KLEPARSTVO in KOTLARSTVO MURSKA SOBOTA, ALEKSANDROVA 23. (Poleg stáre apotéke v dvorišči.) Prev i zemem vse v mojo stroko spádajoča dela, vse popravila, vse stávbena dela, vse galenterijska dela kakor: žlebe, strelovode, bakrene kotle, bakrene izdelke, trijere za g r a h o r, emaliranje biciklov, poniklanje, toplodare itd. Z N I Ž A N E CENE. Nagrobna svetiljka Karbidna svetiljka 60 Trí lêta spí že. Vö je vgasno žítek njegov, kak posvêt vu vihéri; trí lêta spí že nájvékši prijátel svetskomi méri. Vsi drűgi z vüstami lažno obečávajo, ali skrito — grozno smrt lüstvi správlajo. O kak vnogo skuz se za njim stoči, ka svéti cêlomi svedoči, kak je národ njega lűbo. Vö je vgasno žítek njegov, kak posvet vu vihéri, préstalo je srcé biti našemi drágomi králi. fk. Tak živémo, kak gučimo? (Pripovest.) Eden sádatržec je ednôk v-tákši váraš prišao, gde so fájni i žmajni jűžni sád prebiválci ešče ni z-héra nê poznali. I tak je tüdi nê jáko velka vlêka bíla za njegov sád, ár so lüdjé dvojili vu tom, ka bi on sád kákši dober žmah meo i ne so ga küpüvali. Ali, gda so lüdjé vidili, * ka tržec z-velikov násladnostjôv potroši edno-edno banáno, edno dinjo, ali figemandulo, njihovo dvojüvanje i nastranvlêka je minôla i nateliko so se nasünoli k-šatori, gde je tržec sád tržo, ka je je komaj zadovolo vöobslűžávati. Nê je pre- teklo dosta vrêmena, ka je on tržec grátao váraša te nájbogatêsi pörgar. Tak činí tüdi právi krščenik, či tô ščé, naj se njemi dűša napuni z-Božim bogástvom. Zemelski žítek ino naše pozvánje nam H tak blagoslovi Bog ino obvénca z-nespr-hlívim vencom (I. Kor. 9, 25), či naše krščanstvo nê samo kážemo i odávamo lűdém, nego vu istini tüdi z-evangelioma živémo. I rávno za toga volo je Gospod zrendelüvao, ka kí evangelium nezvestšávajo, tüdi naj z-evangeliuma živéjo. (I. Kor. 9, 14.) Poslov. F. j. Naši vučitelje zvon toga to včijo, ka je dobra dela činiti vsegavêč potrêbno ; ali nê vu tom trôšti, ka bi si po njí miloščo zaslűžili, nego záto, ár tô Bôg tak ščé. Grêha odpüščenje i miloščo je samo po veri zadobiti i spraviti mogoče. Agoštinsko verevadlüvânje XX.) 61 Drobíši z Dr. Luther Mártona pisátvi. (Prestavo : Flisár J.) Svétoga pisma rečí so ne samo čtenjá rečí, — nego žítka rečí, štere so nê za premišlávanje dáne, nego za tô, ka naj pôleg njí živémo i činímo. Boža reč je vsamogôča, — i rávno tak vera i dűh tüdi nestanoma delata i nemüdíta se. — Nestanoma moreta delati i na prestor stanoti. — Tak Bože rêči protivníci nemrejo máli bidti, nego zmožni, štere obládati za volo njí môči je díka, — tê štirje protivnici so : têlo, — svêt, — smrt, — i vrág. Záto se Kristuš tüdi Zebaoth, alisi šeregôv gospôd zové, kí se naveke bojűje i v-tábor stáne. * Molo i proso bodem i tečas ne-hênjam, dokeč nebodem gvüšen, ka me je néba poslűhnola. Gda sem vu klošter stopo, — sem vsigdár žalosten i doli pobit bio i tá žalost je minôla od méne. Záto sem pomôč iskao i naznano sem D. Štaupitzi, na koga z-srdcá míslim vsigdár — odkrio sem prednjim, ka me kakše grozne ino strahšne mísli mantrájo.*) — Na štero mi je on etak erkao : Tí Martinus, nevêš, nakeliko hasnovito i potrêbno je tebi eto sküšávanje. Ár te brezi zroka nesküšáva Gospôd nateliko. Že bodeš vido, ka de tvoja slűžba vu velikom deli potrêbna njemi. * Pazi na vere veliko potrplívost, da vu vrêmeni potrêbčine ne drče esi-i tá, — z-jočom nenapuni vsákoga vűh, — ne psűje, nepreklinja protivníka ; prôti Bôgi nemorjűje, netôži se etak : zakâ činíš z-menom etak, Gospodne ? Zakâ nečiníš tô z-drűgim, kí je hűši od méne ? Nepoménka njemi vu Bôgi vüpazen, kí je kríž djao na njega — nedrží ga záto za čarnurnoga, ali za protivníka, bár ga têlo, svêt i vrág nadigáva, napeláva, — nego prôti vsém tém obstojí i Bogá Očé dobro, milostivno srdcé zaglédne i vu tom težkom položáji tüdi i skôz zburkajôči kmični oblákov vídi mílo sunce i napomoč vűpa zezávati i prositi onoga, kí je na njega té vdárec pűsto, — ki se njemi je za. hűdoga skažüvao. * Mí smo zdâ že tákši méhki martirje ,— či nás količkáj malo pobolí, példo denem, štera kotriga, ali nam kaj otečé, — te se že neza-dolêmo tôžiti, preklinjati, jávkati i neščemo previditi, ka je tá bolezen, kak máli kríž prôti onim nezračúnanim dobrôtam, štere od Bogá vsákí dén obilno jemlémo i vživamo. Tákši smo kak on král, ki malo neodnorê, či eden fillêr zgübíčka má i nevzeme v-račún, ka je skoro pó svêta njegov z-pênezi i cêlov vrêdnostjôv navküpe. Dobro znam, ka na vero nišče nikoga nemore prisiljávati i tô naj tüdi nečiní, na tô nema ni casar, ni pápa oblásti — ár je tô ni sam *) D. Štaupitz je bio eden pobožen cérkevni oča, vu kom se je Luther vsigdár vüpao, njemi je odkrio vsáko dühovno bolezen, kí ga je vu vsem potrôštao. 62 Bog nê činio nigdár, ka bi koga sílov prisilo k-veri, — noči on ober vse zmožnosti i oblásti stojí. * Svetski mir, štero je zemlé ta nájvékša dobrôta i vu šteroj ova drűga svetska dobra vse jestejo, je te práve Bože rêči glášenjá sád. Gde práve bože rêči glášenje jeste, tam zaostáne boj, pernja, zburkanje, svája, tožbé i krvi prelêvanje. — Gde pa tô nêga, tam je nê čüdo, či jeste boj, nemirovnost, na hűdo nágíbnost. Ogvüšani sem odtoga, ka je oblást dúžna podložence prisiljávati, da svojo deco vu šôlo pošílajo. — Či natô prípravne podložence lehko prisíli, da rožjé popádnejo i nosijo, naj vesnice bránijo i drűge tákše posle odprávlajo, či bojna jeste, z-kelkim bole je dúžna prisiljávati podložence na decé vu šôlo pošilanje, ár bogme eti na zemli ešče groznêši boj tečé z-vragá sküšávanjem. * Gospodnoga Bogá nesramno zavrženje je to, či ta božična svéta dela viditi i znati svojoj deci nedopüstímo i li samo je vu bleka i skôposti slűžbo postávimo i nedámo njim se drűgo včiti, samo si li žíviš iskati. * Gda sem obprvim napádao i prôti gúčao bučam, cêlomi svêti so se očí ôdprle i tak so mislili, ka sem mogôče grobianski, — k-meni je prišao prior i podprior, (cérkevniva očáka) od velike lárme se sahsivša, z-vküpdjánimi rokámi sta se mi molila ino me prosila, naj nepostávim klôšter ali si réd vu sramoto. Jas sem njima ete odgovor dao: „ Drágiva očâka, či se je nê vu Božem iméni začnolo moje delo, li hitro miné. Či se je pa vu njegovom iméni začnolo, teda je samo nihájte !“ Na tô sta zamučala, i Ovo vse do etiga mao tak stojímo i či Gospodin Bôg ščé, ešče bôgše bodemo stáli do dokončétka. * Gde se vera vsigdár ponovi, tam se srdcé tüdi znôva i znôva ofriši na blížnji naši lübézen i na vse dobro činénje i se krepko priprávi proti grêhi i prôti vrága vsemi sküšávanji. Vera nemre bidti vtrag-líva. Vera lübéznosti sád more roditi, to dobro činiti i toga hűdoga se hábati. * „Moje mnênje je tô: právi Luther — nê me je sram tô potrditi, kaj po theolôgiji ni edne tákše umetnost več nega, štera bi igro pretihitíla.“ * Naša svéta mati cérkev je cérkevno igro i popêvanje na Bože slűžbe podigávanje vtrdila i dála notri spelati pri Bože čésti odprávlanji. Pôleg svétoga písma razláganja i molênja je popêvanje i orgol igranje eden gláven tál Bože čésti. Záto je Luther igro včasi k-theolôgiji priglíno postavo i vu šolâj včiti zravnao, govoréči ednôk: „Vučitel popêvati tüdi more znati i natô vučeníke včiti, brez toga se niti nezglédnem na njega.“ Luther je že vu detinstva vrêmeni rad popêvao, na štero ga je že od Gospodnoga Bogá darüvana 63 spodobnost nadigávala. Že pri mansfeldi šolárivanji je z-tüvárišmi po vesnicaj v-Božiča vrêmeni hodo popêvat, za štero so od pobožni vernikov nájem dobili i tak si svoje šolárivanje polêhšavali. Kak je sam pravo v-Magdeburgi, je že z-düševne potrêbščine i düha Božega nadigávanja popêvao. Ka je lepô znao popêvati, nam svedoči, ka ga je vu 15 leti starosti v-Eisenachi za lêpoga popêvanja volo vzéla k sebi Kotta pobožnoga srdcá gospá, pri šteroj je 4 lêta prebívao. Luther je i svojo deco dao včiti igrati na ništerne inštrumente:z flautov i na hárfi igrati. * „Lüdjé se po svojoj zaslűženosti i po svoji delaj ne spravičajo pred Bôgom, nego po veri z milošče po Jezuš Kristuši se spravičajo, vervajôči, kaj miloščo i grêhov odpüščanje za Kristuša volo dobíjo, ki je z-svojov smrtjôv zadosta včíno za naše grêhe. Tô vero nam spozna Bôg kak pravico. (Agoštinsko verevadlüvánje IV.) Luthera pesem od Biblie. Gde svét’ Biblie nenáideš, Boži kinč tam zaman iščeš; Šatan gáji svoj stališ tam I nê je ona boži stan. Naj zlo duže neláda v njê, I gospod ti bode pri njé: Odpri, skopec, tvojo mošnjo, Kak nájprvle si spravi njô. Rano, kesno čti njé redí, V-srdce si vcêpi njé rečí; Koga dűša se njé drží, Večni počinek zadobí. STROJNA PLETILNICA SEČI LJUDEVIT ~ M. SOBOTA Izdeluje Vsakovrstno pleteno blago. Sprejema naročila po meri. Stalna zaloga pletenin, kak sveteri, robci, nogavice, rokavice, hobe, itd. Nizke cene — solidna postrežba. 64 Siromáka tuga. Težki je sirmáka žítek I túžen njega prebítek. Náimre či se neoženi, Što de njemi kühao jest? Či pa tak, ka v-hížtvo stôpi, Osíplejo ga otroci; Žitka skrb nebode ménša, Nego od dna do dna vékša. Hej, dáj žena lutri bíla, Číj vsáko leto rodíla, Teda se nika nej brigao, Z-Dáriušom se nej menjao, Meo bi veliki dohodek I tüdi dober dogotek, Nebi márao, Čij po dvojki Vsáko leto prihájali. Vište, jas sem se oženo Ino ka sem z-tém doségno? Preci se povnožávamo, Deca vedno prihájajo. Fami´ja se povékšáva, Vu vsem je teškêša stáva. Sêra mi gratűje gláva, Srdcé mi túžno zdüháva : Lutri mi tak nika nedá, A, žena vsáko leto má. Tô bi ešče tű prenoso, Či bi je vzéli vu dáčo . . . V-dáčo bi je vö navrgao I v-dináraj notri pôbrao, Tak bi vse lepô v-réd spravo, Sebé na peté postavo. Ah, Gospodne, daj miloščo, Da mi deca terno bodo ; Daj nam zevsega zavolé, Krűha, vína, tüčne svinjé ; Teda záto kaj nê márao, Či bi se jih dését včakao. Ešče mi to proti nede, Či jih za en tucat bode ! F. j. Janez Cvetič M. Sobota TVORNICA PERILA PRODAJA SAMO NA VELIKO! 65 Presbitêrov ôpravice vu cérkevnom žitki, (Pisao: Dr. Baszel Ernő. * Poslov. Flisár Jánoš vp. učil) Vu vsákoj organizáciji, ali si tüvárištvi, je potrêbno, či svoj cil doségnoti ščé, da njega voditelje i ravnitelje z dobrov példov hodijo naprê i z-nesebičnim nágibom z-vrêlim delovánjem odprávlajo svoje pozvánje. Nájbole se pa tô želé pri oni spraviščaj, šteri cil je nê materialni, nego v-prvoj vrsti moràlni. Pri šteri se cil ne dá kázati vu račúni materiàlnom dobíčki, nego vu zveličitelnom, vu dühovnom plemenitom naprêidênji. Vu našem cérkevnom správišči, gde je vküpno ravnanje vu tak ideálišnoj meri nastávleno, vodjenje neteží samo te odebràne čestníke, nego v-tom tüdi tál májo cérkevni tanáčnici, odborniki, ali si takzváni presbiterje. Zvön odebráni čestníkov eto moralno správišče tüdi lêhko naprê dá ideje; porâča náloge, mísli, predpravke (plàne), šteri doprinešenje vu cérkevnom dugovánji za potrêbne spozna i njí vu žítek postaviti z-példodávajôčim delom naprêpomágatí hití. — Tak je nálog naprêdánje i vu žítek postávlanje nê jedíno čestníkov, nego vu vékšoj meri cérkevni tanáčnikov, presbiterov dužnost i pozvánje. Presbiterov kotrige urádne (slüžbene) i osobne juše i dúžnosti májó, med šterimi je dostakrát težko határ potégnoti. Eto pôt vu ti nasledüvajôči redáj samo od presbiterov dúžnost i goridánj namênim gúčati. Nevtajeno je vsákoga presbitera slüžbena dúžnost na cérkevnom správišči, gjülêši nazôči bidti i tál vzéti, od na redovék dâni nálog, naprêdâni dugovánj se interesêrati, vu tanáčivanji razmeto tál vzéti, náimre že pri k-coj priprávlenji i vsegavêč pri njí v-žítek postávlanji z-gotovnostjov, z-nepoménkanim nágibom delovati. Nájbole se pa tô dostája náimre na ti nájfontošnêši odborniški sêjaj razpráve, gde se vsako dugovánje má popolno razpravlati, ár tam poleg k-coj razmê-nja se správijo i pozovéjo vküp presbitêra kotrige, naj se vsáko dugovánje prav naprê raztàvi i svetlo raztolmači, ali de sprejéto, ali pa nê. Po takšoj prereditvi pred gjülêš postávleno, zevsê krajov presvetleno dugovánje ležê i hitrê príde k-sank-ciji (k-dokončétki), k-odobrênji gmajne. Náime či presbiterje vsáki vu svojem kroži to že naprê zadosta presvêti i priprávi. Pri slüžbenom posli presbitera vodna mísel, (principium) tô má bidti, da vu cérkvenom interêsi, činí vse i vsigdár, vse drűge stranske vugodnosti vkraj odkapči. Brezstranski nastop je pa li tak mogôči, či je presbiter neodvisen i nema nikšega sebičnoga interesêranja pri tom ôdpravki. Či pri šterom dugovánji sebične interese má, ali mísli meti, teda je nájbôgše pritákši odstôpiti i nê se v njé mêšati, da tí drűgi nezastávla svoji štímanj v slobodnov: napredávanji. Nepravično bi bilo tákšega hípa drűge na tô nagibati, naj svoje vugodnosti na tí drűgi škodo doségne. Tô bi grêšno prestoplênje bilô presbiterskoga poz-vánja i dužnosti. Gmajnski žítek nê 66 samo ednôk zadavíjo i nedájo njemi cvesti tákša skončanja, štera mesto občinskoga, cérkevnoga interesa, sebične vugodnosti slűžijo. Velika škoda shája z-toga tüdi, či se presbiterje na stranke raztrgajo, v-partáje stôpijo i z-gvüšni dugovánj kralüvanja, zmožnosti pítanje narédijo. Agitêranje, nagučávanje, kortešüvanje je uprav nê valón vu cérkevnom žítki, pörgarskoga žítka ete škodlíve návade je nê slobodno v-svéte materé cérkev notri prinesti i tam tákše prebívati trpeti. Partáje nastávlati vu gmajnaj je grêšno činênje, ár se z-tém podkopa njé fundament i zničűje právi pobožen žítek. Kak pri vsakšem dugovánji i správišči, tak pri cérkevnom je strankarstvo nájbole škodlívo. Pri šteroj gmâni se té beteg skažűje, tam se prvle ali sledka porűši njé fundament i zadaví njé dűhoven ôcvetek, kak na pêsek zozídana močína. Naprêidênje, ôcvetek li samo pri onoj gmâni, ali si bojdi sv. materi cérkvi jeste i bode, v-šteroj tak voditelje, kak presbiterje vu harmôničnom živlênji prebívajo, eden drűgoga podpérajo, z-vkűpnov močjov, nesebično delajo vu nebeskom vinográdi. Za presbitera tak samo li tákše kotrige verníkov trbê zebérati, šteri so z-edne stráni pobožnoga znašanja, nesebični, pravične dűšnevêsti, nepristopleni; z-drűge stráni pa neodvíšeni, razmeti, zdravo premišlávajôči, ômurnoga držánja, pametni lűdjé i gmajnarje. Ali tô se záto nerazmi tak, ka naj té tanáč jedíno starcov správišče bode, nego vsega-vêč tak, da ešče mladolêtno, nezrêlo si premišlávajôči, previdênja, skűšenjà nemajôči, nalêhci ese i tá se nagíbajóči, vugibki, nestàlni, odvíšeni, sebični strankarski, glasno lár- majôči, prázne dűšnevêsti verníki, takzváni brbrašje (demagôgi) so nê valón na tá mêsta, ár so tákši samo cérkevnoga žitka zavérajôči, nemir, nezbívanje, kôkol sêjajôči šatanje, ki bi vu môtnom radi ribičivali i sebi mármo díko iščejo. Záto pri presbitêrov odebéranji vsáka gmajna duplinško pazko more meti, na kakše lüdi zavűpa gmajne ravnanje. Naj bodejo presbiterje vu istini példodávajôči vu pobožnosti, vu cérkve lübéznosti i vu verevrêlosti. Ali verevrêlost nestojí samo vu tom, či štoj neműdno samo vu cérkev hodi, božo slüžbo rad poslűša. Nê samo vu tí zvönêšnji se má verevrêlost skažüvati, nego vu tí znotrêšnji. Bože rêči vu srdcé vzétje i obarvanje, Kristušove svéte večérje rédno vžívanje, vu familio verski pravil, morálnoga žitka i zapoved notri spelanje včinijo verevrêloga proteštántskoga človeka. Vu tom stáni pa tô že vse od sebnoga človeka visí, mogôče znájo bidti indašnji famílij tradicie tüdi, štere obhodijo i pliv májo na gvüšne lüdi, ali pa posebni žítka položáji. Ka se verevrêlosti dostája, je vsegavêč tak prav, či cérkevna občina, ali si gmajna sáma, kak nasledüvanja vrêdno példo postávi pred verníke; tô pa li tak nájležê doségne, či tak na cérkevne, kak na presbiterska mêsta za čestnike i za ravnitele tákše kotrige postávi, vu šteri se té dobre lastnosti gori náidejo. Med presbitêra dužnosti i goridánja se nedrží samo edne cérkevne občine, ali gmajne, nego poprêk vsê cerkveni dugovánj podpéranje; tak zvön gmajnski dugovánj ešče vu prvoj vrsti z-evangeličanskov verov vküp prikapčena vsa dugo- 67 vánja i stvári, štera protestantizem slűžijo i naprê pomágajo. Med tá dugovánja se držijo: gvüšni cérkevní ôpravic gotovo spunjávanje, ponüdjenje, na božičnične siromákov obgvantanje, na cérkevni nástav goridržànje naturalni i pênezni áldovov pobéranje (na példo: na biblinski vör, ali nadelni šól i. t. v. držánja, verski večérov osnôva, na tákši táljemánje i opravke znášati, cérkvi potrêbčin samovolno gori- vučeníkov oblônanje, i na znôva nastávlajôči nástav, kakši ešče vu gmajni nega, fundàcie teštálivanje i podpčranje, vu kakšojšté formi.) Na 68 tom prestori se rávno te skažűje ta práva nesebičnost i podpéranja gotovnost, či se pôleg toga, ka na cérkevna dugovanja obilno aldűjemo, po orsačkoj oblásti zravnani i dopüstšeni dobrovolni àldovov pobéranja, nevzeme i nezapré vö dobroga srdcá človik. Kakšté je málo almoštvo, šteao na dobrotivnosti oltár štoj prinesé, je glávno to, naj se z dobre vôle darűje. Cêloga orsága evangeličanski nástav podpéranje, cêloga evangeličanska stan potrdjáva i njega ôcvétek naprê pomága, šteroga dobrôto vžíva toga aldüvajôčega gmajna i tak medsebno on tüdi. Na Gustav Adolfa podpornico, na Dijaški dom, na znotrêšnjo i zvönêšnjo míssio dáni fillêrje se z-interešom vréd povrnéjo. Pri áldovov prinášanji se nigdár ne spozábimo z-biblie govora : Z-srdcá aldüvajôčega vernika Gospodin Bog lűbi i blagoslovi. K-koncovi za fontošno má držati i spoznati vsákí právi evangeličánec svoje cérkvi štampe, časopise, Evangeličanskoga kalendara, Düševnoga Lista i drűgi verski napískov pôleg svoje premôči podpéranje. Glávna dužnost njegova je, naj má pri hiži svéto písmo: biblio, evangeliom, kak vere naše fundament, nadale pismene, molitvene i drűge verske knige. Náimre pri presbiterov hižaj nesmêjo one faliti. Na evang. časopisov naprêplačilo pri vsákom presbiteri more zídti i tüdi zíde, či je nê sploj tôpe dűše. Rêč se pozábi, odletí, ali pismo ostáne. Dostakrát nás dnévna skrb, beteg zastávi Božo slűžbo poslűhšati, tákšega hipa verski časopisi i knige njô namestűjejo i pôleg toga navelki podigávajo dühovno našo občűtnost. Jáko želno bi bilô, naj vsákí cérkevni tanáčnik si narôči verske časopise. To nede samo jedino njemi na dühoven hasek, nego z-tém vu velikoj meri naprêpomága i slűžbo doprinàša cêlomi proteštanštvi. Kak se poprêk očivesno vidi, vere vrêlost se od svetovne bojne mao, (či bár nê povséd) podigáva i náimre eto podigávanje se pri proteštantski nájbole káže. Eto podigávanje naša maticérkev nê samo vrêmena preobrnenja bôgšemi dűhi i naše vere popolnêšim pravicam, nego vu Lutherizmuša popolnêšem i čilavnêšem ravnanji i gmajn og-vüšanim delovánjem má popišüvati. Vu tom deli i tí, poštüvani presbiter, nika malo vrêdnosti máš. Oča nebeski dopüsti, naj tvoja dobra példa vrêle naslednike dobí, da se tak ev. cérkvi vrêli vernikov tábor od vremena do vrêmena bole i bole povnožáva! Poštüvane čtenjáre našega kalendarija opozarjamo na oglase splošno poznáni i prilübleni lêčni proizvo- dov „Thierry Balzam“ i „Thlerry-ovo Centifolijsko mást“ (za rane), od apoteke „ANGELA ČUVARA“ Adolfa pl. Thierry-a nasled. Pregrada št. 61. (via Zagreb) Savska banovina. Točno vídi klišêrane ogláse (ogláse z zakonsko zaščitenim znákom v našem kalendariji. 69 Naše sv. materé cérkvi prišestnost. (Z-Luthera 1931 leta kalendara poslov. F. J.) Zobston so nam preganjali dühovnike vu gálj robstvo, Zôbston so poslali na nás divjàka Karafa vojsko, Zobston so trêbili vö naše cérkve vrêle očáke: Nê so mogli vgasiti zvêzd naše vere práve. I dnesdén tüdi lehko vužigajo pod nás grmáde, Na rokàj bi nam lehko cinkale šprinjice železne, Lehko bi znova brűsili hohàra velike bàrde: Z-pregànjanjem nedoségno nikak svoje rúžne zmáge ! Napáda, sprevája nás bár več stotin lêt siromaštvo, Nê smo vživali mí nigdár višje oblástvi àlmoštvo, Ali obilno je tekla v-srdcáj vadlüvánja vrêlost, Jedino tá je bíla naši cerkvéo i šoléo krepkost. Vu svéti ideov slűžbi od začétka mao stojímo, Kinčnosti ino précimbe, té mí nepotrebűjemo, Rêč Boža i ev’geliom je naše stálno bogástvo: Za volo siromaštva vu cáglosti nepomenkamo! Znotrêšnji neprijàtelje se i med nami tüdi nàidejo, ’I tí si tüdi tákši, či ti je srdcé nemàratno; — Vu kom krepka lütaranska i stàlna vera prebíva, On nemre bidti mlàčnoga, nego toploga prebítka: On svoji očákov vere neostávi, nepovrže, Spêva, moli, trpí z-nami ino za njô se bojűje. Jeste ešče, kí pred „Bálom“ na kôlina nepoklekne: Za nemárnost volo naš drági Šion nevesne! Nebojmo se, ka bi naše svét’ materé cérkvi ládja Se vu príšestni vihéraj vtonila i obhàjala, Naš Sion Gospodna zmožnost vodi, čuva, varje, bráni, Na Njeg´vo rêč se vihérje vtihšajo i môrja vàli. Med vihérmi je narásla mati cérkev tak velika, Da ni ogen, ni povoden njej nemore škoditi nika. Z-vsov pogübelov batrivno zôči-vôči obstojímo: Z-nami je „Mešter“ verníkov, zníčiti se nepüstímo. 70 Pripovêst od trê prstankov. Saladin babilonski sultán je za volo se približávajôče bojne od môdroga bankár židova pêneze nameno na posodo prositi. K-sebi ga je pôzvao i pred njega je dao tô pítanje, štero vadlüvanje drží on za to nájprednjêše : židovsko, mohamedánsko, ali pa krščansko ? Bankár, ki se je pod tém pítanjem mreže, gjelíne sômno, je z-ednov fabulov odgôvoro sultáni. Vu ednoj famíliji je oblást famílie vsigdár vu onoga rôki bíla, komi je glavár eden lêpi, drági prstanik dao prêk. Prigôdilo se je pa, ka je eden glavár trí jako vrle síni meo, kí so vsi spodobni i vrêdni bilí, naj je za sebom za glavára postávi i vsi so prosili očo, naj njim prêk dá oblást. Oča je skrivomá ešče dvá tákšiva prstanka dao narediti i vsákomi síni je ednoga-ednoga skrivomá prêk dao. V-tô formo je zdâ neznáno bilô, šteri je te istinski őročník? Tak je tô tüdi z vadlüvânji — je pravo bankár. — Vsákí verník svoje drží za to právo, ali štero je z istinom to právo, je ešče nê posvedočeno. Sultán vidôči, ka se je židov kak prílično rêšo mreže, se je žnjim lepô vöpoglíhao i dobo je od njega tüdi posojilo i za prijátela ga je vzéo. (Tô fabulu je pravo Stojadinovič ministerski predsedník pri verevadlüvánj ednáke slobodščine govori v-Belgrâjskoj skupščini 1937. jul. 9-ga. „Bácskai Napio“ 1937 1. 189 Štev. 3. stran.) Cigana zavítost, jálnost. Povido se je cigáni eden lêpi konj, tečas je nastregâvao, žmirio za njim, dokeč ga je med skrepcé nê dôbo i k-sebi nê včekno. Ali sreča, na pamet so vzéli, ka cigan cíla za konja i pazili so na njega. Zanjim so se tirali i dojšli so ga i pred sodca postavili. Sodec je toti nê dvojio, ka je konja dugovanje tatvija, ali dönok je cigáni — vênda li za šále volo — slobodščino dao, da se naj bráni, či se more. — „Ah ! — odgovori cigan, tô je meni jako lehko, gospon sodec: Jas sem etoga konjaj nê vkradno. Jas sem se po kolníki vu lôgi šétao i konj je prečki ponjem stôpo. Či sem se njemi naprê trô mímo idti, teda me je vjo, či pa Odzaja, te me je brsno. Da sem se ga ni naprê, ni odzajaj nê mogao ognoti, prêk njega sem probao skočiti. Ah, jaj! na nesrečo: na njega sem spadno i bêžati je záčao z-menom i lehko bi me v-Mőro odvlêkao, da bi me na dobro srečo eti pošteni gospodje nebi dojšli, i žnjega nê zdignoli ino pogübeli me rêšili, za štero sem njim jáko zahválen!“ F. J. 71 Čésti, ali slűžb zbéranje. Dijaški žítek je veséli, Či se ne trbelo včiti, Mesto včenjá vadláriti, Labdo brsati, manjáriti, V-mozi. v-gledališče hoditi, Vse nasladnosti vživati, Staršov trűde zapravlati, To bi bio pač jaki žítek, Dijakov lüšen prebítek ! Komi se je telko včiti, Desét, dvanâjst lêt mantrati ? I po tom vnôgom trplênji, Gda bi že meo k-cíli prídti, Brez’ nikoj — brez slűžbe státi, V-ti „neposleni“ réd pridti ; — V-našem kritičnom živlênji, Da tak teško k-slűžbi prídti, Nišče nevê, ka se naj včí, Da količkáj slűžbo dobí ? Či so bár vse slűžbe lôše, Malo je masni, — vse krôpne, Dönok nedobí žnjí vsákí, Kí je na njé pripravleni. — Ka naj tákši činiti má, Kí brez’ svojega bina, Mogao ostáti brez posla I nedobí sebi dela ? . . . — Nečüdűjte se, — či se dá Vu proletárov nároča ! . . . Vsáki pripravleni se tere Prídti vu slűžbo držáve ; Pri njê lôši jaslaj bidti Je li bôgše vu stálnosti, Gde ga k-koncovi pénzija Na stáre dní čakati ma, Privátne slűžbe so bôgše, Ali tüdi nestalnêše. Či vu rokáj máš maturo, Čésti zebránja nálogo Je Gusti diják vözbrodo, Gotovo predté’ postavo. Pôleg té si lehko zberéš, Štero si zvoliti sam ščéš. Vu njê boš pošteno žívo, Čioš jo spunjávao paščlivo ! Niže jo más popísano I pred tébe postavleno : I. Farara čést nêhvàlna, Nájvečkrát nema dohána ; Štôla, pláča i kongrua Je žalostno tak premála : Z-dobrim žalôdcom kongrnálni Nebi mogla konkurálni. To čést bi H tak na sé Vzéo, Či bi naednôk püšpek bio. Farar nema nika drűgo, Dosta kníg, familjo velko. Za tô-se je pač nê vrêdno Dvanájset lêt včiti vrêlo. II. Oficerje vu kasárnaj Ino vu svekli kavârnaj, Pa vönê na promenàdaj, Nájbole pa vu theátraj : So veliki, svetli gospodje, Što je vídi, čüdűje je ! - Ali, da je nê vse zláto, Ka se vídi sveklo, drágo, Nájveč ji vu dugê plava Pogrodženi do šinjeka. Komaj čáka, gda pá príde, 72 Mêseca prvi dén zíde. Nê ga je sram od pucera Na posodo prositi novca. — To je cifrasta nevola Ino zakrita sramota. Neželém je ni kôštati, Tém menje jo pa znášati. — Či tak, ka nê rávno za tô, Kaj bi se zgoditi znalô : — Jaj ! — ednôk viditi bojno — Strêlilbi mi v-lačaj lűknjo. III. Školnik, profesor je sirmak, Čemerí ga vsáki diják ; Kakšišté veliki bedák Trdi, ka profesor nimák. I kak závec na zeljišči, Pri knigaj sedí i se včí. Pred vrêmenom sploj obstara, Opišlívi, pogléd zgübí; Za hrbtom sprevêdni fulki, So hűši, kak divji turki. Vso hüdôbo vö zbrodijo, Na vse kraje ga norijo. Dosta prenezrêli heccov Činíjo z-hűdov jálnostjov I kelko ti odrašeni, Kí, kaj zná čteti, pisati, Pogovárja, dojžinêra, Profesora kritizêra. Či je míli, popűstlivi, Ali ômuren, sigurni, Dijáki se neščo včiti, Vsigdár je on krív sekundi. Vsáki, koga poplat srbí, Nojétje, ali vlás bolí, Nanjem gêzdi, norčári ga, Kak spravitel’ vsa hűdoga. — Nê dávno sem ešče mislo, Lêpa čést je profesorstvo, — Že mi je nê trbê nikak, Neščem bidti norcov nimák ! IV. Doktor tüdi neščem bidti, V-noči, vudné z-dômi idti, Kelkokrát ga z-sna zbüdijo, Z-tople postelé zgonijo. Jas dober nágib mam spati, Nê betežníke glédati. Či je bár z-šoršom zad´volen, Nikomi nê podgovoren, Ka je prinjem velka znanost, Jas jo držim za níčestnost. Malo šláta, kloncka, brodi, Betežníke za nôs vodi, Recepte tak dugo piše, Dokeč pácienš od sébe Neozdrávi, ali vmerjé I grob ga v-sébe nezapré ? — Doktor tű veke neživé, Prvle, sledi tüdi vmerjé ! V. V-hladnoj sénci hodi logár, Nebodem jas železničár ! Nelűbim dinű, ropása, Nê vnogoga kriča glása ; Tam pa vsigdár jeste lárma, Fűčkanje, hrabuka kvárna; Z-pôtniki, lüdmi pernjati, Od nesreče se bojati, Vuvsem táli réd držati, Dosta se i tá drkati, Rédno se nê vönaspati, V-hici, mrázi v-slűžbi bidti : Je mojmi zdrávji na škodo I têli na mantro velko. VI. Notáriuš, pamet i pero vési, Či ga glédam, sem njemi nevoščéni, 73 Náimre, gda tam vönê v-peovnici, Si po svojoj vôli prebéra v-litri. Rítar, ešküdt, čős, bakter, ord’nánc [Veški, So vsi navküp nê tàkši pívci velkí. Tá slűžba bi me k-sebi prikapčila, Či nê bilô račúnanja telkoga : Vküpdávanja, vöjemánja, tàlanja, Povekšávala i vnôgo písanja! VII. Na pošto se nit’ nezglédnem, Trpeti je nikak nemrem. Grdo, fajtno, kmično gnêzdô, Pošto šorš je sklisko kolô . . . Ka v-písmaj gjé, je nê vidno, Glédati je nê návadno, Vu bankaj je sküšávanje, Na hűdo zapelávanje; Zná ga náležnost spelati, I koperto gor’ vtrgnoti, Písem skrovnost razglásiti, Ali za banke ségnoti : Ga z slűžbe brš völüčíjo I na hladno not’ zapréjo ! VIII. Logar bi bio z Čele vole, Ár rad jém divje pečénje, Ali tê íátni pűkšàrje Prído, kak nočni roparje, Nevêdno, al’ samí radi, Na méne bodo cílali, Mesto fizôna, jeléna — ino divjega kanžara, Kak baka me doj strlíjo, Tam me nihájo, povržejo Med grmôvjem, na čistíni : Što bô za tô podgovorni ? Što bi bio na cêlom svêti, Mesto méne v-mojem mesti ? Što bi ono velko škodo Z-toga zhájajôčo vrno ? . . . Logár bidti, v-lôgi preidti, Neščem za cêli svêt bidti ! IX. Ka naj bodem tak ? — fiškáliš ? To je tüdi slab armáliš. Pa ji je tüdi teliko, Tríkrát več, kak bi trbelo. Z-paragrafi se brigati, Ka nega vnjí, v-njé zlagati, Z-klientmi se pogájati, Bêlo na čarno spravičati, I pá čarno poravnati, Mesto drűgoga lagati, Protivníka skvarjüvati, Tožbé, sôdbe preiskati, Zaman appelàlivati I tak tožbe vlêčti, vlečti: je nê v-moj žalôdec valon, Tô prevídim i dobro znam. Kajšté drűgo si zeberém, Fiškálištvi doli povém ! X. Dobro je vérstva čestníki ! Kakti špáni i dvorskomi. „Z-Bôgom“ — povê vsemi znanji, Puši, kadí med bérešmi. Celi dén drügo nedela, Krêga se ino preklinja. Pláče, kelko ščé si vzeme — Tô tak právijo : ka krádne. Nigdár njemi nič nefalí, Ár si on sam sebi deli! XI. Vídite tak práha síni, Prêkmurci ino Slovenci, Či ste nê celô pretôpi, Čést, slűžb prebránja pôti, Kak je tô vözbrodo Gusti, Jo máte nasledüvati. Vsém Vam srečo želém srdcá, Naj Vam jo Gospodin Bôg dá ! Flisár J. vp. vučitel. 74 Ka nasledüje za pijanostjôv ? (Z-Luthera društva kníg poslovenčo F. J.) Pijanost je človeka i náimre krstšanskoga človeka edna nájružnêša i grešnêša návada, pôleg štere se človek spozábi z-svojega nebeskoga pozvánja, vö se obrné z-človêstva i priblíža se k-nêmoj stvári i ešče od té odürnêši gráta. Eden môder je nasledüvajôča pítanja postavo pred nás i tüdi odgovore dao, ka vse prídejo za pijanostjov, štere z-pijanostja sebi i tim svojim na kvár hitro doségnemo, z-trêznostjov pa sebi i tim svojim na hasek i díko odvrnémo i obarjemo si nebesko blájženstvo i ogvüšamo vekivečen prebitek vu nébi. Eta pítanja i odgovori so nasledüvajôči : 1. Či bi vsigdár rad žéden bio, te boj pijánec; ár kêm nagostê i kém več boš pio, témbole boš žijao. 2. Či vsa dobra namenjávanja vö ščéš sébe strêbiti, boj pijánec; teda zadobíš, ka si želo. 3. Či ščéš kôdiš grátati, boj pijánec ; zagvüšno ti žebke prázne ostánejo i neboš meo nikaj. 4. Či to ščéš naj ti ti tvoji gla-dűjejo, boj pijánec; Tô ti sprázni kámro i peovnico. 5. Či ščéš, naj te drügi norijo, boj pijánec ; teda do te lehko norili. 6. Či ščéš, naj te okrádnejo, boj pijánec ; tak se tôvajge leži k-tebi priblížajo. 7. Či bi rad trêzno pamet zgübo, boj pijánec. i vse dugonê boš norêši od stvári. 8. Či samovmorec ščéš bidti, boj pijánec ; pijanost te zagvüšno hitro správi z-etoga svêta. 9. Či želêš, naj vsáki zná tvoje skrovnosti, boj pijanec ; i tak tí sam njé vöspovêš. 10. Či bi nêšteo krepek bidti, boj pijánec; té močen neprijátel te hitro v-tla vrže. 11. Či na starost vu siromaško hižo želêš pridti, boj pijánec ; tô je ji že vnogo spravilo na té šorš. 12. Či na bremen ščéš bidti drűgim, boj pijánec ; tô te hitro drűgim na bremen správi. 13. Či ščéš odüren bidti drűgim, boj pijánec ; pijen človek je odüren i gnűsen. 14. Či tüvárištva peštiš ščéš bidti, boj pijánec; ogíbali do se te, liki se peštiša ogíblejo. 15. Či ščéš, naj ti čelo prebijejo, čonte zlâmlejo, ali pa zaprêti ščéš bidti, boj pijánec ; vsa tá se hitro znájo z-tebom zgoditi. 16. K-koncovi, či pogübiti ščéš dűšo, boj pijánec ; doségneš, ka nê samo vu têli, nego i vu dűši boš pogübleni. Té 16 pítanj zdâ že vzemmo vküper i pítajmo: ka zgübi i ka dobi te pijánec : I. Zgübí: trêzno pamet, príličnost, telovno môč, lepoto, pêneze, dober nágib i ka je nájveč : dűšo. II. Dobí: ka de vsigdár žijao, ka do lüdjé ga doj glédali, odürjávali, vsákomi de na bremen, oblást ga pokaštiga, notrizapré ; či se vöoslobodí v-pijanosti znôva hűdodelstvo i nečlovêstvo bode činio, ešče se i od vmôrstva nestrsne, — za šterim ka čáka na njega ? vôza — gaoge. Vnôgi pa ešče od pijanosti odnorêjo i v-ti blôdni, v pámeti zmêšani hrambaj dokončajo svoj nesrečen žitek. Pijančarov deca 75 od starišov vnôge betege örokűjejo, šteri se dostakrát pri késni njihovi pohodnikaj skažűjejo, kakti: slabost i neosnovlenost têla, slêpost, žalôdca i plűč beteg, blôdnost ali kmičnost pámeti, nezdravo govorênje itv. Z-naprêdáni se vídi, ka vse kare pijánec zgübí, ali dobí, je vedno dôb grozno. I veliko pravico má Ežaiáš prorok, ka na 24-tom táli 9-tom v. právi. „Jaj onim, kí zaütra rano stánejo, naj se razveseljávajo i pijančivajo do véčara. Jaj velkim vínapívcom i onim, ki so skrblívi vu natâkanji pijanavne pítvine! (Ežaiáš 5, 21—22.) Te môder Šalamon král tüdi vrêlo opomíla, naj se pijanavne pítvine varjemo, gde tak píše: Nikákim je jaj? Tim drűgim pa oh jaj ? Nikim vgánjanje? Pá drűgim tožba; nikákim brezi zroka rane? Nikim ôči potemnênje? Pri gregledávanji vína neglédajte, kakšo dlako káže ? erdéčo ali drűgo, i či se iskri vu pehàri ? Ár nalehci doj odteče i k-koncovi, liki kača vjê i z-čemérnim žálcom osmrti. (Preg. 23. 29—32.) Záto nás tüdi pobüdjáva Pavel apoštol (k-rimlancom písanom listi 13. tali 13 i 14 v.) : Liki vudné, pošteno hodmo, nej v-oblosűhosti i 76 pijanosti ; nej v-postelnicaj i v-hotlívostaj : nej vu njevki i nenávad- nosti. K-Galatancom písanom lísti pa (6. 7—8.) etak píše : Neblôdite: Bôg se nedá osmejávati, ár ka koli sêja človek, tisto bode žeo. Záto, kí sêja na têlo svoje, z-têla bode žeo skvarjênje. Kí pa sêja na dűh, z-dűhá bode žeo žítek vekivečni. Pijanaven človek tüdi med one slíhši, kí samo têli živéjo. Dobro bi njemi bilô si premisliti, ka vu kak velkoj nevarnosti se vrtí vse tečas, dokeč pijanstva neostávi. Ka svéto písmo právi, je vse istina i spuni se nad njim. Mogôče bi najšao pítati: Kakda se mi je osloboditi od pijanosti grêha ? Na tô je samo eden odgovor mogoče dati. Edno pot, eden tanáč dati i té je ete: Zgledni se na Jezusa! Moli se njemi etak: „Gospodne, smilűj se meni! Daj meni môč, da se zadržávati morem i trezno živeti.“ Naš Gospodin Bog nešče nam pogübeli, i záto nás z-svojov svétov rečjôv trôšta vu Jánoša evangelioma 3. táli 16-tom veršuši: „Ár je tak lűbo Bôg ete svêt, da je Siná svojega jedinorodjenoga dao, da vsákí, kí vu njem verje, se neskvarí, nego má žítek vekivečni.“ K Timotheusi písanom 1-vom listi na 1-vom táli 15-tom veršuši pá etak erčé: „ Verna je tá rêč i vsega gorivzétja je vrêdna: Ka je Kristuš Jezus prišao na ete svêt grêšnike zveličávat, z-šteri sem jas te prvi." Oh, kak trôštapuno je tô znánje, ka što se z-verov obrné k-Jezuši, se zdrží. To je to oslobodí se od hűdi náklonost i od grêhov robstva i živé k-človêki, k-božemi sinôvi primêren žítek, ne gladűje, netrpí več sükešíne, Boži blagoslov je nad njim i nad timi njegovimi; prebiválisče njegovo je míra dom, srdcé njegovo Boža hiža. Takši človek je nezgovorno blájženi. Eto blájženstvo vsáki nalehci nájde vu Jezus Kristusi. Paščimo se záto zevse močjôv k-njemi, k-našemi zdržiteli, k-gosp. Jezus Kristuši! Tô se mené nedostája ! Vu svétom Louisi, v Ameriki se je zgôdilo, ka je missionárius (dühovnik) pred ednim bogatim, vu visikoj stávi bodôčim gospôdom gučao od mertüčlivoga, trêznoga živlênja i njega vrédnosti, proso je toga gospôda, naj bi on tüdi notri stôpo v-mertüčlivo drűštvo i tak naprê pomágao mertüčlivoga živlênja dugovánje. — Tô se mené nedostája — odgovorí te veliki gospôd i z-tém se je obrno i tam je povrgao vrêlo se trüdéčega missionáriuša. Hja, ti veliki zmožni se trüdijo, gde zláto, i vrêdnost trbê vu vršáj správlati, prêdnjosti náslad vžívati, ali te nesrečne, zablodjene svoje brate na dobro pôt spraviti i povodjávati: „Tô se njí nedostája!" Na drűgi dén se je v-hintôví, z-parádiškim inašom pelao vö k-železnice stališči, pred ženo i dvê čéri. Železnička nesreča se je zgodíla, vlák je ne prišao. Ali on prestrahšeni bi li hitro se rad tá tirao, gde se je nesreča zgodíla. Ali nê je dobo zôsebnoga vláka. Mogao je tak razburjeni čakati, dokeč mesto nesrečno obhodjenoga vláka drűgi 77 nepríde. Ka se je i kak zgôdilo, je nikši glás nê dáni dale. Na drűgi dén z-kamenoga vôgelja vagôna vödenejo žené i edne čéri mrtvo télo, to drűgo čér pa na pô mrtvo prinesé vö eden železničár. Tô se je že dostájalo toga bogatoga, velikoga gospôda. — I ka je bio zrok toj železničkoj nesreči ? Ništerna kupica palinke, štero je eden, od onoga mesta na 50 mil zemlé daleč bodoči železnički čestnik več doli pognao po gúti, kak bi trbelo. Što tak smê praviti, ka se mertüčlívosti dugovánja naprê pomágati: njega nedostája? ! Povrno sem se vu kűhnjo. (Nôta : Befordultam a konyhába.) Povrno sem se vu kűhnjo, Da bi si nážgo na pipo : To je tô, nážgo bi si jo, Či že v-njê nebi gorelo. Vu pipi je tak gorelo, Nê sem šô za toga volo : Záto sem šô, ár sem vido, Tam notri lêpo deklino. Kűrila je srdce moje, Drva so z-plamnom gorele Kapa ešče njénvi okê, Kak sta se žarile obê! Jas jo glédam, ona mené, Malo falí, ka me zverčé : V-pipi mi je ogen vgáso, Srdce mi njé glád ožáro ! Sprévod naj pošteni bode. Vu Péceli je vöpremíno Nagy Števan katholišanski človek. Vdovica je ednoga kalavinskoga sôseda oprosila, naj ide'k-plebánoši i zglási mrtelnost i naj si pogovori žnjim, kakšega hípa bode pokopálišče. Sôsed se pred plébánoša postávi i naprê dá, ka je Nagy Štêvko vöpremíno i trbelo de ga tá pohrániti. — Že doprinesémo, — odgovori plebánoš, potom ga píta: — Kakši sprévod želêjo? Kak so stáli vlasjé na Nagy Štêvki? — Bogme nê jáko gladko, právi sôsed. — Teda Zagvüšno prosti sprévod želêjo. — Prosim, kak je mogoče, kak nájfalêšega. No dobro je, sprevodim ga v máloj srakici. Sôsed se ponizno nakloni i odhája. Komaj, kak do vilice kükla príde, stáne, malo si premišláva, poberé se i z-nôva pred plébánoša stáne. Kak ga plebánoš zaglédne, ga nasledüvajôč oberčé: No, ka ste pozábili, prijátel ? Té pa sramežlívo odgovori: — Li samo za toga volo sem se nazâ povrno, ka či bár je Nagy Štêvka familia vu sükešini zaostála, naj záto na sébe vzemejo, prosim ji ponizno to dugšo srakico, ár neva samo midva samá na sprévodi. 78 Kratke zgodbe hérešnji možôv. I. Ferenca Austrije casara, Vogrskoga kralá dühovnozavêden govor. Od prvoga Ferenca je znáno, ka je nê bio Bôg zná z-kak velikim dühôvnim talentomov nadárjeni. Ali záto je pa dönok po hištôrije pisátelaj ništerni njegov zrêli govor gori zamerkani. V-1820-tom l. okt, 20-ga so od poprêšnje nemirovnosti i nezadovolnosti deklamálivali Peštvármegyőva poslanci. I na to je prej pravo I. Ferenc nasledüvajôči i med lüdmi se vrtéči govor: „Totus mundus stultizát.“ Po slovenskom: „Cêli svêt bolondűje.“ Ali nika drűgo je tüdi pravo té bojazlívi, vu sébeskriti, reakcionáriški I. Ferenc král. — Njegov brat, ki je presvetšeni slobodnoga mišlênja i civilizácie želen môž bio: Jožef, Vogrskoga orsága nádor, ki se je trikrát mogao ženiti i vse trí žene so, štero je pred Habsburgskov familiov vönapovêdani grêh bio — krivoverkinje, tô je tô, nê katoličanskoga vadlüvânja bilé. I nádor je od ni edne nê želo, naj bi se spovêdala. Ta prva žena, Aleksandra Pavlovna († 1801) je rusoska právoslávne vere bíla,ta drűga, Hermina († 1817) kalavinkinja, ta trétja pa Mária Dorottya († 1855) je pa uprav vrêla evangeličanka bíla. Od té trétje žené je prej pravo I. Ferenc král svojemi brati: „No, za té žené žítka, drági moj brat, bom se že jas tüdi molo; ár či ti i tá tüdi náide mrêti, zagvüšno de ti ta štrta židôvka . ..“ Zamišleni Ballagi Mór. Toga velikoga, modroga Budapeš-tinskoga hirešnjega univerze profesora i pisátela zamíšlenost je pocêla orsági poznána bíla. Dosta šàlni anekdôt i pripovêsti se je gúčalo i písalo od njega, náimre po Cékušovoj Bauhofer Vilmi ino ešče po lasnom njegovom síni Aladári. Z-šteri je eta nasledüvajôča tüdi gorizamerkana: Ballagi Mór je ešče v-Kečkeméti bio profesor, gda se njemi je Aladár sin narôdo. Máloga síneka je ednôk mati na náročaj vu profesora pisárni čičkala, gde se je oča pôleg návade svojega pisátelstva vrêlo obravnávao i nê dosta mislo ka ga žena vu deli zastávla i môti. Vu pisárni je bio eden veliki omár, na A, B, C dêle raztalani, vu štere je profesor pôleg zdržétka segô meo svoje pisâtvi dêvati, tak ka gda je kaj šteo naprê vzéti, je včasi znao, v-šterom prečnjek je položeno. Zgodilo se je pa, ka je gospá nanágli v-kűnjo mogla idti za silnoga dela volo i je právla možê: — Prími, moj drági, malo etoga síneka, ár hitro v kűnjo morem hítiti i z tém v-plenice povitoga bábeka vu očé rôke potisnovša, je v-kûnjo šla za poslom. Gda se je tak za pô vöre nazâ v-hižo povrnôla, môž je že pri stôli sedo, globoko se vtonovši vpísanje. — No, tí si že pá . . . Gde je pa Aladár? — Aladár! — se je zdranfao zamišleni vučenják — i píta kakši Aladár ? — Tvoj sin! — Hja . . . istina, istina, ali kak da naj jas znam? Vêm si njemi tí mati! 79 — Ja vê sem ti ga pa v roke dála. — Meni? v ... v moje rôke? Z-tém se okôli zglejűjeta i na pamet vzemeta, ka se bábeka bêli povij v-omári vu „A“ prečnjeki vídi. V-zamišlenosti, gda njemi je bábek v-náročaj zadrêmao, ga je oča lepô v-„A“ prečnjek položo, k-stoli si je seo i pá se je v-delo vtono i gda je mati nazáj prišla, je že nê znao, ka je bilô na njega zavüpano. Aladár síneka je liki kákšo akte v „A“ prečnjek položo i sploh se je spozábo žnjega. Gyurátz püšpek i eden čizmár vu Pápa vàraši. Gyurátz Ferenc, kak mládi Pápe váraša evang. dühovnik je vogrsko oblêko i na sveklo zbiksane, na mêh zgrbane črêvle noso. Ednoga hípa je čizmár, ki je vrêli poslűhšávec i verník bio toga od vsê poštüvanoga i lüblénoga dühovnika, eden Lajossy imenüvani zavêdnoga občütênja májster, z vedrnim obrazom prinesao domô že naprê zravnani pár črêvlov, štere je kak remekno delo šteo notri pokázati ino se preštimávati žnjimi pred dühovnikom. Dühovnik záča probati čízme, obűva si je, ali nikak se ne pripravijo k-nogam. Têsni so, prestrani, tiščijo i Bôg vé, ka ešče. Bár je njemi nájbole žao, ali dönok je nazâ more dati, ár ji nebode mogao nositi. Hirešnjega člzmára renomej je črbino dobo i záča prositi dühovnika, naj ga neošpota, naj njemi ne želê škode; potrdjáva, ka se že navádi k njim, ali pa čizme k njegovim nogam i tak de je že lehko noso. Dühovnik se je toga nê vüpao trôštati, prisiljeni je bio čízme odvržti. Ali té političen šujster, poz-navši dühovnika naturo, je ne popűsto, erkôči: — Visiko Poštüvani gospôd dühovnik, naj mi nezamêrijo: vêm predga tüdi ne vdári tak vsigdár vö, kak bi človek želo i poslűhšávci se dönok k-coj privádijo. Gyurátz dühovnika je té zaviti, odkrito batriven odgovor nečákano geno. Oumurno je v-očí pogledno toga političnoga čizmára, nika malo si je zmislo, naprê je vzéo mošnjô i vö je pláčao čizm cêno. I z-etimi rečámi je odpűsto čizmára: — Drügoč pa, prijátel, nê z-lampami probaj tvoji rôk črbino vö zbrűsiti! Gda je Gyurátz tô prijátelom pripovedávao, je pravo: — Prijátelje, té čizmár je tak veliko pravico povedao vö, štero sem jas mogao honorêrati. Gyurátz püšpeka je vsáki, kak odličnoga govornika Poznao i dönok se je to pripetilo žnjim. Ka mámo tak mí, ti ovi dühovniki k-toga čizmára pravici praviti? Kokôtov boj. (Z-1930-toga Lutherovoga Kalendarija.) Meo je gospon farar ednoga kokôta, Nemo pravo dosta, — na meter velkoga. Té velki kokôt je vsáko ütro rano K-rektorovim leto, kak je gori stano, 80 Rektora kokôta skűbao, klükao, plôdo, To návado je ni e’n dén nê zaműdo. Gospon rektor je to vse mirovno trpo, Z-ednov rečjov se je nikomi nê tôžo. Ali v-en nedelo, kak je gori stano, Znábidti je z-lêvov nogov na tla stopo : Se je notri zmêšao vu kokôtov bojno; Pa bi bogše bilo, či bi zdâ v-nedelo Edne svéte pesmi spopêvao njé noto; — Popádne en kamen, na kokôta cíla, Lüčí i zavádi vu nogo kokôta, Štera se je bogme potrla sirota. — Hênjala je bojna, vitéz kokôt plantá, Z-dvorišča fararca vse to britko gléda, Vu srdci se zburka, grozno se čemerí . . . K-farari vu hižo beží, glasno kričí: »Jaj, jaj, jaj, jaj ! Moj Bôg ! naš kokôt je totá ! Edno nogo sirmàk splôh prêk potreto má ! Té prekléti rektor, njemi jo je potro, Kak ga je z-kaménčkom vu njô divjàk lüčo ! — Ali zdâ se ednôk na peté postavte, Što ste ? - Ka ste ? — Rektori pokàžte, — Tô je pero, papér, píšte njemi, ka de jaj ! Či kokôta cêno neplàča preci zdâ !« Sebé ponižati na telko nedajte, Od toga zbožnjàka, rektorove fajte! — Farar píše písmo, z-malo redôv stojí, V-koperto je dene, slűžkinja žnjim beží. Rektor písmo odpré, dobro v njem nemísli. Kak je záča čteti, eto vu njem vídi: „Poštüvar, vučitel, navèčar prídte k-nam, Vmorímo kokôta, fájn večèrja bô nam !“ Farar i rektor sta si dobra ostala. Potrošen je kokôt, — bíla dobra vola! * * * Ví cérkveni slugi, dosta ji Vás gléda, Zburka se občina, či nèmate mèra. To fabulo mi za hűdo nevzemite : Bole na Jezuša rêč vsigdár mislite : „Naj nezàide sunce, kak se pomirite !“ F. J. 81 Ženitvi, ali k-môži idênja potí. Humoresk. Poznao sem ednoga prijatela, kí se je vu cêlom svojem žítki interesêrao od ženítvi. Zbrodjávao, ziskávao je one potí, po šteri tak mladénci, kak devojke prídejo, ali pa bole, notri se naprežéjo v-ženítvi járem, šteroga do smrti morejo nositi. Istina, ka je on nê meo sreče v hižtvo se zaplesti, do smrti je stári junák ostao, ali dosta féle poti je skűso i naišao, po šteri se mladénci i devojke, kak műha vu pavočino, zapletéjo i zamrežijo. Ni ednoj devojki se je nê posrečilo, ali bole, nê ponesrečilo, kabi se v-njega poteknola. Poprêk se tak právi, ka se hížtva v-nébi zvežejo. Tô je žmetno vervati, ka bi ta nesrečna, vrêdnost i pêneze zganjajoča hížtva, ti nebeski protežêrali i podpérali! Pôleg mojega previdênja i prerazmênja, — neglédajôč na vu novinaj glášena, reklàmna i po hištva agentaj správlena hištva, štera so vu vezdášnjem vrêmeni nê „rêdka sredstva“, — se pôleg pörgarskoga položaja i stáve, rázločna hištva nasledüvajôč véžejo i postávlajo v-žítek, kak to obri imenüvani stári junák naprê dá pri híštv zvézanji svoja spoznanja i sküšenjá; štera jas, kak svétoga híštva vrêli prijátel v-Evangeličanski kalendarí notri dam djáti. Mogôče, ka ešče neoženjeni mladénci i devojke, kí ete redí čteli bodo, njim malokaj haska vzemejo. Sport zgànjajôči junák, telovadec példo denem na vékše notri skoči vu híštvo i či na pamet vzeme, ka se je vkano, pobere se i odskoči. Štrumf (nogavic) plêtkinja „zaple-té“ svojega gavalêra i tak prilično pléte svoj vlák, ka se več nevolák nemre odplesti i rêšiti. Prôitomi ríbič vörazprestré vlák i či se njemi neposreči zláto ribico zgrabiti, z-pesnicov se v-čelo dűne, sebé drží za štokkfisch-a. Marinar, — bár nepreštíma i nedá dosta na híštvo : „Ka je ono vrêdno k-môrja gladkomi gledali“ — právi. Ali tečas plava esi i tá, — dokeč k-koncovi, prvle-sledka i on k-brôdi híštva nepriplava. Kováč tečas bíje železo, dokeč je žerjâvo. — Šlosar, on pa náide srdcá klűč (šteri je včási hamišen, napáráč, z-šterim je mogôče več záporov odprêti.) Lampaše vužigajôči junák, — lübézni iskro vužge, štera v-plamén vdári; vožar híštvo spleté i zvéže ; kompaktor (knigovezár) notrizavéže svoje záročnice glavô. Čizmár z čirizom prikeli k-sebi to vöodebráno. Tišlar tečas hobli, gládi, politêra, i hitro k-sebi priglíkno včiní svojo mátko. Bankár v-knigo sprotokuliva záročnice móringo. Sabôla čí se na šinjek zvéže svojemi Iubivi. Nájvékši híštva zapelávec je „agent“, ali kak ga návadno zovéjo : „vigêc“, na toga dobro trbê paziti. Té zafrigani ftič — ki navékše v-partájaj blági potűje, — vu vsákom váraši zárok zvéže, potom na vlák séde i odpotűje. Nájbôgši partáj je mesár, šteri je uprav eden masen falat i od šteroga bi lehko pravli: „več kolbási, kak dní“. On i máščar z-príličnim rezájom hitro najdeta sebi valón pečénko. Poštášom že pôleg pozvánja vse na roke ide. Tam májó „Pošte reštánto, rekomandér“, — to ovo že 82 expres ide — no či bár nê poročno ; doktor recept napíše, i zavádi to právo medicino, štero gvüšno vráči. Železničár ognja môč nüca; električár z blíska bistrôčov príde k-cíli. Komaj, kak presêdanja kárto presêka, že je k-končnoj postáji prišao. Cvêtja odávec na dekline glavô dene zaročenja vênec; te stári ogradčar vküp zmáže te mládi pár. Polodelec počáka, naj se dozorí žétva; oštarjáš čísto vino vtoči v-kupico (či? či? či? !) Vancar se zaprva tôži, ka je kisilo grozdje, ali sledi vesélo donájče: „Po brátvi se, luba míla, zdáva“. Pri izraeli-tancaj je praksa prvle herb i tak zárok. Vučitel i profesor gori dá lekcijo, vő opíta vučénko i či je zadovolen z-odgovorom, dober kalkuluš spíše notri vu notes. Inžalêr vzeme svoj lanc, okôli prekrôži ideála srdcé i napo narédi; dühovnik i notároš je nateliko obhoden vu híštva meštríji, ka se brezi vse Ceremonije hitro oženi. Fiškáliš tečas drží tárgyaláše, razpráve, dokeč nedobí právde. I či je ne zadovolen, — appeláliva. Sodec vöposlühne tožce i tožene, v-protokulom vpela i gotov je sôd, komi se nevídi, naj se pritôži. Követ na votume püstí pítanje, štero, či vláda (tô je mati) podpéra, ednoglasno privolijo. Istina ka dostakrát po remeknom govorênji se na strahotno obstrukcijo zbüdí, teda za bôgše prevídi doli povedati z-mandátuma. Tržec, zdâ ednôk tákše blágo má dobiti, šteroga se ešče z zgübičkom nemre rêšiti. Kak pri vsakšem, tak tüdi pri híštvi je vsáki svoje sreče kováč. F. J. Oh tiha nôč, oh mila nôč svekla. (Nôta: Éj van, csend és nyugalomnak éje.) Oh, tiha nôč, oh míla nôč svekla, Mêseca, zvêzd sveklost džündžavna. Drágo dête, lübléni otrok moj, (Drági kinč, ka činíš, delaš zdâ ?) Mené sladke senje obvzemejo, Bár ne spim, dönk me navdêhnejo; Vsáka senja je sveklo králevstvo, (Korôna si tí v-njem jedíno). Vöre, zláte i srebrne predmete nâjbôgše küpüjete, či od stáre vösprobane firme H. SUTTNER, Ljubljana br. 93. zaprosite ilustrirani katalog, šteri se Vam pošle čisto brezpláčno. 83 Krátka zgodovina evangeličanske fare v Domanjšovcih. Píso: Hári Li pót ev. dühovnik. Domanjšovci ! Zádnja vés na záhodnoj stráni tak zváne krajine Öršéga. Razprostéra se na lêvoj stráni potoka Málakrka pri banovinskoj cesti v dužini 2 1/2 kilometra. Pred törskimi boji je vés Domanjšovci v tak zvánom stárom vrêji stála. Gda so pa törki ese prišli, so tüdi tô vés porüšili i zéžgali, prebiválci so pa odbêžali i po veliki i gôsti goščáj se poskrili. Po konci tej bojov so prebiválci pomali naprêprišli iz svojih skrivališč, na mesti svoje bivše vési so samo pogorišče naišli, záto so odišli iz stároga vrêja i začnoli so postávlati svoje mále hižice v dolini Málekrke, gdé tüdi dnesdén stoji vés Domanjšovci. Ali slédi, gda so si cérkev postavili, so jo nê v vési goripostavili, nego na tak zvánom bregi, gdé tüdi dnesdén stoji i kralüje nôva evang. cérkev obri vési i vse drüge gmajnske zgrádbe z šolov vréd. Cérkev so pa záto postavili na tom bregi, da bi zvünêšnjim vesnicam bliže bila. Zgodba, štera od očé na siná shája, tô právi, da so Domanjšovci v stárom indašnjem časi veliko i znamenito mesto bili. Tü so prebivali barátje dominikánci, meli so veliki klôšter tüdi v stárom vrêhi, meli so cérkev i znamenito latinsko šôlo — gimnázijo. Premožni starišov deca so od daleča ese hodili v to šôlo se včit. Ali törki da so tüdi té klôšter, tô cérkev i šôlo porűšili i do zémle zéžgali, tak da se dnesdén samo ešče mesto káže, gde je kralüvo té klošter, mesto je pa dnes zasejano z goricami. Tak Právijo, da je vés tüdi od tej dominikánski barátov dobila svoje vogrsko imé: Domonkosfa. Či je tá zgodba istinska, ali pa samo vönabrána fabula stári lűdi, tô sem nê mogo točno dognati i ugotoviti. V vrêmeni reformácije pa vés Domanjšovci že nájdemo med prvimi, štere prebiválci so večinoma spréjali Lutherovo včenjé, meli so svojega predgara, ki njim je v materskom jeziki gláso božo rêč i Kristušovo lübézen. Ali kak se je začnola krváva rim. katoličanstva prôtireformácija, so tüdi evangeličanski prebiválci v Domanjšovcih dosta mogli trpeti od r. katoličancov. Predgara so njim pregnali i v vozo so ga vrgli, cérkev i k cérkvi spádajočo zemlo so njim z silov vzéli. Dosta je té z silov od evangeličânov vzéte zemlé, haski té zemlé se ešče dnesdén katoličanskoga plébánoša pri Sv. Benediki dostájajo, či glih samo pár r. katoličanov jeste v Domanjšovcih, i iz té zemlé ešče dnesdén evangeličànec ne more dobiti eden falàjček v àrendo, nego samo tisti pár r. katoličancov, ki v Domanjšovcih prebivajo. Evangeličanci v Domanjšovcih i iz sôsedni vesnic so vu vrêmeni prôtireformâcije nê meli svoje cérkvi, ár so njim jo katoličanci z oborože-nov silov vzéli, nê so meli dühovnika, ki bi njim božo rêč gláso i bi je trôšto i batrivio v pregánjanja težki dnévaj. Ali dönok 84 so nê vcagali, dönok so nê zatajili vero svoji očâkov, nego na leto ednôk, ali dvakrat so se na dúgo pôt napôtili i šli so v artikuláriško mesto, v Nemeščo, ali v Nemesdömölk, gde so evangeličanci za cêlo Vas županijo smeli meti cérkev i dühovnika. Tü so z velikim veseljom i z radostjov poslüšali predgo i živeli so z Kristušovov svétov večérjov. Z duge pôti so se povrnoli v têli istina trűdni, ali v dűši pa mládi, veséli, batrivni i potrôštani, tak so bili zmožni odbiti vsaki pritisk i vsako pregánjanje katoličancov, ki so je vabili z lêpirni rečmi, z obečanjom različni dárov, či je pa tak nê šlo, te so njim pa dáli spoznati svojo oblást, naj bi oni samo zatájili svojo vero i naj bi prestôpili v r. katoličansko cérkev i vero. Ali vse to je bilo zaman, ár so evangeličanci meli eden drági kinč, šteri kinč je več bio vrêden, kak svéta vse zláto, srebro i premožênje, té kinč je bila biblia, ali Svéto pismo, i reformácija je rávno to biblijo dála svojim vernikom v rokô v materskom jeziki, naj jo čtéjo i naj iz té knige spoznajo právi krščanski návuk i žitek i samo Božo volô. Skoron na vsákoga evangeličanca stoli je tam bilô Svéto pismo. Istina, da so vu vrêmeni pregánjanja niti biblije ne smeli držati pri svojoj hiži, nego tisto so njim vzéli i zéžgali i ešče so je strogo pokaštigali. Hlápci katoličanski velikášov So od hiže do hiše hodili, štere biblije so najšli, so je vküperpôbrali i v navzôčnosti svoji gospodárov so je na grmádaj zéžgali. Ali té hlápci so prôstni lüdjé bili, pisati, čteti so nê znali, samo naslov biblije so znali po težki mukaj prečteti, ali drűgo so že nê poznali i nê razmili. Záto so si naši evangeličanski očácke tak pomágali, da so prvo naslovno strán v bibliji vövtrgnoli, tak so tisti slugi več nê poznali tô knigo, če je to Svéto pismo, ali pa nê. Tüdi dostakrát so mogli to drágo svéto knigo skriti i v zemlo zakopati. Tüdi denéšnji rod se naj vči od svoji stári očákov pobožnost, lübézen Bogá i svoje vere i cérkvi, poštüjmo, lűhimo tô drágo knigo biblijo i čtimo jo vsákí dén v svojem materskom jeziki. Poslűšajmo božo rêč, varimo jo i gvüšno je,. da nás tá za blâjžene i zadovolne včini že v etom zemelskom živlênji. Naš nepozábni veliki reformátor Dr. Luther Márton je ednôk ete znamenite rêči pravo: Biblija je pri- spodobna k sadovenomi drêvi, vsáki tál je prispodoben k vejkam drêva, vsáki veršuš je pa prispodoben na vejkaj viséčemi sladkomi sádi. I dale pa tô právi : Kelkokolikrát strosimo tô drêvo, vsigdár spádne ž njega nikelko sladkoga sáda. Rávno záto so blájženi, ki poslűšajo božo rêč i jo varjejo. Sinôvje i vnüki tej batrivni i stanovitni očákov so rêsan vervali i poslüšali božo rêč. Poglednimo záto tüdi tô, kak so jo oni poslüšali i varvali v Domanjšovcih i v njénoj okolici. Domajšovci že včasi po II. Jožef casara i kralá 1781. okt. 13. vödánim potrplivosti zrendelüvanji za pár lêt kak močna filijálna verska občina obstoji, ki spáda k Hodoškoj materskoj gmâni. Lastivne gmajne si ešče ne more nastaviti, ár nema potrêbni 200 familij i 500 dűš. Okoli 1800 leta si že goripostávi leseno cérkev malo niže od zdajšne cérkvi, tüdi hitro postávi stanovánje za vučitela, gde je tüdi šola nastanjena, má svojega vučitela, ki v máloj lesenoj cérkvi vsáko nedelo 85 drží božo slűžbo, Hodoški dühovnik pa vsáki mêsec ednôk príde božo slűžbo držat v Domanjšovce, gda tüdi Kristušovo svéto večérjo vöobslüžáva. Dokeč so Domanjšovci filijálna verska občina bili, iz toga časa samo dvá vučitela iména poznamo, eden je bio Szijjárto Števan, drűgi pa Hári Jožef. Evangeličanci v Domanjšovcih i v okolici so pôleg svojega materiâlnoga siromaštva vsigdár verno i jedrno pazili na tiste dráge kinče, štere je Bog na njih zavüpo. V njihovi srcaj i dűšaj je vsigdár močnêše i močnêše bilô ono želênje, v Domanjšovcih gmajno nastaviti i svojega dühovnika domá meti. Vrêmena kolô je pa li nê stanolo, nego se je paščilo naprê v bodôčnost, edna desetina lêt je drűgomi desétlêtji skopala premenlívosti grob. Tista vernost, pobožnost i navdüšenost, štera je ete gmajne žé dávno vu cintoraj i grobaj počivajočim očákom moč i trošt dávala v tisti Preminoči težki bojaj za svojo vero, se je ponôvila vu sináj, vu vnükaj, ki so to svéto i plemenito želênje pripelali do zmáge. Fiiijáine verske občine Domanjšovci, Lončarovci, i Ivanjšovci so vküperstanole i 1870-ga leta so prosile svojo višešnjo cérkevno oblást, naj njim dovoli nastaviti v Domanjšovcih lastno gmajno, lastno faro. Mesto prvêše lesene cérkvi so meli že vékšo zidano cérkev. Tüdi materska Hodoška gmajna je priporočala njihovo prošnjo, naj se nastá- vi nova gmajna v Domanjšovcih, ár je tém vesnicam daleč bilô hoditi na Hodoš v cérkev, záto je te svoje trí čeri odpüstíli z božim blagoslovom pod pogojem, da so té vesnice vseedno dužne do smrti té slüžéčega dühovnika i kantora njihovo zdajšnjo pláčo rédno na Hodoš plačüvati. Tüdi v to so privolili, radi so dvakratno bremen vzéli na sébe, samo naj domá blüzi morejo meti svojega düševnoga pastéra, napravili so pozváni líst za dühovnika, šteri je skoron ednáki z vezdášnjim pozvánim lístom, ali notri so vzéli, da dühovnikova dužnost bode tüdi včiti pár lêt deco v šoli, dokeč ne bodo zmožni tüdi vučitela držati i dokeč ne bodo meli za dühovnika i za kantora rédno posebno stanovánje. Višešnja cerkevna oblást je té pozváni list potrdila z tém zamerkanjom, da si gmajna v krátkom vrêmeni more tüdi vučitela i kantora odebrati. Domanjšovska gmajna, ki je zdaj samo z trêh vesnic bila nastávlena i mêla je okôli 700 dűš, ednoglásno pozové i odeberé za svojega prvoga dühovnika Kuzma Štefana kaplána iz Vadošfa, ki že 1870-ga leta oktobra mêseca príde na svoje novo slüžbeno mesto. Mlàdoga dühovnika veliko delo čáka v novoj gmajni, včiti more vu šoli, vu cérkvi, ešče tüdi na poli kmetijstvo, razmere so tüdi na düševnom poli Žalostne, ali novi dühovnik ne pozna trűda i pela svojo málo črêdo proti bôgšoj i lepšoj bodôčnosti. Domanjšovske gmajne verniki so navèkše siromašni máli kmetje i želárje, ki na svojem slabom grünti nigdár nepridelajo i nepripôvajo telko, da bi meli za sébe i za svoje drűžine cêlo leto povôli krűha, záto so hodili prvle v Vogrskoga orsága žitorodne krajine v Vaš, Zala, Győr, Veszprèm, Fejèr županije na žétvo, na mlatitev, na sprotolêšnje i jesensko delo, na velike marofe krűh slűžit, tak da so si vsáko leto dosta silja pripelali, eden delavec je v tistom časi več zrnja zaslűžo na žètvi, kak je pa domá zraslo náj- 86 bôgšemi kmeti. V zimskom vrêmeni so pa naši moški na pár mêsecov odišli v Austrijo (v Štajer), gdè so pri železnicaj delali, bili so dobro pláčani, meli so zadosta krűha i pênez i záto so tüdi radi aldüvali na svojo gmajno, na svojo cérkev. Tüdi dnesdén ne morejo živeti naši lüdjé edino od svoje zemlé, nego morejo za krűhom vu tühino idti. Leto za letom dosta naši mládi lüdi ide na marofe v Báčko i Banát, ali nèga več tistoga slűža, kak pred bojnov, v jesén se povrnéjo, ali žalostno je glédati i viditi tiste blêde obráze, oslablena têla, ki so svojo moč tam niháli v Báčki za tisto málo siromaško pláčo. Tüdi dosta naši lűdi ide za krűhom, za slűžom v Francijo i v Nemčijo, gdè naši mládi lüdjé morálno i versko propádajo i dosta se jih na veke zgübi. Tü bi mogla tüdi držávna oblast morálno i materialno pomágati našemi siromaškomi lüdstvi, da bi tak verno ostalo svojoj cérkvi i svojoj domovini. Mála fara že v začétki 1871-ga leta sklene, da mesto stáre šole i vučitelskoga stanovánja bode novo zazidala. Nôvo vučitelsko stanovánje, štero začasno dühovnik nűca i šola je na konci toga leta popolnoma gotovo bilô. Cêli material, vse. foringe i pêške délavce je mála gmajna sáma dála k zídanji, vse potrêbne pêneze pa z cerkvenov dáčov. 1873-ga leta se je domanjšovska fara povékšala. Bükalja, Szomoróc, Kerca, Szerdahely, Magyarszombatfa, Gödörháza i Velemér vesnic evangeličanski prebivalci toga leta odstopijo od Hodoške materske gmajne i pridrüžijo se k Domanjšovskoj fari, ár njim je tá cérkev dosta bliže, kak Hodoška. Gmajna se je zdaj povékšala za okôli 350 dűš. Tak povékšana fara si že 1873-ga leta rédnoga vučitela i kántora odeberé v osébi Gaál Lajoša, ki v jeséni toga leta príde v svojo novo gmajno. Zdaj je pa tüdi potrêben nôvi farof, ár dühovnik i vučitel némata mesta i prostora v ednom stanovánji. Záto gmajna žé 1874-ga leta zozida veliki i prostoren farof, rávno toga leta pocimpra tak dühovniki kak kantori z lesá nôvo gospodársko poslopje, vse to pa brezi tűje pomôči. 1877-ga leta pa fara kűpi tri plüge zemlé, štere hasek se kantora dostája. 1883-ga leta Domanjšovska fara pá malo vékša i močneša postáne, to povékšanje je 320 dűš. Zdaj Prosenjakovci i Čikečkavés odstopijo od Križevske gmajne i stôpijo vu Domanjšovsko faro, tak da zdaj fara má okoli 1400 dűš. Tevi dvej vesnici pa tak stôpite v Domanjšovsko faro, da evangeličanci iz tê vesnic samo 50 %-ov cérkvenoga dávka pláčajo tak za rédne, kak za izrédne gmajnske potrebščine, slédi se je té procent zviso na 60 %-ov i ešče dnesdén té davčni klűč valá za Prosenjakovce i za Čikečkovas. To vugodnost so pa dôbili záto, ár so oni predaleč od cérkvi i pri sprévodaj morejo dühovniki i kántori foringo dati. Zdaj je fara za eden čas dokončala težka dela, zidanje, cimpranje različni gmajnski hramb, záto njê preveč dobro spádne po trűdapunom deli si počinôti. Má dühovnika, kàntora-vučitela, má cérkev, farof, šolo i vučitelsko stanovánje. Ali té počinek ne trpi dugo, že pá novo delo i velki izdatki čákajo na gmajno. Dugoga vrêmena želézni zobov delo se preveč pozna na božoj hiži, tüdi je premála i 87 pretêsna za zdâ že poveksano faro. Že na tô more misliti gmajna, da v krátkom vrêmeni nôvo i vékšo cérkev more správlati i zidati. Tista navdüšenost, štera se ie vu našoj evangeličanskoj cérkvi že tak dosta - gmajnarov. 1899-ga leta se že sklene, da se stára cérkev porűši i na tô mesto se nôva zozída, dovoljênje za zídanje nôve cérkvi se tüdi izdá od püšpekije. Zídanje nôve cérkvi se začne že 1901-ga leta i dokonča se Evang, cérkev v Domanjšovci. krát pokázala, štera navdüšenost i lübézen je z ničesa dostakrát tak velika správišča goripostávila Bôgi i Kristuši na díko, se je zdaj pri toj príliki tüdi vöpokázala vu srcaj pa na jesén 1902-ga leta. Dokeč se je nôva cérkev nê zgotovila, tečas so se bože slűžbe v šôli držale. Cerkev je v lêpom románskom slogi (štíli) zozídana, je prostorna, visika z mo- 88 gôčnim föbom i širokim törmom, pokrita z eternitom i z velikimi stránskimi stebri. V cérkvi má prostora 1000 lűdi. Cérkev je zidao Ratkol Tivadar. Nova cérkev je koštala 36.000 zláti koron, klopi i oltár pa 4.000 zláti koron. Ár so pa tüdi orgole že stáre bilé i za novo cérkev mále i preslaboga glása, záto gmajna v Székesfehérvári pri firmi Szalay Jožefa narôči za novo cérkev tüdi nove orgole z 12-mi resgistri, té orgole so koštale 5000 zlâti koron. Tak je nova cérkev z cêlov opremov i z orgolami koštala 45.000 zláti koron. To veliko šumo so zvon 2000 koron podpore verniki samí vküperdáli i pláčali. Nova cérkev je 1902-ga leta oktobra 26-ga bíla posvečena i prêkdána svojemi svétomi cíli od prezvíšenoga Prekdunavskoga püšpeka Gyurátz Ferenca. Ár je 1904-ga leta fárni kántor i vučitel Gaál Lajoš zazàvajôči se na svoj beteg i na svojo starost v zaslüženi pokoj stôpo, záto si fara v 1905-om leti odeberé za svojega novoga kantora i vučitela Nagy Jenő pom. vučitela iz Gérce, ki že na konci toga leta začne z svojim delom v šoli i v cerkvi. On ešče dnesdén na zadovolnost cêle gmajne oprávla svoje kántorsko i vučitelsko delo v našoj fari. V šolo hodéče decé račun se pa vsáko leto poveksáva i to tüdi záto, ár je v tistom vrêmeni preveč dosta decé prihájalo v Domanjšovce za volo dobre šole z ravenskoga. V tistom vrêmeni je vsákí malo bole razmeti stariš z ravenskoga svoje dête za edno ali dvê leti poslo v Domanjšovsko ali v Hodoško šolo. Ešče dnesdén se vídi vékše znánje i razmetost pri tisti lüdàj, ki so té nikelko časa v Domanjšovsko ali v Hodoško šolo hodili. Záto je tak dosta decé več eden vučitel nê mogao včiti, ár ji je bilô okôli 180, rávno zato državna oblast prosi versko občino, naj si ešče odeberé edno drűgo vučitelsko moč. Tak si gmajna 1912-ga leta odeberé za svojega drűgoga vučiteta Vertsch Adolfa, ki je zvün bojnski lêt do 1923-ga leta oprávlao svojo slűžbo vu našoj fari. Njegvi vučenci se ešče dnesdén radi spominajo z svojega dobroga vučitela, gmajna pa z svojega paščlívoga kántora. Zdaj sta že dvá vučitela bilá, fara je pa samo edno šolsko sobo mêla, záto je potrêbna bila ešče edna Šolska soba. Gmajna je pá prisiljena zidati, záto sklene, da bode zidala edno veliko, prostorno i zdravo šolo z dvema šolskima sobama i z edno pisárno. Žé 1912-ga leta se nova šôla gorizazida, iz stáre šôle se pa predela prílično stanovánje za drűgoga vučitela, štero má dvê sobi, predsobo, kűhinjo i špájz. Nôva šola je koštala 18.000 zláti koron, štero šumo so naši verniki v poldrűgom leti z izrednim cérkvenim dávkom vöpláčali. Šôla je bila posvečena i prekdána svojemi velikomi kulturnomi cíli 1912-ga leta dec. 20-ga v navzôčnosti cêle gmajne po Kund Šámuel seniori i v navzôčnosti več dühovnikov. Mira lêta, zidanja i správlala delo pa pretrga 1914-ga leta tista nezgovorna krváva svetovna bojna, gda so iz gmajne vsi zdravi moški od 18 do 50 lêt k vojákom mogli oditi, domá so ostali samo starci, deca i ženske. Tüdi obá dvá vučitela sta mogla oditi, tak da je njidva vučitelsko delo v šôli sam žé obstarani dühovnik bio prisiljeni oprávlati, naj mladézen, deca ne ostáne brezi včenjá, naj ne bodo 89 analfabéti, nego naj znájo písati, čteti i računati. V bojnskom vrêmeni je krátek čas v našoj gmajni vučitelsko slűžbo oprávlala Káldoš Julia pomožna vučitelica. Tüdi za svojimi gmajnari je mogo oditi iz farne cérkvi té ménši zvôn i vsi zvonôvje iz kapêlic filijálni verski občin, tak da je gmajna vsega 10 bronasti zvonôv dála držávnoj oblásti. V cêloj fari je v tisti žalostni svojih drági, daleč od svoje cérkvi v tühinskoj zemli, v nepoznánom grobi počivajo i spijo svoj vekivečen sen. Naj bode njihov spômenek med nami živočimi blagoslovleni. Gmajna si je po dokončanoj svetovnoj bojni mesto odpelanoga máloga zvoná nazájsprávila drűgoga od firme Seltenhofer iz Šoprona. Vse filiálne verske občine pa v svoje kapelice po dvá:dvá zvona, šteri so Šola v Domanjšovci. dnévaj samo eden samérni zvôn ostao, i tô vékši zvôn v cérkvenom törmi, šteri je trôšto i batrivo, pozávao je k molitvi, zvao je v cérkev pred Kristušov oltár té živoče i žalostne gmajnare, i jôko se je pa za tiste, ki so domá mrli, ali pa daleč od svojih lübléni v tühini na bojnskom poli. Naša fara je 35 mládi i vrli svojih gmajnarov zgübila v svetovnoj bojni, ki daleč od med velkim svétkadržánjom i veseljôm bilí blagoslovleni i posvečeni. Obá dvá vučitela sta se povrnola iz bojne i tak se je v šoli, v cérkvi i v gmajni začnolo i nadaljávalo vse delo. 1927-ga leta májuša 8-ga je gmajne obstarani dűševni pastér Kuzma Ištván v 85 lêt svoje starosti nazájdao svojo plemenito düšo svojemi Stvoriteli. V Domanjšovskoj 90 gmajni je 57 lêt slűžo kak réden dühovnik, i tô dúgo njegovo delo je hasnovíto i blagoslovleno bilô, on se je vsigdár samo za svoje gmajne, za svojih vernikov dűševni i materialni hasek i naprêidenje brigo i trűdo. Njegovo mrtvo têlo je cêla gmajna z velikov žalostjov sprevodila v cintor i plakajôč je vzéla slobod od njega, kak od svojega prvoga dűševnoga pastéra, ki je, trí generácije včio, karao, trôštao, vodo pred Bogá, pred Kristuša, bio je trém generácijam pravičen, nesebičen, dober dűševni oča i potikazáč. Dosta je delo, veliko se je trűdo, v célom svojem živlênji je správlo za svoje gmajnare düševne i materiálne vrêdnosti. On je dao zídati vučitelsko stanovánje, farof, cérkev, šolo. Njegova gmajna toga dobroga svojega dűhovnika nigdár nepozâbi. Njegov spômenek bode dugo žívo med nami. On za svoje verno delo od Bogá príme zaslűženo plačilo, ár je Njemi verno i ponizno slűžo do svoje smrti. Gmajna je zdaj skoron pol leta brezi dühovnika bíla i sôsedni dühovnicke so oprávlali cérkvene funkcije. Ali ešče v tom leti vöpostâvi dühovniški pozváni list i 1928-ga leta januára 9-ga na svojem správišči ednoglâsno odeberé za svojega dühovnika Hári Lipót administrátora, ki je žé od 1927-ga decembra 24-ga oprávlo v toj gmajni dűšnopastérsko slűžbo. Kak si je fara novoga dühovnika odebrala, jo žé pá nôvo, veliko délo i brêmen čáka. Stári farof dosta popravila želê, záto fara ednoglásno odlôči, da stároga farofa ne bodo poprávlali i krpali, ár tüdi tô dosta stàne, nego nôvi farof bodo zidali. Stári farof se porűši i razmeče i na tom mesti se zazida 1929-ga lêta prostoren nôvi farof z stroški 210.000 dinárov. Tô veliko šumo fara v poldrűgom leti vöpláča, to je pá preveč velika obremenitev bíla za naše gmajnare, ár se je 400°/0-na cérkvena dokláda mogla vönavržti. Fara je k tém velikim izdátkom samo 2000 dinárov podpore dobíla od Gustáv Adolfa podpornice prekmurskoga senioráta, drűgo je pa vse iz svoje lastivna môči dála i prispêvala. V gmajnskom dühovnom živlênji mír i vküperdržánje kralűje, rávno tak med gmajnari i med gmajnski-mi čestniki. Gmajnarje v jesénskom i zimskom vremeni radi hodijo v cérkev, tüdi z Kristušovov svetov večérjov v precêj velikom računi živéjo, v lêtnom vrêmeni istina malo slabše hodijo v cérkev, tomi pa v tom nájdemo vzrok, ár v letošnji mêsecaj naši mládi lüdjé odídejo v tűhino na polsko delo, da sebi i svojim domáčim krűh prislűžilo za zímo. V našoj fari se boža slűžba vsako nedelo v slovenskom i v Vogrskom jeziki drži. Fara dnes 1250 dűš má, pred koncom svetovne bojne je pa mêla 1560 dűš, ali kak smo k nôvoj držávi Jugoslàviji bili priklüčeni, tak je naša fara zgübíla svoje verníke v tisti vesnicaj, štere so na Vogrskom ostàle i tô : Szomoróc, Kerca, Magyarszombatfa, Gödörháza i Velemér, zgübili smo skoron 310 dűš, to je pa za našo faro veliki zgübiček, ár je skorom svoje nájbole premožne gmajnare zgübíla. Tak oslablena gmajna bogme žmetno zmore izdatke, ár cérkveni davek znáša okôli 50%-ov držávnoga dávka. Nasa gmajna, hvála Bôgi, nema nikšega dugá, istina ka z izdátki samo tak daleč idemo, kak nam to redni proračun dovoli. Má lêpo 91 prostorne) cérkev, štero smo 1932-ga leta iz samovoli dârov naši vernikov lêpo vödali zmálati, tô vömàlanje nas je koštalo 10.000 dinárov ; má nôvi farof, kántorsko stanovánje i stanovánje za drűgoga vučitela ešče tüdi v dobrom stánji, štero je letos bilô renovirano, má veliko i zdravo šôlo, štero poslopje je zdaj banovina vzéla od gmajne v árendo. Gmajna má ešče 81/2 plügov zemlé, od štere 5 plügov dühovnik, 31/2 plügov pa kântor hasni. Tak pri farofi, kak pri kántorskom stanovánji jestejo z lesá cimprana i z ciglom pokrita gospodárska poslopja. V cérkvenom törmi jesteta dvá bronastiva zvonâ, vékši má 295 kg, máli pa 170 kg. V cérkvi jestejo dobre orgole z 12 registri, od šteri so nam žveglé za bojne časa nê odvzéli. Tüdi šolska oprêma, skoron cêli šolski inventàr je lást gmajne, tô pa zdaj držávna oblást nüca Stanovánje za drűgoga vučitela pa nüca Gospodarska zadruga, ár zvün kântora šôla nema več evangeličanski vučitelov, nego so tej vsi katoličanci. Naše gmajne verniki vogrski i slovenski jezik gučijo, naimre 900 dűš gučí vogrski jezik, 350 dűš pa slovenski jezik, záto se vsako nedelo predpoldnèvom v cérkvi dvôja boža slűžba drží, slovenska i vogrska. Tak za dühovnika, kak za kántora je to naimre po zimi v mrzloj cérkvi preveč žmetna slűžba. Matične knige se vodijo od 1870-ga leta oktobra mêseca, gda je prvi réden dühovnik nastopo svojo slűžbo. Gmajne vezdášnji dühovnik je Hári Lipót, ki od 1927-ga decembra 24-ga oprávla v gmajni dühovniško slűžbo. Kántorvučitel je pa Nagy Jenő od 1905-ga leta. Gmajnski inšpektor je Varga Kálmán posestnik, gostilničár i občinski predsednik v Prosenjakovcih, podinšpektor pa Bohar Károly posestnik i mlinar v Ivanjšovcih, prvi kurátor i blagajnik je Casar Ferenc v Domanjšovcih. Gmajnski inšpektorje so bili: Kòltai Jožef veleposestnik v Domanjšovcih od 1870 do 1902 leta, gda je tüdi mrô. On je bio tisti, ki je zatô delo, naj v Domanjšovcih materska gmajna bode, on je bio toga prvoga dühovnika nájbole vrêli pomagàč. Drűgi inšpektor je bio Krenner Ištván solgabirôv iz Körmenda, od 1928-ga leta do 1934-ga pa Heklič István trgovec iz Murske Sobote. K Domanjšovskoj fari spadajo sledéče vesnice : Domanjšovci, Lončarovci, Ivanjšovci, Središče. Prosenjakovci, Čikečkavas. V Domanjšovskoj fari dvê osnovni šoli jesteta, v Domanjšovcih i v Prosenjakovcih. Šôla v Domanjšovcih je do 1920-ga leta evangeličanska verska šôla bíla z dvema vučiteloma, dnes je tüdi držávna šôla z trêmi vučitelskimi močmi, ali med têmi je samo eden evangeličánec, dvá sta pa katoličanca, či bár samo 5 katoličanske decé hodi v tô šôlo. V Prosenjakovcih je držávna šôla, bíla je zidana 1897-ga leta na zemli evang. filijàlne verske občine i ešče je skoron l1/2 plüg zemlé dála drž. šôli, vogrska držáva se je pa záto obvázala, da bode eden vučitel vsigdár evangeličanske vere i da se bo skrbêla za včenjé evangeličanskoga verenávuka, dnes ste na toj šôli tüdi obê dvê vučitelski môči katoličanske vere, v šôlo hodéče decé 2/3-iva tála sta pa evangeličanske vere. Na obê dvê šôli se evangeličanski verenâvuk rédno včí, v Domanjšavcih. na tjeden v 6 vöraj, v Prosenjakov- 92 cih pa na teden v 4 vöraj. V obê dvê šoli sam dühovnik poučuje verenavuk i včí tüdi deco popêvati naše cérkvene pesmi. Dühovnik, zvün domáče bože slűžbe v cérkvi, na leto večkrát drží božo slűžbo v Prosenjakovcih pri evang. kapêli, ali v zími v šoli, i v Čikečkavasi v máloj cérkvici, tô pa záto, ár so tej gmajnarje preveč daleč od fárne cérkvi. Tô je krátka zgodovina evangeličanske fare v Domanjšovcih. Istina, da so to večinoma sűhi podátki, sűhe številke i iména. Ali v tej številkaj, iménaj i podátkaj vseedno nájdemo živlênje, žítek edne gmajne, edne velike držine, štera má v svojem žítki dosta lêpi, ali tüdi dosta žalostni dnévov, má nôvorojence, má mrtvece. Tüdi Domanjšovska gmajna je mêla dosta težki, žmetni dnévov, gda so se njéne kotrige žalostile, jokale, gda so dosta trpele, ali prišli so pa tüdi veséli dnévi, gda so se z ednim srcom, z ednov dűšov i z ednim mišlênjom radüvali, gda so si z radostjov postanoli pri svojih trűdov spraviščaj. Záto si mislimo dnesdén z hválodávanjom na Bogá i na naše očáke, ki so nam eto faro nastavili. Či pazlivo glédamo zgodovino naše gmajne, té v toj zgodovini napamet vzememo, da so naši očácke živôče kotrige bilé v našoj matericérkvi. Veselili so se, gda so leko pokázali svojo lübézen do Bogá, do svoje vere i do svoje materecérkvi. Štera gmajna tákšo preminočnost má, tista gmajna tüdi more meti bodočnost. Ali bode mála naša fara bodočnost i kakša bode tá bodočnost, to je odvisno od nás, od vezdášnji njéni kotrig. Bomo meli bodočnost, či bomo poslűhšali božo rêč i či tô rêč zdržimo, ár té bode Bog z nami prebivo, bode nam pomágo i blagoslovi nás. Záto poštüjmo, lübmo svoje vadlüvánje, svojo cérkev. Hodmo vsákí svétešnji dén z radostjov v božo hižo. Či v svojem vsákdenéšnjem živlênji opázimo, da smo slabi, hodmo v cérkev, Bôg nam tü na pomoč pride. Mi z Jezušom moremo hoditi, v Jezuši moremo živeti, njegove zapovedi v svoje živlênje moremo prinesti. Lübiti moremo Gospodnoga Bogá, lűbiti bližnjega našega. Znájmo pomágati tém tužnim, dresélnim i žalostnim. Či spunimo to zapoved, té bodemo mi dobri gmajnarje, té bode Bôg z nami prebivo i mi pa z tém delom pokážemo, da mi pa z Bôgom ščémo prebivati. Či tak včenjé našega svétoga vadlüvánja v naše vsákdenéšnje živlênje prinesémo, té ne bode zaman stála naša cérkev, naša gmajna, té ne bomo zaman v cérkev hodili, nego te mi tô pokážemo, da Bog nê samo da z nami prebiva, nego On v nami živê i v nami dela. Tak bodemo vredni tisti drági dühovni kinčov, štere so nam naši očácke spravili, samo tak se lêko vüpamo, da bode mêla naša gmajna lêpo, plemenito i bogáto bodočnost. Od velikoga perzijskoga kralá Cyrusa právijo, da je ednôk v bojni premágao svojega sôsednoga poglavára, njegovi vojáki so tüdi toga poglavára, njegovo ženo i njegovo deco zgrabili, Cyrus je pa tô cêlo králevsko držino v vôzo dao zaprêti. Za kratki čas je pred sébe pozvo toga zaprêtoga poglavára i pravo njemi je: Ka mi dáš či ti nazájdam slobodščino ? Polovico svoje držáve, je bio odgovor. I ka mi dáš, či tüdi tebi tvoje otroke nazájdam ? Drűgo polovico svoje držáve, je odgôvoro té poglavár. I 93 či tüdi tvojo ženo tebi nazájdam ? Za njô pa tádam samoga sebé Cyrusi se je té odgovor tak dopadno, da je cêloj držini nazájdao slobodščino i nazáj njim je dao cêlo zasédeno držávo. Gda so domô šli, so vsi hválili plemenitost i lübézen kralá Cyrusa, poglavár pa etak erčé svojoj ženi : Jeli da je tüdi lêpi človek té plemeniti král Cyrus? Žena njemi pa etak odgovori : Jas sem nê vidla nikoga i nikaj, samo tistoga, ki je priprávlen bio za méne samoga sebé gorialdüvati. Oh bár bi dnesdén mi tüdi nikaj drűgoga nê čüli i vidli, samo Kristuša, ki je za nás nê samo priprávlen bio samoga sebé gorialdüvati, nego se je tüdi resnično go-riáldüvo za nás na križnom drêvi. Od toga Kristuša nam pa Svéto-pismo, boža rêč govori, poslüšajmo jo záto jedrno v cérkvi pri boži slűžbaj. Svéto pismo, boža rêč je takše, kak eden pôtni list. Z tém lêko idemo z edne držáve v drűgo. Či smo pa božo rêč poslűšali i zdržali smo jo v cêlom našem živlênji, té v svojoj smrtnoj vöri batrivno, lêko trűplemo na nebeški vrataj, gvüšno da se nam odpréjo i tami dobimo mi blájženo vekivečno stanovánje. Drági gmajnarje Domanjšovske evangeličanske fare, prosim vás, bojdite pobožni, verni, stanoviti, lűbte svojo cérkev, poštüjte vsigdár našo evangeličansko mater-cérkev, samo tak se mámo vüpati lêpe bodočnosti naše gmajne. „Blájženi so, kí poslűšajo rêč Božo i varjejo jo“. Fabule z indašnji vrêmenov. Srdcé. Gda je Ádám očák ožívo i zagledno je Gospodna Bogá stvorjênja dela, se njemi je srdcé napunilo z-nezgovornov krasnostjov. Etak je erkao: — Gospodne stvoritel, dáj meni ešče edno srdcé! — Že boš vido, — odgovori njemi Bog, — ka de ti včási ešče to edno, štero máš, više. Na med dvajseti jezero lêt mejej. Svéti Gellért püšpek vu logá skrovnosti, v-samosti živôči je ed- nôk proso Bogá, naj njemi dopüstí viditi, či li samo na pét minut on človeči národ, šteri je pred desét jezero lêtmi na zemli žívo. Komaj, kak je to prošnjo dokončao, je zagledno, ka žnjim zôči eden gôste, dúge bráde (sakáli), košavi, kondrasti vlási starec sedí. Pred sebom žerjávi ogen má, ober šteroga je na ednom hrážnji, edno človečo bedrô obračao i pekao. — Nesrečen tí! — skriči na njega Gellért püšpek razdrastšeno: Ka činíš? — Človeče mesô jêš? . . . Vidênje je z-tém premínolo. 94 Gellért püšpek je čűdno glédao na žerjávi ogen. Tak si je mislo, ka se njemi senja. Ár je ogen on sam nalagao. Včeraj je vu lôgi edno fizôno zgrabo i tisto si je namêno spečti. Na hrážen je jo bodno i obri ognja je jo obračao. Med tém si je na to mislo, ka pa či se je njega vidênje z-Bože vôle zgôdilo, ár je istina bíla. — Či je tak bilô, — se je pá na nébo zgledno, moléči se, — dopűsti mi Gospodne, da vídim onoga človeka, šteri de ešče za desétjezero lêt žívo. Vu tom megnenji je premíno log i te svéti mož se sahšivši, je vido, ka na ednoga velikoga váraša pláci sedí. Okôli placa velike zidíne i tühinske nošnjé, obriti obrázov i odrêzani, krátki vlási lüdjé jestejo. I on, med njimi tam pečé fizôno. Lüdjé okôli njega nastánejo, čüdüvajôč ga glédavši, eden žnjí glasno skričí: Tí nesrečen človek! Ka činíš ? Stvár jêš, tí nevolák ? ! Fabula kôl. Gda so lüdjé ešče nê poznali i nê meli kôl, so peški hodili, ali so se pa na oslaj, konjaj, kumilaj i drűgi stvaráj nosili i potüvali. Po vrêmeni, kak so kôla naišli gori, so stvaré izpregli v-njé, i tak sebé i brêmena vozili. — Sledi so pa več i več féle vožnjé, škéri i náprav zbrodili vö, na šteri dnesdén po sűhom, po vodi i v-zráki potűjejo i brêmena vozijo. Kôlam se je vsákí radüvao, ár je človešanstvo po čeres vnogo stotinaj vu zaostánjenosti drevenelo, vu nikom je nê šlo naprê. Zdâ je že samo tô pítanje bilô odzajaj, kak naj vu ednom, ali drűgom obsédejo i sebi žítka prestor správijo? — Jas sem te nájprednjêši človek, — erčé král i seo si je na to nájprednjêše sedelišče. — Moje ôpravice so te nájfontošnêše, — erčé doktor, i k-njemi si je šteo sêsti. Ali pop ga je prehíto, govoréči: — Jas gosp. Kristuša namestűjem na zemli: tak me nemrete odzajaj posaditi! I k-králi si je seo. — Jas pravice Svečo držim na svêti — med njé vsečé sodec. — Brez méne nemre obstáti človek! — se pritiskáva vučitel. — Brez méne pa razpadne držáva, — kričí politikuš. — Vsi nazâ, — trôbi med njé kmet, — či jas nebom delao, nedte jeli krűha, od gládi vesnete. — Tak jas tüdi lehko tá sédem, kričí lončár. Či jas nebom rédo piskrov, nede mogo kűhati ni král, ni kmet. Tak so se dugo med sebom re-čüvali, pritiskávali, dokeč so si vsi mesto spravili na kôlaj. K-koncovi je cügle politikuš popadno v-rôke i z-bičom odsekao i potihšao debato. Li samo eden človek je ostao primèri, nê se je pritiskávao : To je pa pisátel bio. Gda so se kôla po vnogom štü- 95 kanji genole, on se je tüdi geno, peški je šô pred konjí, v-rokaj držéči lampaš, na sűhom i vôdi, po dobroj i lagojoj pôti : je vsém svêto v-edno dôb. I tak se tirajo lűdjé dnesdén, pritiskávajo se za mêsta živlênja. I či bár dnesdén nezgovorno dosta potüvanja škéri jeste, na sűhom, na vôdi, ešče i vu zráki, na potűvanje si težko náide sedelišče. Eden toga ovoga prehítiti namenjáva, ali vsèm i dnesdén zevčenost i znánje svêti po žítka gladki i kvakasti potáj. F. J. Za smeh. Vu šterom svojem bitji je spadno Gustav Adolf švedski král P — Pita vučitel vu šoli od ednoga pojbíča. — Vu slêdnjem — odgovorí pojbár. * Na konci predge naznani dühovnik gmajnarom, ka de príšestno nedelo od laganja i od krivoga svedostva držao predgo, záto gori prosi i opomína verníke, naj domá Svétoga Marka sedemdeséti tao evangeliom prečtéjo, da se k-njega zdržétki k-coj priprávijo. Na drűgo nedelo, prvle, kak bi predgati začno, je opitao vernike, šteri zvás je prečto imenüvani tál svétoga písma? Na ednôk je ji treseti — štiridesét verníkov gori držalo roké. Na štero je dűhovnik z-grméčim glâsom pravo : — Rávno k-vam ščém gúčati, kí roké kumes držíte, da naj znáte, ka vu svétoga Marka evangeliumi niti nega sedemdesétoga tála. X. Y. dűhovnika eden verník, gda je gder vkűpprišao z-dűhovnikom, je vsigdar etak oberkao: „Da sem ji že dávno nê vido, gospon dűhovnik.“ — „Pa bi mené lehko vsâkdén vidli, prijátel, vu cérkvi“ — je dôbo prípraven odgovor. * Gda je II. Sulejman Szigetvàr trdnjávo z močnov vojskov okoli obvzéo, štere branitel i zapovedník je te hírešen Zrinyi Miklós bio, so Sulejmána voji poráčali, naj pošle Zrinyiji písmo, zagvüšno njemi brezi bítja pűsti prêk trdnjávo. Törski casar je uprav písao Zrinyiji: „Či živeti ščéš, pošli mi ese tvoj meč." Zrinyi njemi je ete odgovor odpisao nazâ: „Či mrêti ščéš, prídi sam po njega!“ Dober tanáč. Dávno je bilô, ka so v N. vési zavolo nikše hűdobíje X šujstra na vešale obsôdili veški voditelje. Ár je pa hohâr samo v glávnom mesti dežele bio, so vözračunali, ka pot i „delo“ hohára vnogo stàne. Premišlâvlejo si, kak bi se naj ognoli tê stroškov. Eden odbornik nazádnje ete tanáč dá: Dájmo Šujstri 5 forintošov i naj se obêsi sam. 96 Moj rojstni kráj. Oh tí moj míli rojstni kraj, Da sem daleč od tébe vkraj. Srcé mi repenê z-méne, Dén i nôč mislim na tébe. Tam mi je zíbelka tekla, Ober njé mati spêvala, Mladosti rože tam Cvele I veselile me zmêne. Med džündžavnim cvêtjem korin, Med ftìčic spêvanjem lêpim, Sem gori zrásao jas v-tebi, Rojstni kraj drági si meni. Kak težko sem te ostavo, Drágim mojim z-bôgom pravo. V-tühinski kraj sem se pôdao, Njí návad i péld nê poznao. Kak ftič híti v-gnezdô svoje, Tak hítijo mísli moje Prêk dolôv, prêk strmni bregôv, Pomori me nazâ, moj Bôg! BENCIK ALEKSANDER z-Francuškoga, rodjen v-Vaneči. Lehka i prijétna smrt. Nekák je zmrzno. Dvê ženski si od toga gučíta i edna veli: Po mojem je tô lehka i prijétna smrt, človek od mraza zaspí gda se prebüdí, je že mrtev. Cipele za gospé. Edna gospá je v trgovini že pár tucatov cipelov sprobala, ali edne so se njej nê vidle. Te za volo vnôgoga probanja odtrűdjeni detič njej velí nazádnje : Milostivna gospá, mí za njí nemamo cipele,ár oni takše želêjo, štere bi odzvűna mále bilé, odznôtra pa velike. 97 Cejla Jugoslávija zná ka Ví nevejte, da je z rdéčimi srcámi na vignetaj nájmočnejša slatina po narávni ogljikovi kisilini i po količini ino raznolikosti minerálov, nenadkrilijvna pijača sáma za sébe, vönrédno dobra z vinom mejšana. Zahtevajte jo tüdi Ví! 98 Národne slovenske pesmi vküp správlene po Flisár Jánoš vučiteli. PESEM ORÁČA. Či se mi zorja prepôči, V-rokaj mam plüga príloči, Pred njim mi hodi dvojni pár: Ridža, Silaj, Plavko, Bogár . . . Bôg pomágaj, haj! Rêžem brázde tá po rosi, Po hladnoj džündžavnoj rosi, Po lêpom, díšnom cvêtiči, Med spêvajôčimi ftiči. Haj no, Silaj, haj! Tam kumes škvojánec máli, Orjé, z-pesmov Bôga hváli; Njega pár gde k-meni príde, Gde pa na gnêzdo odide. Haj no, Plavko, haj! Lêpi ftíčki, dráge stvaré, Nevídite mi materé? — Hej, da bi jas v-zráki plavao, Vsigdár bi si mater glédao. Čáli, Ridža, haj! Či bom poldné čüo zvoniti, Prído mi za menov mati, Žmâhni de mi obed tô znam, Ár bom žnjimi jo i nê sam. Haj no, Bogár, haj! Ešče ednôk bom šô sem tá, Ár mi trűdna márha leca; Napojim je i nakrmim, Do véčara tak odprávim. Ohá-hó-no-hô! PESEM MÁLOGA VÉRTA. Grüntni vért bom, grüntni vért jas, Tô právim. Plüg i bráno i sejanco Si správim. Džündž je sêtva, čísto zláto Vlatovjé. Mužike glás, mužike glás prepelice Kumes njé. Grüntni vért bom, grüntni vért jas, Kak právim. Meo bom konje, lêpi krščák Jas ino: Za lêpim krščákom lêpo korino; Svétešnje dní vu cérkev bom Tak hodo. Grüntni vért bom, grüntni vért jas, Kak právim: Lêpe grünte, vrehé, zláto, Si správim. Blagoslovi Bog vse Vrle Delavce. i po trűdi obéseli Njí srdce ! DÜH I MOUČ VINA. (Stára slovenska pesem.) Pij, brátec, píj zláto vince, Vodo naj živina žré. Píj pa dáj srdci veseljé, Ár i tebé grob požré. I kesno de ti te piti, Gda na dugo pot máš idti. Píj, pajdáš, ár en hopp, Te v-žep srániti zná pop. 99 Viš vu Bachuša kapêli, Cürí zláta žilica, Tam se razprestré vu têli Čleka vsáka žilica. Tam obsíjne v-túžno srdce Víšišega žítka sunce, Šteroga tak míli trák, Razžené prs temni mrák. I što bi nam prestopiti Smeo pôt v-eto svetlíno ? Što ne želê pogroziti Gut vu vina vretino. Ivo Vince i Domiter, Vendel otec i Jupiter, So velki svétci bilí, I dönok radi pilí. V-vinci náide vrli težák, Hvále stálno poštenjé; Példa je v-tom Noè očák, Kí je po njem dôbo njé. Njegvi gyámi, njegvi trűdi Do se hválili od lűdi; Dokeč de trs grôzd rodio I svêt njega mlêko pio. Vina dűh segrêva, zdigne, Kakti prsi vojnika, Da ga ni groza ne vugne Pred mečom protivnika. Srdčno tere k-svojmi cíli I zaspí za dom veséli, Gde ga dike korona Za stálnost i krv lôna. Znjim napunjeni zvužgéjo Apostolje velki svêt, Gda na vse kraje neséjo Vere iskro i posvêt. I sam Kristuš se žnjim v-Káni Na Golgoti, v-Gethšemáni, Prôti smrti tak krepí, Da tiho v-njé sen zaspí. Slovenski, slovački, vogrski i nemški evang. vojáki v Južnoj Srbiji l. 1936. Z leve stráni Turek düh.-sinjor z Beograda. 100 Vince je Očé blagoslov, I vráč v-hípi teškôče, Ono jo vtihšanja áldov Za mrtve i zivôče. Glédaj z-verov, gléj grêšnika, Kak nagíble kehli k-sebi, Gda za dűšo aldüje, Naj jo pekla mentűje. Brezi vinca se ni Bôgi Nemre prav poviditi; To so že pred nami Vnogi Môžje mogli skűsiti. Záto je tak Luther Martin, Kak svéti Vazul i Kálvin Vernim pehár v-rôke dao I piti zapovedao. Z-tém oliom sé vu smrti Máže istine verník; Gda ga k-víšni držél vrti Na pôt správla spovedník. Na po tak zravnanoj pôti Gvüšno ide k-cíli prôti I srdčno stâne zôči, Hűdi dűhov besnôči. Bog, té tvoji drági dobrot Je pun ves naš prebítek, Po njí se razvedrí sirôt Mràčna néba i žítek. Blagoslovlen bojdi tvoj dár, Zláte vretine pun pehár; Tebi se nanizâva, Kí žmâh vinca koštáva. LEKARNA Mr. ph. Dr. J. de Bölcs MURSKA SOBOTA ALEKSANDROVA CESTA 21. USTANOVLJENO L. 1842. TELEFON ŠTEV. 42. Jarnevič Peter stolar in drakšlar v Murski Soboti Lendavska ulica. Vsáki, šteri nüca pohištvo (butor ali pri zídanji hramôv tišlarsko delo, kak tüdi vsa drűga v to stroko spádajôča dela), se naj napoti direktno k-tomi tišlari i bode za- dovolen z delo m, nájbole na z cênov. Zdrakšlà vsákovrsten lês. V zálogi má vsákovrstna tišlarska i drakšlarska dela, kakti škrinje iz trdoga i méhkoga lesá, vsefelé stojala za korine, stôce, omáre, stole, postele, itd. 101 Vérstveni tanáč. I. Sadovenoga drevja gnojítev. Vsákí hasnoviti náras potrebüje gnojítev. Dokeč pri strmeni i pri vkápni nárasaj tô samô odsébe za razmeío držímo, pri drevji tém ménje míslimo na gnojítev i zemlé poprávlanje. Pa drêvo tüdi vöpotégne i gori ponüca z-zemlé nárasi potrêbne štiri glávne tále, žér davajôče kojne : fosforkisilíno, vápno, káli i nitrogén, tak da té zemlé znôva nazâ moremo dati. Gnojenje gáji, osnávla drêvo, po šterom se sáda zavrženje polêhšáva, pôv je jakši, popolnêši, rázlične betege bole vö pretrpí prôti njim stojí. 1.) Pítanje je zdâ že tô, kakša gnojítev je hasnovitêša, jeli štalé, ali pa mešterska? Vu štalé gnojítvi vse oni táli jestejo, šteri so k-nárasa osnávlanji potrêbni i či zvön tej ešče húmus bívajôčov bojnov tüdi obilno pripravimo zemlô. Tá kojna trdo (žilavo) ilojčno zemlô zráji, méono včiní, pêska škodlívo lastnost poménšáva. Vu štalé gnojê jeste nitrogén, fosfora kisilína i káli, — i blűzi v-tom primêri, ka pri 100 metercentov prhke štalégnojom vö odpelamo na zemlô 50 kgrámov nitrogéna, 25 kgrámov fosforkisilíne i 63 kgrámov kálija. Da se tak vu štalégnojê vsi štirje potrêbni tàli náidejo, tak je ta nájbôgša gnojítev štalé gnoj. Ali tô záto neznamenűje tô, ka bi mešterska gnojítev vu sadovnjáki nepotrêbna bíla. Mešterska gnojítev proti štalé gnojej má edno prêdnjost, tak tisto dámo žnjôv zemlê, štera tam falí. Či v-zemlê ménka vápno, te vápno; čí pa ménka káli, te njega; či nitrogén, tak nitrogén ; či pa fosfor, teda toga moremo dati. — Z-toga pa tô zhája, ka dober vért po- znati more svojega sadovnjáka grünt, da njemi pripravno gnojítev zná ponüditi. Rázločne fajte drevje tüdi rázločna želênja má. Példo denem: višnje, čresnje, marule i breskvi, ringló, orêhi, v-kitine vceplene grűške nevtajeno potrebűjejo vápno. V-tákšem položáji za dôpuno pri štalé gnojê je potrêbna mešterska gnojítev. Med mešterskimi gnojítvi se nüca superfosfát, fosforkisilína — i káli, — čili soliter, nitrogén, vápno, márga; šaliter vápno dájo zemlê. Vápno lês bole prôti stojéčega včiní: koščice, pečjé i sád dobro vöosnovati pomága. Pri koščičnátom sadovenom drevji nedopüsti mêzge, smolé zgájati. Káli gáji lesà tálov bole prôti stojéčo spodobnost, listja osnove opravico podigáva i sáda osnávlanje i Iepšolicojno pomága naprê i bôgši žmâh njemi darűje. Náimre zakučene (nisike) jablani i grüške potrebűjejo povôli kalija. Fosforkisilína na rodni tálov osnávlanje, sadű zgàjanje, na ranêše dozorjenje i na njega kakšost vu velikoj meri slűži. Či nega zadosta fosforkisilíne vu zemli, teda példo denem pri koščičnátom drevji vu vrêmeni osnove koščic vu velikoj meri drêvo spüščáva sád, lístje se slabo osnàvla i náimre breskvi gutavdárci dosegűjejo i zničijo je. Nitrogén veliko gnánja môč dá, pôleg šteroga na drêvi dúge, močne mladike, veliko lístje i tüčen sád zrasté. Z-nitrogénom obilno gnojenje je nê cílavno, ár po tom dostabujni mladík prôti silna spodobnost trpí, štere se do jéseni prav nedozorijo. Rázločne mešterske gnojítvi gledéč na nji pliv li te mámo nücati, či vu sadovnjáki kákše zménkanje 102 opázimo. Dober vért se držati má oni pravil, ka tô njegov grünt potrebűje i njegove sadovene fajte želêjo. Zvön štalé i mešterske gnojítvi ešče drűge gnojítvi tüdi jestejo, na példo: zeléna gnojítev, — z-klanice spravlena krv, — ali pri rédnom vérstvi se štalé i imenüvane mešterske gnojítvi nücajo. 2.) Kakda dámo sadovenomi drevji gnojítev ? Štalé gnoj po vövožnji preci pod zemlô trbé spraviti, ár se ovak gnojá žéra môči eden štrti tao pogübi. Drevja nê lopato globoko i od stéble daleč, gde z-drêva vêk kaple tečéjo doli, trbê pod zemlo skriti. Pri mládom drevji med stéblov i korônov na sredini trbê gnoj podkopati, ár tô tam ešče tüdi má vlásno korenjé. Pri stárom drevji korenjé globoko vu zemlô tere doli. Pri tákši tak doségnemo cil, ka okoli korone kraja z-ospíčenov škerjôv, z-železnimi, ali z-lesenimi píči na gôsti, na 30—40 centimetrov nagôsti globoke lűknje nabíjemo, v-té gnojšnico nalejémo, štera tak hitro vu Sv. Večérja konfirmandušov v Beogradi. okoli stéble trbê gnojiti, ár gnojá žér gorijemájôče i vlečéče vlásno korenjé od stéble daleč, nakonci kustom korenjê jeste. Od drêva korone ešče na eden meter, pod kaplic zaštrišom, tak od té ešče dale trbê tüdi z-mešterskov gnojítevjov gnojiti, ár tam jeste nájveč vlásnoga korenjá. Tak gnoj na edno dobro globokom k-bodôčemi korenjê príde. Náj mre vu deždževnom vrêmeni je dobro z-gnojšnicov polêvati i gnojiti. Od sprotolêtja do leta sredine je dobro z-gnojšnicov polêvati, štero z-vodôv prerêčimo, gôsta nesmi bidti. Meštersko gnojítev obri na zemlô raztorimo i nájbôgše de, či jo včasi podkopamo. Vu takšem 103 sadovnjáki, gde drevja korône, edna do te drűge dosegűje, je nájbôgše cêli sadovnják pognojiti, ár se vu tákšem mesti korenjé cden z-tim ovim v-küp zamreži i tak se sôsednoga drêva ténko korenjé mikmá z-ovim navküpe namoči i gnoji. 3. Gda naj gnojímo ? Poprêk lehko tak povêmo, ka vsáko trétje leto gnojmo, — istina, ka tô nájbole od zemlé visí. Gnoj je nájbogše v jesén ponüditi, ár tak čeres zíme zemla v-sébe vzeme vu njem bodôči žér i v-sprotolêtji ga že korenjé v-sébe pocéca. Li samo nitrogén mešterske gnojítvi nesmimo v jesén dati, ár se té vu vôdi naleci raztopí i tak do sprotolêtja tak globoko odíde, ali pa ga grünta voda tak daleč odnesé od drêva, ka njemi že nede hasno. 4. Kelko gnojítvi dajmo ? Gnojitvi velikost od toga visí, keliko drevja velikost i njega osnáv-lanje potrebűje. Primêrna more bidti k-drevja krepkosti. Strokovnjáci tô tak tanáčivajo, ka vsákoga drêva stéblo od zemlé na eden meter visikost stéble kúšavo zmêrijo i tak k-doblenomi račúni primêrno gnojítvi velikost z-edne táble doli prečtéjo. Tá tábla je jáko prestrana i tak točna mera je pri rédni hižni sadovnjákaj rávno nêpotrêbna. Poprêk si lêhko zamerkamo, ka telko štalé drôvnoga gnojá dajmo, da na stô kvadrát metrov 11/2 metercentov (150 kgr) príde. Ešče tüdi tô tak májó šegô črniti, ka poprêk lêtno 12 kgrámov naj príde na vsáki kvadrát meter, keliko kvadrát metrov drêva korôna pokrije. Na mešterske gnôjítvi gledôč nasledüvajôče recepte ponüdímo: 1.) Na z-drêva korônov pokriti prestor na vsákí kvadrát meter vu zíme začétki 41/2 gramov žežgánoga vápna, na sprotolêtje 40 grámov 40% kálisôli, 60 gr. ammóniaksuperfosfáta dámo. 2.) Pôleg drűgoga recepta pri starêšem drevji na bôgšoj zemlê na vsákí 100 kvadrát metrov 1 kgr 10% káli sôl, 11/2 kgr superfosfáta, 11/2 kgr čilišalétroma dámo zvön štalé gnoja. 3. ) Na posebne drêva gledéč vsákšemi mládomi rodéčemi drêvi na vsáka trí lêta zvön štalé gnojá poprêk 900 gr 40%-ne káli solí, 1100 gr superfosfáta, 1300 gr čilišalétra. 4.) Pôleg Bart-Šteglich nemškoga znanca na vsáko sadoveno drêvo na eden-eden kvadrátmeter 10 gr nitrogéna, 5 gr fosforkisilíne, 15 gr kália, 10 gr vápna. 5.) Koščično sadoveno drevje poprêk dosta vápna potrebűje. Na edno-edno drêvo zvön štalé gnojá na 1—2 leti 1 kgr žežgánoga vápna, % kgr 40%-ne káli soli, 2—3 kgr superfosfáta i 1 kgr žveplene kisilíne ammoniaka. Samo od sébe se razmi, ka so té dátke samo poprêšni račun, ár gnojítvi kelikost točno samô drêva stan i zemlé kakšost dá. Poslov. Flisár Jánoš. Sekulant i kmet. V ednoj vési, gde so ešče nê poznali sekulácijo, eden agilen sekulant tolmači kmetom, ka je sekulácija. Nazádnje ga nezavüpno píta eden starêši kmet: ali bi tô istina bíla, gospod, da človek pláča na leto stô dinárov i či zgori hiža, dobí šést jezero dinárov ? — Perse, ka je istina, samo hižo nišče ne sme sam vužgáti, ali jo vužgáti dati, ár te nikaj ne dobí, nego de ešče krív. — No, velí kmet — včasi sem mislo, da je ta sekulacija nikši švindl ! 104 Vgonítke. I. Eden oča je meo trí siní. Na starost je svojo vrêdnost med njimi pôIeg medsebnoga pogovorênja razdêlo tak, ka so vsi zadovolni bilí. Na slêdnje je ešče meo 17 ovéc, té je tak razdêlo, ka je žnjí ednomi zravnao polojno, tomi drűgomi eden trétji i tomi trétjemi devéti tao dati. Kelko je dôbo žnjí eden po ednom tak, ka je vsáki svoj tao brezi toga, ka bi štero birko doli bujli, brezi vlomkov k-svojemi táli pôleg računa točno žívo dôbo? . . . Tô nálogo so nevém gde, pri matematiki velke mature osmošolci kak pismeno nálogo dôbili gorí. Kí so se višje računanje: algebro, korén iskanje, regule iks, „a“ quadrát, „b“ quadrát i Bôg zná ka vse nê včíli, véndar brezi težkôče rêšili (bár nê vsi), ali našega kalendarija čtitelom, kí vu matematiki ménše znánje májo, teškêša má bidti. I ka se naj trűd njim nakeliko teliko povrné, z-príšestnoga leta kalendarija eden-eden exemplár po znižanoj cêni, za osem dinárov dobíjo. Rešitelje se naj pri reditelstvi pri cájti zglásijo. Višješolci gimnázije se ne bodo med rešitele računali. Vsákí rešitel more doli spísati razmeto, kak je računo. Rešitelov iména v 1939-tom kalendariji bodo oznanjena II. Vu ednom velikom varaškom brűtivi 12 z brunca zlejáni vitézov podobe, stebri stojíjo vu orožnoj vojáškoj ôpravi, na svetovne bojne spômenek postávleni. Tej brunčni vitézje vsigdár, či čűjejo poldné zvoniti, pôleg regule doj z gláve popádnejo kalpage i po dokončanji zvonenjá si je pá na glavé pokrijejo. Kakda je tô mogôče?! Brezplačno ne dobite blaga ni v eni trgovini ; pač pa po skrajno niskih cenah dobite : 1. ) svežo kavo, čaj, rozine, bučno olje in vso specerijsko blago. 2. ) Stekleno in porcelansko posodo, servise primerno za darila in dnevno uporabo. 3. Potne kovčege, damske ročne torbice, žepne svetiljke, toaletna mila, kolinsko vodo i. t. d. 4. ) Nogavice, rokavice, robčke in drugo slično blago. 5. ) Kipe (stebre) sv. srca Jezuša, Marije in drugih svetnikov, kakor tudi okvirje in slike svete ter druge. 6. ) Vse mrtvaške potrebščine ; umetne vence, mrtv. prte (šlare), škrinje (trüge), mrtv. čevlje, kape i. t. d. 7. ) Imamo komisijsko zalogo nemških lakov in barv — v vseh bar- vah — čopiče — in drugo — to vse v domači trgovini Miroslav (Imre) Domajnko Murska Sobota, Aleksandrova c. 23. poleg stare apoteke v Dittrichovi hiši. 105 Hôd vrêmena z-indašnji časov. Pred 750 lètmi so dvakrat želi vu Vogrskom orsági, okôli Božiča je cveo modríš. (Vzéto z-1937-ga leta májuša 16-ga z-Báčke Napio novin 134-ga strána. Flisár Jánoš vp. vučitel.) Pôleg vezdâšnjega hôdnoga vrêmena bi človek komaj vervao, ka so bilá vrêmena, od šteri imenüvane novine nasledüvajôč píšejo: Indašnji napiski od dosta interesántni zím svedôstvo pokážejo pred nás. V-988-om leti je ešče v-juniuš mêseci kusti léd pokrivao Duna tekočo i v-Čarnom môrji je tak grozno veliko falatôvje ledü plavalo, ka je ešče Bizánc močín stené poškodovalo.V 859 leti je Adrijansko morje tak krepek léd pokrio, ka so ponjem z-kôli velka brêmena preváždžali. Sledí v 1399-tom leti je med Angliov i Francuskov bodôči Calais-kanáliš zmrzno. V-1515-tom je grozno mrzla zíma bíla i od risálov do konca septembra, do Mihalyovoga, je vedno deždž šô. Vogrski krônik pisátelje so gori zapisali, ka so v 1573 leti májuša 21-ga ešče vodé : potokje, mlake z-ledom pokrite bilé i vu Francuškom je glád i sükešína ladala. Sledi v 1793-tjem je grozen mraz ladao i v-Pešti je Dunaja léd tak kusti bio, ka so štüke rezali žnjega. V-ledeni štükov cevi so Pükšeni prâh dêvali i z-ledű krugle i na Dunaja bregoma drgetajôče lüdstvo se je več dní z-tém razveseljà-valo, ka je poslüšalo ledeni štükov strelbo. Sprevêdni môžje so z-ledű kupice zrezali vö i žnji pilí víno. Trde, nevarne zíme so se večkrát z-mláčnimi, toplimi premenjávale. Pôleg vogrski gori zamerkanj v-1182-gom leti je sadoveno drevje že februára 2-ga na svečnico z sadom napunjeno bilô. V-1187 leti, točno pred 750-timi lêti so v-februári jáboka že kak orehi kusta bilá, v-mâjuši so želi — i v-tom leti so — na čűd-čüdo na Vogrskom dvakrat želi. Na konci augustuša je že brátva tüdi dokončana. Jáko mláčna zíma je bíla na vogorskom — v-1289-tom, kak se to z-Papp Števana „Hasnovita razveseljávanja“ písani knig vídi, gda so dekline na Božič i trikrâlov dén z-viol i drűgoga cvêtja sebi na glavé vence plele. V-januári je cvelo drevje. Istina je to tüdi, ka v-1332-tom leti so v-januára sredíni že oráli, v-1397-mom pa v-májuši že žétvo dokončali. Mláčna je bíla 1463-ga leta zíma tüdi, tak da so se črešnje že na cepleno Marjo dozorile. Vu naslediivajôčoj stotini so trí jako mláčne zíme bilé: v-1600-tom, v-1601 je vretin voda zménkala v-1607-mom je že vu februári to nájkesnêše cvêtje ocvelo. Z-trêmi lêti sledi je pá tak mláčna bíla zíma, ka so se črešnje že v-novembri obdrűgim dozorile. Žalostne dní i glád je prinesla 1622-ga leta mláčna zíma, ár je késen mraz ves pôv zníčo. Malo kaj 106 je zraslo, eden kebel pšenice je 33 do 42 srebrni râhnški koštao. Z-trêmi lêti sledi 1625 v-januâri je znôva mláčno vrêmen ládalo, škvorjanci so záčali popêvati že v-januári i tak je ostalo do drűge zíme. Znôva po trê lêti je pá mláčna zíma bíla, ali za njôv je glád i velka sükešina ládala po cêloj Europi. V-1651 leti je zíma tak mláčna bíla, ka se je grozdje že v-juliuši dozorilo. Zvön tej sta ešče dvê zvönrédnivi mláčnivi zími bilê V-toj stotini: 1656 i 1666. — Zvönrédna toplôča je bíla v-1759-toj zími, gda so februára 12-ga műhé, sumičje i žüževke semtá lêtale i vršeníle se, V-Gjürgjevskom tjédni so zàčali senô kositi. Dr, H. Krimm predávajo i popêvanje včíjo v Osijeki ob priliki správišča G. A. dr. 1936. Istinska dogodka. I. V ednom kráji se je zidala ev. cérkev. Eden nadühti drűge vöre človek z prijáteli kre njé idôči špotlivo právi: Tô bi dobra štala bila. — Eden evangeličanec, šteroga so nê opazili, je šô za njimi i té je erkao: Tí pa za günca v njô. (Gizdávec se je nê vüpao nazáj zglednoti.) * * * II. Dvá pápinca ideta kre ev. cerkvi, na štere stêni je Kristušova podoba. Te eden velí: Kakšega svétca so pa tê lüteranje vöobesili ? Te drűgi njemi velí: Tí norček, vêje pa tô nê svétec, nego Luther Márton (?!) Jts. 107 KRONIKA EDNOGA LETA 1936. okt. 1. — 1937. sept. 30. „Dokončani jé pá eden velki bežáj — Ednoga cêloga leta bistri tekáj ! ...“ I vu edno leto, — oh kelko vse se notrisprávi ! Kelko veséli zibelk ino kelko žalostni skrinj. Kelko smeha i kelko skúz ! Kelko hišnoga nakanênja i britkoga vkanênja ! I jas liki dvojéči vandrar stojim pri brôdi prišestnosti ... Ár pred menom je te velki nepoznánec. Jeli pod vedrnov nébov bomo mogôči idti, ali pa vmoritelski rűm kmični oblákov bode nás grozio ? Človek nemore znati! Edno je pa gvüšno. To, ka Boža je tüdi pretečenost i njegova je tüdi prišestnost. Njegova milošča nás je obvzéla tüdi vu pretečenosti i njegova milošča nam priprávla tüdi príšestnost. Nemamo tak drűgo činiti, kak z zahválnim srcom, návučnost jemléčov dűšov zaglednoti vu vsem Božo miloščo —- tak za nami, kak pred nami! I. Za nami, Tü se spomenémo predvsem z-ništerni osebne naráve cerkveni dogodkov. Naš püšpek. Celo našo orsačko cérkev je razveselílo, ka naš verno slüžéči püšpek D. Dr. Popp Filip so od vsevučilišča v Breslauji z častnim doktoratom teologije odlikovani. Počastitev našega zemláka. Zalajska šinjorínja na Vogrskom si je Jonaš Lajoša dühovnika, predanovskoga rojáka za šinjora zebrála. Sprememba v Dijačkom Dômi. Fiiszár Jánoš vpok. vučitel, Dijačkoga Doma od 1924. septembra mao vreli skrbnik, so za volo svoje starosti odstôpili od etoga svojega dela. Dijačkoga Dôma vodstvo i dijácke so od toga odhájajôčega prvoga skrbnika genlívo lêpi slobôd vzéli. Za Fiiszár Jánošom so Darvaš. Aladár sobočki kaplan prevzéli dühovno i materialno skrbstvo Dijačkoga Doma. Stálen pazitel nad dijákmi so pa Vučák Štefan dipl. vučitel. 25 lêtnica. Puconske fare Pênezni Šafar Franko Mikloš vu svojoj lêpoj starosti že skôz 25 let z mladinskim delolâdanjem slűžijo svojoj cérkvi. Boži obilen blagoslov si naj počiné na njihovom žitki i deli. Mrtelnost. Ništerni naši odličnjákov tužen smrtni glás nam je tüdi potrêbno omênoti. 1937. jan. 3-ga je v Budapešti hênjalo biti srcé ednoga tíhoga, ali blagoslovlenoga delanja modroga človeka: D. B a n c s ó A n t a 1 a. 86 lêt je žívo. Dober tao naši dühovnikov i vučitelov je on osnávlao. Bojdi blagoslovleni njegov spomin! 1937. marca 17-ga se je domô povrno k svojemi Gospodi D. Dr. Dr.Rendtorff Franc vpok. vsevučilišča profesor, nemškoga Gustav Adolfa drüštva predsednik. 77 lêt je žívo. 17 lêt je bio Voditel tistoga blagoslovlenoga podpornoga dela, štero verno k dűhi Gustav Adolfa vsá-ko leto pomága slabe evangeličanske gmâne. Mislimo si záto z zahválnim srcom na njega! — 1936. okt. 24. je vmrô Jahn Jakab šinjor bačkajskoga seniorata. Gospod cérkvi zná, zakaj ga je pôzvao domô v 62 leti njegove starosti. Hodoške šole vrêden kántorvučitel Vérteš Aladàr je vpokojivani. 108 Bôgi zahválimo njegovo verno slűžbo. Bogá prosimo, naj ga blagoslovi z môč dávajočov miloščov svojov, da tüdi vu pokoji mogôči bode svojo cérkev slűžiti na Njegovo díko. Nôvi delavci. Bôg menjâva Njegove vojáke. V Moràvskoj fari je Hima Šándora naslednik vu dühovniškoj slűžbi Kühár Franc postao. Njegov zemelski žítek se je v Tešanovci začno. V Monoštri, v Šo- Domanjševci je nôvi fárni inšpektor Varga Kálmán posestnik i gostilničar. — V Križevskoj fari je nôvi podinšpektor Kerčmar Ivan sabô. — Novi seniorátni pêneznik je Lipič Jožef ravnátel Prekmurmurske banke. — Vu Lendavskoj fari nôvi kántor je Vadnai Jožef. Med dogodki délne narâve vu našoj cérkvi nasledüjoče je vrêdno spômenoti. - Nemška pesmarica. Nemške gmâne naše orsačke cerkve so dobile Gojenci Dijačkoga Doma za spomin odhájajôčemi skrbníki. V prvom rédi na srêdi Fliszár Jánoš, na lêvom konci Vučak prefekt, na dêsnom konci Kološa gazdarica. proni i v Beči je skončávao svoje srêdnje i višje šolé. Njegovo dühovnikstvo naj včiní za blagoslovleno slűžbo Gospod cérkvi. — Vučitelsko slűžbo sta dobila Banfi Štefan i Rátkai Làsló; obádvá v Bački. — Slovenska gmâna v Newarki (Amerika) si je Balek Števana zebrála za dühovnika. — Na Gor. Slaveči je za farnoga inšpektora nazájzvoljeni Fartek Franc. — V nôvo enotno pesmeno knigo. „Spêvajte Gospodni nove pesmi“ žnjé. Prekmurska sinjoríja. L. 1936 se je vu cêloj sinjoríji narôdilo 386 decé; mrlô je 347 oseb, zdalo se je 152 párov; konfirmâlivani je 403 dečkov i deklic ; vu našo cérkev je prestopilo 16 oséb. Šolstvo. Vu srêdnje šolé je hodilo okoli 120 dečkov i deklic; vu lüdske šolé pa 2968 decé. 109 Správišča Gustav Adolfa drüštva. Prêkmursko G. A. filijalno drüštvo je jun. 29-ga v Gor. Petrovci melo svoje lêtno správišče. Notrijemánje je melo 13.316 din. Podporo so dobili : Apače 1800 din; Lendava 1400 din; Slaveči i Selo 200—200 din; Dom Diakonis v Novom Vrbasi, Sirotišnica v Novoj Pazovi i filijàlna cérkv. občina Ptuj 100—100 din. — Nemško Gustav Adolfa drüštvo je melo svoje glávno správišče v Kaiserslautern-i (Pfaiz) od 28-ga do 31-ga augusta. Podpora je zagvüšana Apačkoj raztorjenosti 300 Markov i Lendavskoj máloj fari 100 Marko. - „Pod- perajte raztosene verebrate!“ Banatski seniorat je svetio 100 letnico svojega obstoja. Lutherov Mali Katekizem. L. 1837-ga — pred 100 letmi — so Poslovenčili Kardoš Jánoš hodoški dühovnik Mali katekizem Dr. Luther Martona. Radűjmo se tomi ino se ga včimo ! Evang, deklinski dom je na- stávleni v Novom Sádi za srêdnjo šolske dekline. Živmo ž njim ! Zídanje. Puconska fara je pri farofi novo, moderno vérstvinsko hrambo zozídala ; farof prekriti dála z novim ciglom i renovirati je dála vérstvinsko hrambo kántorja. Fárno vrêlo žensko drüštvo je pa podugšali dalo železobetonsko ograjo pred crkvenim vrtom. 1807. jan. 13-ga — pred 130 letmi — je mro Gomboc Mikloš, roják naše krajine i dobročinitel naše vučéče mladíne. (Vidi „Prekmurja znameniti evang. možje“ knižico.) 1937-ga leta sta dvá občinskiva krstšanskiva svetovniva gjülêša tüdi bilá. Eden v Oxfordi, ov v Edinburghi. Na tema gjülêšoma so — zvön rimokatoliške cérkvi — tao-vzelé vse krstšanske cérkvi svetá. Vrêmena hôd. Cêla jesén je neprijétna, vlažna i mrzla bíla. Že pred začétkom zíme smo dôbili snêg, ali nê je dugo ostao. Januára je sűhi mraz bio. Februára je že začnolo deždžiti i od mêseca do mêseca je več deždža bilô, nateliko, ka od 150 lêt mao je nè bilô tak deždževnoga leta i telko povodni, kak v tom pretečenom. Pôv poprêkno je zvönrédno slab bio. Tak strménoga, kak gjeríne so vnôgi niti za semen nê dôbili nazáj. Sükešina bode pri vnôgoj hiži. Poglednimo tüdi ništerne glav-nêše dogodke političnoga žítka. Prva pôt nas na brűtive pela. Mrli so : Patrijarh Varnava, poglavar srbske pravoslavne cerkve, star 57 let. — Dr. Srskič Milan bivši ministerski predsednik, star 57 let. Pod njegovim ministerstvom je potrdjeni „Proteštantni zakon“ i „Ustav“ neše cerkve. — Dr. Masaryk Tomaš prvi predsednik Čehoslovakije, v visikoj starosti 87 let. On je bio sin navádnoga kočiša i vu svoji mládi letaj je prestopo z rimokatoliške vere v našo cérkev. — Vu Franciji Gaston Doumergue, bivši predsednik republike, ki je tüdi proteštant bio. —V Müncheni je mro vogrski ministrski predsednik Gömböš Gjula v 50 letnoj starosti. Pokojni je bio sin evangeličanskoga vučitela. — V Italiji je mrô Guglielmo Marconi svetovnoga héra gornájditel. Naša držáva. Prebivalstvo naše kraljevine je v Preteklom leti naraslo na 15.000.000 dűš. — Nova naredba je vödána od likvidacije kmétski dugov, šteri so nastanoli pred 20. apr. 1932. — Itak pa ni rešeno hrvatsko pitanje i konkordat je znotrešnje politične razmere za- 110 motao. — Z Italijov je sklenjena politična i verstvinska glihinga, po šterom so se zdignole cene našim kmetskim pridelkom. V Angliji na zahtevo protestantske cerkve je krao VIII. Edvard za volo svoje ženitvi z ednov dvakrat ločenov amerikanskov ženov odpovedao prestoli. Novi krao njegov mlájši brat VI. Jurij je bio kronan 12. mája 1937. V Spaniji dale opüstšáva znotrašnja bojna. — V Rusiji vedno divja komunistična bêsnost. Stalin, naj more svoje grozno ládanje obdržati, tiste preprâvla, šteri so nêdávno ešče pri ládanji bilí. — V Ažiji vodilna držáva Japonska s prirojenov žilavostjov síli vedno globše v Kitajsko. Odnut zná se ednok rêsan skázati „žuta nevarnost“ za Europo. Francija stálne težáve má v znotrêšnjoj i zvünešnjoj politiki. V Parizi je bíla svetovna razstáva. Nemčija vedno močnêša gratűje i zahteva nazáj „kolonije“. — Dosta nevarnosti se süče okoli Sredozemskoga morja, ka što naj bo njegov gospodár. — Na Podunavje gledéč Nemčija i Italija sküpno politiko pela. — V Amerikanski Zjedinjeni držávaj je za prezidenta znovič Roosevelt zvoljeni na 4 leta. — V San Salvadori (Srêdnja Amerika) je pri zemlé gibanji 3.000 lűdi žítek zgűbilo. — V Srêdnjoj Japonski je grozna povoden porüšila okoli 500 hiž i 1200 lűdi je najšlo smrt vu njej. — Več potniški letal je treščilo na zemlo, pri šterom se je dosta potnikov bujlo. V drűgi elementarni katastrofaj je tüdi na jezero i jezero lüdi prišlo od žitka i nezračunane materiálne škode so nastanole. II. Pred nami. Vrêmen niti na megnenje nestáne. Obrnimo se zdaj proti prišestnosti i poglednimo: ka jeste pred nami. Neščemo proro- küvati. Bog zná, zakaj je zakrio pred nami prišestnost. Li na ništerne takše dogodke ščémo pokázati, šteri okrogloga računa obletnico je v 1938-tom položo tá za nás Bog. 1708-ga — pred 230 letmi — se je narôdo Dr. Lutharič Peter Agost. V Ivanovci se je rodio; spêvnik i pisátel je bio; za dühovnika se je vönávčo, ali za volo tedášnjega pregánjanja našega vadlüvànja eti se je v Nemčijo odselo i vrâč postao. Ì778-ga — pred 160 lêtmi — se je narôdo v Soboti Barla Mihálj. Dühovnik je bio vu Kővágó-Eőrši pri Balatoni i spêvnik,- spravitel pesmeni knig, štere so pred Kardošovimi meli naši očâki. 1848-ga — pred 90 letmi —so dáne na očivesnost pesmene knige Kardoš Jánoša. 1858-ga — pred 80 letmi — je mro Terplán Šándor puconski vrêli dühovnik, pisàtel i pesnik. 1898-ga — pred 40 letmi — je záčao v Monoštri zhájati »Dober Pajdáš« kalendari, v šteroga nájveč je pisao Luthár Pavel vpok. evang. vučitel. 1728-ga — pred 210 letmi — se je rodio v Sühomvrêhi (Morávska fara) Farkaš Adam profesor i ravnátel šopronskoga evang. Lyce-uma, kí je tam lêpo fundácijo položo za Slovenske dijáke. 1908-ga — pred 30 letmi — je mro Berke Jánoš, kí je 72 leti bio dühovnik križevske fare. 1648-ga — pred 290 letmi — je mrô I. Rákoczy Jurij. Za Bocskay Štefanom i Bethlen Gáborom je on bio te trétji vrêli branitel vadlüvánjske slobodščine. 1808. febr. 21-ga — pred 130 letmi — se je narôdo Löhe Vilmoš, dühovnik i grüntar nástave diakonis v Neuendettelsauji. 111 1663. márc. 22-ga — pred 275 letmi — se je narodo Francke Agost Hermann, dühovnik. Nájznamenitêša njegova nástava je Sirotišnica v Halle váraši. 1598. apr. 13-ga — pred 340 letmi — je vödao IV. Henrik francuzki krao tak zváni nanteski edikt, vu šterom je francuzkim proteštantom versko slobodščino zagvüšao. Žalost to zagvüšanje je na-vékše samo na papéri ostalo. 1558. apr. 19-ga — pred 380 letmi je mro Bugenhagen Jánoš, veren pomočnik Luthera. On je zdao Luthera z Bóra Katalinov i on je držao obri njega mrtvaški govor tüdi vu wittenbergskoj grádnoj cérkvi. 1808. apr. 21-ga —- pred 130 letmi — se je rodio Wichern Jánoš Henrik, oča nemške znotreš-nje misije. On je nastavo pri Hamburgi pod iménom Rauhes Haus poznane hrambe, gde se na pogübel idôči otroki rešűjejo za krstšanski žítek. 1873. maja 4-ga — pred 65 letmi — je mro Livingston Dávid, eden najvékši misijonar svetá, apoštol Afrike. 1498. maja 23-ga — pred 440 letmi — so žežgali ednoga nájprvoga prereformatora Savonarola Jeromoša. 1618-ga — pred 320 letmi — se je začnola tak zvana 30 letna bojna, vu šteroj je Gustav Adolf švéd-ski krao prišao na bránenjé svojim stiskávanim verebratom. Etoj dúgoj bojni je 1648-ga westfalski mér napravo konec, pred 29o letmi. 1523. jul. 1-ga — pred 415 letmi — so zežgali v Brüsseli Voes Henrika i Esch Jánoša za volo njidva evangeličanske vere. Spomenek etiva dvá nájprviva mantrníka reformácije je Luther vu pesmi ovekivečo. 1553. okt. 16-ga — pred 385 letmi — je mrô Cranach Lukač, wittenbergski patikariuš, málar, Lutherov vrêli verník. Toga velikoga reformàtora je dostakrát dolizmálo. Od njega so nájbole poznáni Luther-kêpi. 1483. nov. 10-ga — pred 455 letmi — se rodio naš velki Luther. Velika Britanija je 1833. aug. 1-ga — pred 105 letmi — gorioslobodila pod svojim vladárstvom bodoče vse robsluge. Ovo, zamerkali smo ništerne znamenitêše dogodke pretečenosti i v račun smo vzéli ništerne približávajôče obletnice príšestnosti. Na mejej pretečenosti i príšestnosti na Bogá gléda naš pogléd. Njega zvišàvamo za pretečenost i k njemi se zdühâvamo za príšestnost. Tarnovski bojtár. Vdinjao sem se v-Tarnóco za bojtára, Nejga za črêdo lepšega határa. Dvajsti rajnški, desét sodov mi bo lon, Zadosta bojtàri tô. Dvajsti birk držánja mí je obečao, Závezka mi pédesét krajcarov dao, Té sem zápio v-Pipa gyujtó čárdábi, Vu Tarnóci püščávi. Na krűhi bom z-vértom domá, na pôli, K Gyürgyavomi prído poméne skôli. Gor’ mi deno tulipánsko ladico, Žveglô, dudo i bundo. Te bom i sam vandrao daleč v-tühíno, Na Széchenyi gospodína püstíno, Gde bom črêdo v-račun vzéto prêk I med dudanjem vö gnao. [jemao 112 Vojni bari do mi zvonec nosili, Da bole znam, gde do črêdo vodili. Tak bom se šétao za njimi, kak en cár, Tô premore li bojtár. Tečas si mam žvegláriti, dudati, Dokeč nêmam lêpe lube spoznati. Je v-püstíni povôli dekličk lêpi; Zvön krofasti i slêpi. Či me štera žnjih polűbi, prav včiní, Znam, kâ me za ves kinč zemlé neminí, Ár bom jo za žítek svéta küšüvao I drágo ženíčko zvao. Pa ji küpim kordovànske čizmice, Drágo janko, förtok, pocil, kitice, Svilni rôbec, pantlike, džünč na šinjek I srebrni prstanek. Što de meo vu čàrdi vékše poštenjé, Vsa držina de se vrtêla kre njé. Kak kralíci njê povôli hodili I skrblivo dvorili. Nigdár drűga nede z-menom plésala, Či tô ona nede rada glédala; Ár ráj vu smrtne mantre privolim, Kak njé volo prelomim. Či va se na senje vküpe šétala, Vsáka dűša de za nama glédala. Gde se naide vu orsági tákši pár, Kako tarnovski bojtár! Odkec so dobile korine svoja iména ? Boža naráva je okinčana s krasnimi korinami, štere nás vsigdár opominajo na njé Stvoritela i na lêpo pesem „Što obláči lilijome poljske ? . . .“ Pôleg toga nam pa büdijo i gojijo čüt plemenitosti, estetičnosti i so nam kážipot za složno, harmonično i skromno življenje ! Pogléjmo zdaj ništerne bole poznáne korine, odkéc so njihova iména. Dalija ali georgina se imenüje po švédskom botaniki (rastli noslovci) Dahli. — Fuksija, štere domovina sta Južna Amerika i Nova Zelandija, je dobila ime na špomin velkoga nemškoga botanika Leonharda Fuchsa, ki je živo za časa reformácije. — Begonija, štera je domá v tropični krájaj, je dobila imé po guvernátori Begoni. — Hortensija, žena znamenitoga fran- cuškoga vörára, je dála imé grmičastoj rastlini iz Kitájske. Toj korini po ništerni krájaj právijo tüdi „residencija.“ — Petunija je doma iz Južne Amerike i je dužna svoje ime tobaki, šteromi je podobna. Brazilijansko ime tobaki je „petun“. — Magnolija, krasno drevo iz Vzhodne Ažije (cveté rano na sprotoletje, gda ešče niti lističa nema) je dobilo ime po francuškom zdravniki i botaniki Magnoli. — Klinček je iz nemškoga imena „Nagel“ (cvek, klin). — Ime hijacinta pride iz grškoga jezika ; „jakintos“ pomeni našo peruniko. — Rožmarin, štera je domá pri morji, naši čisto latinsko ime, ka po našem pomeni: rosa pri morji. — Po nemškom botaniki Zinni se imenüje splošno znána cvetica cinija. TITAN. SENJE (SEJMI). PREKMURJE Beltinci (živinsko i kramarsko) 20. jan., 24. na prestopno leto pa 25. febr., 25. aprila, 27. junija, 15. julija i 5. nov. Bogojina (živ. i kram.) 15. febr., 20. márca, 19. mája, 20. julija, 4. sept. i 16. novembra. Črensovci (živ. i kram.) 14. márca, v pondêlek po 3 maji, v pondelek po 14 septembri i 20. oktobra. Dobrovnik (samo Živinsko) 6. aprila, (živ. i kram.) pondelek po Telovom, 25. julija, 2. oktobra. Dolnja Lendava (konjsko, živ. i kram.) 25. jan., 16. febr., 27. márca, 17. aprila, 16. jun., 28. jul., 28. aug., 28. sept., 28. okt., 18. decembra, pa vsaki tork svinjsko senje. Če pride na tork velko senje, teda je svinjsko senje na drügi dén. Dokležovje (konjsko, živ. i drovno) 18. junija i 21. augusta. Dolenci (drovno) na Tejlovo i 6. decembra. Grad (Gornja Lendava) 28. márca, 21. junija, 15. augusta, 29. septembra i 30. novembra. Križevci (živ. i kram.) 16. aprila, 4. junija, 27. oktobra, pa vsako prvo soboto v meseci svinjsko senje. Či spádne na to soboto svétek, je svinjsko senje Prvejšo soboto. Kuzma (kramarsko) na Križni četrtek. Krog (kram.) 4. mája. Martjanci (živ. i kram.) 23. mája. 6. augusta i 27. oktobra. Murska Sobota prvi pondelek januára Živinsko senje, prvi pondelek februára živ. i kram., prvi pond. márca živ. i kram., prvi pond. aprila živ., prvi pond. mája živ. i kram., prvi pond. junija živ., prvi pond. julija živ. i kram., 24. augusta živ. i kram., prvi pond. septembra živ., 15. oktobra živ. i kram., prvi pond. novembra živ., 6. decembra živ. i kram. Če spádne na prvi pondelek svétek, se vrši senje na drűgi dén. Petrovci (kram.) na sv. Trojstva nedelo, 4. julija, 8. septembra i 28. okt. Puževci (kram.) 13. julija. Puconci (živ. i kram.) 28. mája, 10. julija, 10. sept. i 10. novembra. Prosenjakovci (živ. i kram.) 15. márca, 16. junija, 2. sept. i 28. nov. Rakičan (živ.) 26. márca, v tork pred Risáli, 2. jul., 16. aug. i 8. oktobra. Selo (kram.) prvo nedelo po Srpnoj Mariji i na Miklošovo. Sv. Benedek (kram.) pred Pepelnicov, po postni kvatraj, po Cvetnoj nedeli, po jesenski kvatraj i pred koledi vsigdar v pondelek. Sv. Sebeštjan (kram.) 20. jan., 2 nedela po Vüzmi, 15. jun., 21. dec. Turnišče (živ. i kram.) v četrtek pred Cvetnov nedelov, drűgi pondelek po Vüzmi, četrtek pred Risáli, 12. junija, četrtek pred Velkov mešov, drűgi dén po máloj meši. 4. oktobra i vsáki četrtek svinjsko senje. Če spádne velko senje na četrtek, te je svinjsko senje eden dén sledi. SREZ LJUTOMER Ljutomer živinsko senje: 14. jan., 8. apr., 10. jun., 8. jul., 12. augusta, 12. nov.; kram. i živ. senje: 11. febr., 11. márca, 13. mája (tüdi konjsko), 16. sept, 17. dec.; samo konjsko i živ. senje 14. okt. Cven 7. septembra Gornja Radgona 3. februára, 25. mája, 10. augusta, 15. novembra. Sv. Križ pond. po tihoj nedeli, 3. mája, 26. julija, 6. novembra. Mála Nedelja četrtek pred nedelov Sv. Trojstva, 21. oktobra. Veržej 6. mája, 29. septembra, 30. novembra. Sv. Duh 24. augusta, 13. decembra. Negova 8. septembra. Sv. Peter 17. januára, (29. junija), 30. junija, 21. septembra. MESTO I SREZ PTUJ Ptuj Živinsko senje: za konje i rogáto živino vsáki prvi i trétji tork v mejseci, za drüge vsáko srejdo: tržni dén je vsáki pétek; letno kramarsko senje se vrši: 23. aprila, 5. augusta, 25. novembra. Sv. Andraž v Slov. Gor. 13. junija, 30 novembra. Ptujska Gora 18. márca, veliki tork, v soboto pred križ. nedelov ali pa v soboto po Vüzmi, 2. julija, 14. augusta. Sv. Lovrenc na Dr. polji 12. márca, 27. jun., 10. aug. i 29. sept. Sv. Lovrenc v Slov. gor. v srejdo pred vnébohodom, 23. julija i v soboto pred rožnovenskov nedelov. Sv. Bolfenk 30. junija, 2. septembra. Sv. Vrbán 25. mája, 25. julija. Breg pri Ptüji drűgi pond. v maji, 6. junija, drűgi pond. v juliji, 26. augusta, drűgi pond. v septembri. Ormož Cvetni pétek, pond. po Jakobovom (25. jul.), na Martinovo (11. nov.), vsáki prvi pond. v mejseci jan., febr., márca, mája, junija, jul., sept., okt., dec. Či spádne na ednoga tej pondelkov svétek, se vrši senje na drügi pondelek. Svinjsko senje vsákí tork v tedni. Sv. Tomaž 21. jun., 29. aug., 28. okt., 3. decembra. MEDJIMURJE Čakovec Cvetni pondelek, 29. jun., 13. aug., 3. okt., 25. nov. Draškovec sredo po Jürjavom, 7. i 16. aug., 11. nov. Kotoriba 9. márca, 27. junija, 30. septembra i 30. novembra. Nedeljišče 15. junija i pondelek po augusta nedeli. Prelog Risálski tork i pondelek po Jakabovom. Razkriž 19. mája, 24. junija, 10. augusta, sredo po Beloj nedeli. Mursko Središče 1. mája, 20. aug. i 26. okt. Štrigova 19. márca, 22. julija, 30. sept. i 4. dec. Sv. Helena pri Čakovci 18. augusta i 22. septembra. Sv. Rok pri Čakovci na Rokovo i Mihalovo. Tivar obleke in Astra čevlji oblečejo celo Vašo drüžino od glave do pete! Stalna in velika zaloga vseh vrst letnih in zimskih oblek, spomladanskih in zimskih plaščev za deco in odrasle, za moške in ženske, iz cajgof in štofov. V veliki izberi so stalno na zalogi svetovno znani pravi garantirano nepremočljivi „TIVAR HUBERTUSI“. — Tam se dobi tudi vse vrste kratko in pleteno blago, kak kape, srajce, nogavice za moške in ženske, fino žensko svileno in pamučno perilo, moški in ženski puloveri (štrikani kaputi, deke (Koce). Bogata in velika izbira v priznano trpežnih, lepih in modnih ČEVLJIH ZNAMKE »ASTRA« za deco in odrasle. — Prepričajte se o solidni postrežbi in nizkih cenah sami z ogledom blaga brezobvezno za nakup, kajti Tovarniške niske cene imajo le Tivar obleke kar si zapomnite tudi za Astra čevlje! Tivar obleke in Astra čevlji MURSKA SOBOTA, Lendavska c. 2/a (prek od pošte.) MESTO I SREZ MARIBOR, levi dravski breg Maribor vsaki drügi in 4 tork v mejseci senje za živino; či je v tork svétek, se vrši Živinsko senje dén prvle. Vsákí pétek svinjsko senje; či je v pétek svétek, se vrši svinjsko senje dén prvle. Vsáko sredo ino soboto tržni dén. Sv. Lenart v Slov. goricah 20. jan., pondelek po beloj nedeli, 19. mája, 24. junija, 2. augusta, 4. oktobra i 6. novembra. Marija snežna na Veliki kram. 20. mája, živ. i kram. 6. aug. Sv. Trojica v Slov. goricah 10. márca, po Sv. Trojstvi, 28. augusta, pondelek po trétjoj kvaternoj nedeli. SREZ MARIBOR, desni dravski breg Fram 21. julija, 21. septembra. Poljane pond. po kvat. nedeli v posti, pond. po Cvetnoj nedeli, pond. 13. mája, soboto 22. junija, 10. julija, 29. augusta, 12. okt. i 15. nov. Slov. Bistrica 24. febr., Veliki pétek, 4. mája, 4. junija, 25. julija, 14. septembra, 28. kot i 21. nov. Spodnja Poljskava 2. febr., 10. márca, 30. junija, pondelek po 3. aug. i 9. septembra. Studenci pri Poljčanah 25. januarja, štrti pond. po Vüzmi i 13. dec. Preračunjávanje kubične vsebine okrogloga lesá (P = premer v cm. K = klüča število.) Razlaga : Gornja številka v vsakem predelčki je premer (P) [poprek v sredini merjena širokost] okrogloga lesa v centi- metri. Spodnja številka je tomi odgovárjajoči klüč (K). — Kubična vsebina se nájde na podlagi sledéčega pravila to se právi dolgost (D) debela v méri se pomnoži z onim-številom (klüčom). ki odgovárja premeru debeličini i dobleni znesek se deli z 10.000 — PRIMER : dugost debeličine je 8 metrov, premer meri 47 cm. poišče se te v tabeli število (klüč), ki odgovárja 47 t. j. 1735 kubična vsebina je te 8x1735=13.880, - 12 880 10.000=1.388 m3. Prosite včasi veliki ilustrirani cenik vzorce štero dobite šenki! Ka neodgovárja se lejko vömini ali se pa nazáj dájo pejnezi. VELIKA ZBÉRA ! NISIKE C EJ N E ! TRGOVSKI DOM! ASCHER B. IN SIN MUSKA SOBOTA GLAVNI TRG G R Ü N TAN A LETA 185 5 TELEGRÁF: ASCHER TELEFON ŠTEVILKA 15 Kolonska špecerijska i vsefelé mela, zrnja velka trgovina. »HERCEG BOSNE« orsačkoga sekulacijskoga društva krajinsko zavüpništvo. ZAKAJ SO SREČNEJŠI TISTI lüdjé, Šteri znajo IGRATI? Zakaj so ešče deca bole inteligentni, šteri igrajo? Záto, ár veder i düševno zadovolen človek leži prebrodi živlejnske težkoče, bistrejše misli, hitrej zapopàdne i ka pri svojem lastivnom igranji dosta toga Pozábi, ka drügim dela brigo. Na krasni, lepo zveneči glasbeni inštrumenti svetovno znáne fabrike glasbil Memel & Herold so se nâvčili igrati nešteti Odrasli i deca, celo stári lüdjé brez vučitela, s pomočjov enostàvni vučni pisem. Knigica „Kak postánem dober muzikant“ dá firma vsàkomi sploj šenki. Samo glasbilo dobite pri firmi Memel & Herold jàko fal, ár tű küpite zdràven iz fabrike ali fab. skladišča. Prek 30.000 urádno potrjeni zahválni pisem. Ka vsi hválijo, zadovoli tüdi Vás. Najvekša odpremna hiša glasbil v Jugoslaviji! - Proste šenkani cenik! - Dobavljáč odlični muzikantov i znáni igre khorušov! Klavir harm. od Din 790, gosli od D. 65, trompete od D. 570, gitare od D. 128. Popuno garancijo Vam dá tvrdka za vsákí inštrument, šteroga dobite 8 dni na probo Lehko se tüdi vö méni. Sploj brezplâčno dobite lejpi ilustr. cenik od firme Meinel & Herold d. s. o.j. zal. tov. glasbil in harm. Maribor, št. 242. Prosite včasi veliki ilustrirani cenik vzorce manufakturnega blaga, štero dobite šenki ! Ka neodgovárja se lejko vömini ali se pa nazáj dájo pejnezi. VELIKA ZBÉRA ! NISIKE CEJNE ! TRGOVSKI DOM! Nájstarêša i nájfalêša trgovina je Kardoš Jožefa v M Soboti Kr. prodaja smodnikov i vsê lovski potrêbščin. Aleksandrova c. Prêk od Dobrajove oštarije, Dobí se vu velikoj meri na prebéranje vsefelé ž elezno blágo po nájfalejšoj cêni, kakti : traverze, beton in palično železo, stavbeno in pohištveno okávanje, vsakšefèle nájfinêše orodje (škér) za obrtnike, žage, pile, sekire i. t. d. Nájbôgše Turske in švédske kosé, srpe, kosne klepáče i kamne. Vse gospodársko orodje, plüge, reporeznice, sečkare, preše i vseféle kotle, šparhete i peči, nájfinejše fárbe, lake, firnajs, terpentin, mašinski oli i mást, koks za kováče, glažojne za okna i. t. d. — Vse po niskoj cejni. Što ščé pêneze prišparati, more pri tv. Kardoš küpiti. OTVORITVENO NAZNANILO! Dovoljujem si cenj. občinstvu naznaniti, da sem s 15. julijem 1937 otvoril TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM V MURSKI SOBOTI, KOLODVORSKA 1. Na zalogi bom imel vedno najnovejše manufakturno, pleteno, kratko in sveže špecerijsko blago ter bom v stanju cenjenim odjemalcem postreči s solidno postrežbo in najnižjimi cenami. V pričakovanju, da me počastite z Vašim cenj. obiskom, se priporočam in beležim z odličnim spoštovanjem HAHN ŠAMUEL, trg. z mešanim blagom Murska Sobota Kolodvorska ul. 1. — (Nasproti Prekmurske Tiskarne) Oglašüvanje v kalendariaj zvršáva nájbôgše stári špeciàlni s t r u č n i BLOCKNER-ov kalendàrski oddelek v koncernu interreklam d. d. Zagreb, Masarykova 28. Tel. 21-65. Pošt pred. 1-85. Predlogi i stroški brezpláčni BREZALKOHOLNA R E ST A V RÁC I J A Kemény Marko v M. Soboti na Glávnom trgi se vsákomi priporoča. - Vsákí dén friška topla i mrzla jestvina i brezalkoholna pitvina. - V mesnici mam vsáki dén friško meso. Zahtevajte brezplâčno i prôsto od poštarine veliki ilustrirani cênik za vöre, zláto i srebrno rôbo od svetsko poznáne firme H. SUTTNER LJUBLJANA br. 93. Lastivna fabrika vör v Švajci. Čüdili te ste nisìkim cênam! Žepne vöre že od Din 38 dale; Vekerce že od Din 44 dale i vöre za na rokô začenši od Din 98˙-. Z pismenov garancijov! Prosite včasi veliki ilustrirani cenik vzorce manufakturnega blaga, štero dobite šenki! Ka neodgovárja se lejko vömini ali se pa nazáj dájo pejnezi. VELIKA ZBÉRA ! NISIKE CEJNE ! FABRIKA RUBLA ! ŽELEZNINO Prva Prekmur ska strokovna radio delavnica Velika izbira Nisike cene! radio-aparate, šivalne stroje, bicikle i.t.d. dobite najfalejše pri NEMEC JANEZ, M. SOBOTA POLEG EVANG. CERKVI. V domovini ročni harmonik v nemškom Klingenthali, že prek 40 let stoji velika svetska fabrika muzikalni inštrumentov Memel i Herold, štera prinas má oddavno podrüžnico. Njénje harmonike od navadne i bogše sorte notri do najbogših zgotovleni kromatični umetniški inštrumentov, se na celom sveti za najbogše računajo i cene so jáko nisike, ár pri njej se küpi narávnoč z fabrike ali z fabričnoga skladišča. Dve velevažnivi novosti v gradbi har- monik. 1. Vse naše kromatične piano (klavir) harmonike so opremlene z novimi glasi, šteri so brüšeni po družini. (Dozdaj so se brüsili poprek ) To je novi z patentom zavarvani način izdelavanja glasov. Tej glasi se nemrejo potreti so jako zvočni i zvünredno lehko odgovárjajo i po strokovnoj obsodbi so tej štrikrat bole zdržlivi od navádni čelični glásov. — Vse naše štiri- i petvrstne krom. harmonike so opremlene z novov melodijskov jeklenov klavijaturov (notrašnost prijemalke, štera je naš lastni patent). Velka prednost jeklene klavijature obstoji v tom, ka je Pritisk tipk v vseh vrstah vednaki i Zvünredno lehek. Pri drügih harmonikah z leseno v klavijaturov je pritisk tipk v prvoj vrsti lehek i v nadalnih vrstah vsikdar bole žmeten, ka jako ovira pri igranji. — Velko prebéranje najdete v velkom ceniki, vu šterom so vso najinteresantnejša nova dela za najti na poli izdelanja moderni ročni harmonik. Cenik vam brezplàčno pošle firma Meinel & Herold, benih instrumentov Maribor, št 242. Kupujte najbouše in najcenejše! - To so PEKO čevlji in SOKO obleke Oboje dobite v najlepših fazonah in največji izbiri pri tt. Joško Brumen, M. Sobota Cerkvena cesta. - Poleg sodnije. TRGOVSKI DOM! Prosite včasi veliki ilustrirani cenik i vzorce štero dobite šenki ! Ka neodgovárja se lejko vömini ali se pa nazáj dájo pejnezi. VELIKA ZBÉRA ! NISIKE CEJNE ! FRANC ŠEBÖK splošno mizarstvo M. SOBOTA CVETNA UL. 6 Sprejme Vsakovrstno pohištveno in stavbeno delo po najnižišoj cejni. Pohištvo zgotávla že od 3500 Din naprej. Prvle kak bi gder indrik zafrémali proste cenik i bodete zadovolni !! Méhko fàrbana, šperana in funérana dela ! Na veliko S Na málo ! Manufakturna in modna trgovina BRATA ŠIFTAR & HAHN - M. SOBOTA (poleg evangeličanske cérkvi.) Dobi se Vsakovrstno, samo fino manufakturno blágo po n á j n ž išoj cejni. Solidna postrežba! ZDRAVJE s pomočjôv vračilni lástnosti tráv po nücanji »HERSAN-teja«, mê-šance posebni tráv po predpisi Doktora R. W. Pearsona, glávnoga vráča v Bengaliji (Angl. Indija). Z dugolêtnim vösprobanjem se je dognála vrêdnos »HERSAN čaja« i tô z nezdvojnim uspehom pri obetežanji: ovápnjenje žil, beteg krvnoga tekája, žeske bolezni, bolečine pri menstruaciji (vözmêna mesečnoga pránja), migreni, reumatizmi, bolezni bubrega, bolezni jeter, smêtanj v želôdci, zaprêtji, gihti, črêvni betegaj, haemorroidi, splošno i prenáglom odebelênji i proti žgaravici. — »HERSAN čaj« se dobi vu vsakoj apoteki. Návučno knjižico i vzorec Vam pošle k-šenki: „RADIOSAN“ Zagreb, Dukljaninova ul. 1. Josip Močnik kamnoseški mojster Murska Sobota Zahtevajte veliki brezpláčni ilustrirani cênik! Dobra budilka z ednim zvoncom Din 45˙— Ista prima kvalitete z 5 let jamstvom Din 60˙— Budilka z 2 zvonca prima 5 let jamst. Din 76 — Chrom Rosk, anker ura slična Din 46˙— Ista v bogši izdelavi 3 let jamstva Din 60˙ — Fina tenka ura z relief številkami, 3 letno jamstvo Din 5'— Ista ura prima kval. z 5 let jamst. Din 180˙ — ANT. KIFFMANN specijalist za bôgše ure Maribor št. 21. IZVLEČ Z NAJNOVEJŠEGA ILUSTRIRANOGa CENIKA! Zaprosite včasik cenik i vzorce, štere dobite k-šenki ! Ogromna prebéra ! Nizke cene! CELJE br. 312 Občinska hranilnica Murska Sobota. Telefon št. 34. Ček. rač. št. 14.891. Edini pupilarno varni zavod v Prekmurji Za hranilne vloge in sploh za vse obveznosti Občinske hranilnice jamči velika občina Murska Sobota z vsem svojim premoženjem in z vso svojov davčnov močjov, zato se tüdi arvinski penezi in občinske fonde samo tü morejo vložiti. Sprejme vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje. Daja posojila proti vknjižbi in na poroštvo (na grünt i na karto bijanko z kezešmi). Dovoljuje vsakovrstne kredite (lombardne, menično-ekskomptne, kontokorentne) na primerne garancije. Opravlja tudi vse druge v denarno stroko spadajoče trans- akcije najkulantneje. Naznanilo. Naznánjam cenj. občinstvi, da sem povečao krojaško delavnico za žensko i moško konfekcijo. Delavnico sem si preuredo po svoji mogoôčnosti, da bode odgovárjala nê samo modernim izdelkam, nego tüdi nizkim cênam. — Po svoji dugolêtni praksi sem vpelao dobro znáno damsko konfekcijo. V zàlogi mam veliko izbéro gotovi dàmski i dekliški kaputov po nájnovêšoj izbéri. Na želo naprávim tüdi po meri i po izbráni si modelaj po najnižji cêni. Cenjenomi občinstvi se priporoča: K U K E L KAROL, krojač Murska Sobota - Cerkvena ul. 3. (Nasproti sodišča) ŠIFTAR LUDVIK TVORNICA PERILA MURSKA SOBOTA Brzojavi: »Perilo Šiftar. — Telefon številka 43. Prodája na málo pri BRATA ŠIFTAR & HAHN - M. SOBOTA NÁJMODERNEJŠA FABRIKA MESNÁTI IZDELKOV, HLADILNICA IN FABRIKA ZA LED J OS. Benko MURSKA SOBOTA DELAJO SE VSÁKEVRSTNE KLOBÁSI, SALÁMI (ZIMSKI IN LETNI) KAK TÜDI VSEFELÉ PREKAJENO MESO E X P O R T GOVENSKE ŽIVINE, SVINJ, TELET IN MESA DOBI SE MÁST I. VRSTE TÜDI NA MALO. NÁJNIŽIŠA CENA IN NÁJBOGŠA KVALITETA. ZA DELAVCE O C V É R K E, PREKAJENE SVINJSKE NOGÉ PO NISIKOJ CENI. Stalna tabla časa, kda nam živina skoti. AHN ZIDOR TRGOVINA S PAPIRJEM, ŠOLSKIMI IN PISARNIŠKIMI POTREBŠČINAMI MURSKA SOBOTA. Velika záloga vsákeféle evang. molitveni kníg, Starešinstvo in zvačinstvo, vsakovrstnih trgovskih, urádnih i drügi knig. Za občine se dobijo vsakovrstne tiskovine. Za veselice: konfeti serpentin i karte za šaljivo pošto. PREKMÜRSKA TISKARNA Štampa vsákeféle tiskovine, kakti: plakate, letake, vabila, visitke, pisemski papir, račune, osmrtnice i. t. d. i. t. d. SOLIDNA POSTREŽBA! NISIKE CENE!