foffrl I. '1 VredbiHvo: ■^Tratrdku 41,170.1. nadatn(0M0 »krti« tttli k* raipaiiliaajtfllala). '.•« V 1'Uftlo.Mf h'1■ f* tuili t i)»«loYrO»kcin J«*k«l', , .- Plaia u vmVo Mli«n6 «ra|o ■ luC, im M Oinanil* «at«o tnltrM m*'«««, it . — 1'imk Uga I* Vuk krat 50 ■tff/iš Ifetapalj. V&jriei, \ petek 15. marca 1867. I S T poaolmo za pri m ojfs^ko - d o^ ol n o, pa tudi sploli slovensko zadevo, . 14** ti- Izhaja vsak potok. Naročnina a poštnino *r«dinala. u celo lato X gold., xa pol lata 1 gold. Naro&bja jriama in reklamacije uaj.ae [loliljajo vradaiiu«. 1'gaamjii liali a« prodajajo jr Corir.i pri buktarji g. Sobarji -i Travnllfu po i aold*. ' • < {fyt*Uiti o\K«r d*>*Uji jagnje).— Nek kmetovivM pripovcdpje/ila jo1 delal mnogo v Arijo, -da"prisilil trdovratno ovco, da I jlh jia^ori razkazanp zneske ukupilo. (»Vi. Z.") JOJOGOVRSTNE STATISTNIČNE ^jfelCE iz letnika, ki ga je c. k. stulislnidriA Zbiralna 1 komisija no davno izdala". v V-,'i'-.""'.. V* Železnico....... Leta 1865 jo bilo po vue^Jleleznicah našega cesarstva 3 899 blaponov (uiašinj, 3172 voz za ljudi, blizo 28 tisiič pa zfi blagy, k' #o prevozili leto in dan blizo 13 milijonov ljudi in okoli milijonov centov blaga. Dohodkov so imelo vSd železnice tiatega leta čroz 76 milijonov, stroškov blizo 32 milijonov in dobička 44 milijonov. (Od dohodkov spada okoli ^13 milijonov samo na trfaiko-dunajako železnico.) sol, častno ime in živilo (Spltal F. Zakrajidc) 3501 je' 'človekh mdčno priljubljena stvar, ona jo v.--"frrr-iv-^7 • fin f:'f?pg- TT^f^^-fr^rV^" častitljiv* y ,hiŠi in v drŽavi, n* sul • in kruli prisegavsjo nokUiri <*?ir.odi. . : r Mfldofttarlmi a)dl so bi|l...«"Č|ini (probivavci Ati^e; to. jo bila deželica velika kakor neki d.andansšnji kakaprovjneija na AvBtri-janskem) so jo, a.svojo učenostjo iu umetnostjo posebno daleč dognalj..-V ^tcuah (Atiko glavnem mestu) so svoj jezik tako Injio Čedno opilili, da bo vai ljudje probiyay-cu teg^ vnesli visoko spoštovali, in jih nar bolj prebrisane jAroko imenovali. Takrat so bjle Atene to, kar so zd*j JViz, Dunaj in drugo veliko mfist^. Govorili so takp lepp, da bo jo človek v nje zaljubil, ko jih. je le slišal. JJialrp glave so bili, zato so pravili od njih, d* imajo »ol v svojem govorjenji, in to lepoto njih bistroumnega govora imenujejo učeni še zdaj antiko aol. Mi pa tudi od Človek*, ki neumno govori, pravimo, da je neifoti «Ii dolgočasen. :0elo'po nekem pisavcu, kije nekdaj posebno prebrisapo pisal, pp imenuje tak govor tainoaaSka epi. J^ahko bi->90 dos/ti taci h rpči o eol\ povedal, dar to bodi zadosti. Zdaj povejmo,, v čem nam je sol tudi koristna (k. nucu). - Ceuiu .•; A. H. ■ Porozen, f 6,-marci. —r"r(Xa/ je dualiaemf)^-„ Domovina "b povej nam, kakošna 10 ta zver, ki nek-torim toliko Blrabil delal" Po našorrt joziku, ki' ne pozna noboacga (l)š č ž bi bilo dva-Mtnt: Kaj pa: drage?— Odgovor:?? 60 mravlja! 80 vstavlja; — tudi nam no bi bilo všeč, ko bi res prišlo do tega; da bi vlada samo Madjaro in Nemce Ijzala, nam pa- --.Ali k^j jo-duali-zem? Morda je lo mehkejša beseda , za dvareZem., Po tem takem bi so naše cesarstvo .na 2.po!hvi,ci za dobro prerezalo? Naj bi so to ne vresnlčjlo) Vsaka kmetija, kakor hitt-o se . jo razdelila med dva, ata v kratkem v nič prišla oba. Ako hleb črez aVcdo piercžen^ ni več cel, ter vsak otrok vč, da je pojedežn namenjen prbd drugim^ kji so še cpli ostali.., ', V}vj. . V spomin mi jprihiya- tfit' sv. Martin, Ogcr po rodu, ako se no motim.. S polovico presokanega plajšča jo on fa&fiMtflr p^bT^Va&^MP^ ' , 'V V ^ Zna biti, da so (udi sedanji Madžjari tako, usmiljeni in prayipni, da nam pol plašča .prepustijo?! da nas z enakim suknpm ogrnejo, kakor, so ai ga aami za-so urezali? Da bi te plont! tudi lo ne bo nič. io so je plajšč še le rezal, sta žo za drugi kos Jud v Gradcu, in Judinja na Dunuji držala,, in Ž njim ogrnjena so zdaj bahata. Če neko bažo/liberalizem obvelja, Knitu's, njegova cerkov, in ubogi. Slovani, rpalo , ali nič ne do-bomo; Pomozi nam Bog! Pomagajmo si pa tudi samit •"".' ČaderŽnav ianei.*) r. ; J DOMAČE VjESTI. J v • ^ r : V. i Ni. ckscelenoija bivši namestnik primorski, g^fta-ron Keilersjierg jo vzol od nas slovo s tim—-le razgla- cbe iel un Origintlf! Nc -ramdri, di .»cm MMUrek okrajial; imanjkujo iniproitora. — Prihodnoilje v boQih rokah. Za zdaj pa lužo te, da je plajtč uroa prerezan y in č« ga drfaTni zbor, kakor »< bodi, zopet ne &ošijc, nem druicg* ao o»tane,. kot Haick. atreeken iWcb der (nalkierten^} Dečlčen."- .''<£.r?!'l w Vr. Primorci J-' • • | .T... . Volja .Nj. voličsnslva oosifrjlt mo je ppkliouU, na namestnikov nadet, češke deželo, torej .* moram zapustili lo deželo, potem ko sem š(lri leta mfcd Vnml bival; BI! jo to Čas ložuvon, kukoj je^ navndno o pOljtlAklh pro-naredbfili in po nevarnih vojsknlh stiukali. To težave, amo prestali, razmero ho zdaj trdno vredjone; k temu vapebu pa fito pripomogli VI a svojo lojalnostjo; « trdnim z a upanj o m v osodo avstrijsko, a kterlm »te ao junaško In noprcmagunj qa, kopnem in na'morji v boj spustili, mir in red doma varovali in vedeli povzdigniti no nad Htrah prod lahko mogočimi nezgodami, in znali vkljubovati Žalostnim nasleukom vojake, ki jo na. Vaših mojab hrumela. Urno In radi sto hi prizadevali ranjenim vojfiČa-kom človekoljubno pomagati; potrpežljivo hte fprenašali vso, kar jo (med vojake)'Vašo kupčijo, obrtnijo iu kmetijstvo Vašo zaviralo, in oskrbovanje Vaših državljanskih zadev jp določno in redno napredovalo. Hvala to prisrčna J Nikdar ao mi ne ižbrifio iz spomina ta VaBa dežela, ki *e spušča doli z Alp (planin), da ho v Adriji kot v zrkalu ogleduje, dežela ta polna sijajnih zgodovinskih sporočil; in vedno bodem. srčno ljuhoznjivo spominjal so tukajšnjih stanovaveov, kteri so sicer po roda in jozlku različni, po marljivosti pa, s ktoro zemljo obdelujojo ali morje silijo, da Jih živi, ravno tako zo-dinjeni, kakor po vdanosti, klcra jih veže na svojega vladarja in vlado njegovo. To deželo zdaj pozdravljam gorečo želeč, da bi Trat svoj pokljo, zmiraj popolnojo zvršoval in povzdignil-so na stopnjo glavnega tržišča in. cvetočega kupčij-skega mesta za ves'svet; da bi so Istru zopet opomogla, kakor je neki Že v davnih .stoletjih slovela, kar SO:pa pozneje nokteri tajili, kor Jo* bil po. dolgem po-šanji eold spomin nokdao^oga blagostanja izginil; da b; si Gorjca zaklade, ki jih je natura temu vrtu držu-vininemu radodanio podelila, z vsemi pripomočki olnt-nijskimi v prid obrnila in tako zmiraj bolj . cvetela. Vas vse, stauovavci primorski 1 naj bodo planino ali dolino, bregovi-morski ali otoki vaš dom, srčno pozdravljam, in. vodno .ostanemi Vam hvaležen za to, da jo zaupanje Vašo v presvetlega cesajrja pripomoglo, da zamorem ztlaj .Vašo deželo, kot vsikdar zvesto, vsikdar vdano zapustiti. ""!..■',. .; 7: : v "©itd, 7. marca 1867. . i'-''.'- ■ Emest baron Kellersperg. 'v 7 ; POLITIŠKI OGLED. , Dobili smo dvoje novih ministerstev in dva nova tainistra. Z lastnoročnim pismom od 7. marca do g. ministra Beusta je ustanovil prsv. cesar na mesti „ državnega ministerstva" zopet ministcrstvo ,, notranjih zadev", kakor smo jo že imeli pred lotom 1860, samo da so mu podložno zdaj lo slovansko-ncmško deželo takraj Litave, ker dežele-ogersko krono imajo svojega posebnega ministra notranjih zadev v Pcšlri. Izročena ao opravila tegn mjnisterstva začasno g. grolu Taa/e-tu. Vnovič ustanovjjonp jo tudi ministerstvo za „ bogoiastje in nauk (za cerkveno in šolsko zadeve), ktoro jo bilo od JL;, 1860j združeno z državnim ministorstvom; mini-®tei dptičpi pa nj šo imenovan. Drugi novi minister jo g. baron Ueckc, dosedunji voditelj ministorstva za finančne (denarstvene) zadevo. — Na Ogershm go novi ministri marljivi, du jo kaj. Zbor, kteromn so oni odgovorni, jim jo žo prav važnih reči privolil, p., da smejo nabrati 48 tisuč vojakov, da smejo začasno davkov še toliko pobirati, kolikor jih jo žo poprej dunajska vlada odločila itd.— Na IlrovaSkcm sili dunajska vlada, naj bi se lotili rokrutovanja po novi postavi (od 28. deo.,1. 1) Mnoge žtipanijsko skupščino pa in mnogi veliki, župani ma temu vstavljajo; za toga del ue te to opravilo posolinim kraljevim lutmisarjtm izročilo, da oni Isneljojo,. čeaar župani nočejo. Hrovati pa novega i-esarakoga ukaza zastran vojaščine, nato nočejo spre-juti, ker trdijo, da, kar se jo Ogrnur dovolilo, gre tudi njina, to jp, da mora to sila v»i!no reč poprej njih (že davno razpuščoni) tbor odobriti.■ 12. t. m. jo M cesar e Jiudo-P»St; Ogri so ga z navdušenim vesoljem sprejeli, i.. i V- '/?'•) o • • —-r } .■,»•'• »JUTROVA ZADEVA." ali, sedanji slan poliliikih razmer na evropskem Turikem. Večkrat žo smo mislili »pregovoriti o tisti važni zadevi, klora — ako se z lopa no poravna — znabiti danus ali jutro vso Evropo pretrese, to jo o norir.ntal-ntm\ (vzhodnem) vjirafanji," —kakor mu dojo, — ktero zdaj zvonec nosi skoraj pred vsom,i .druzimi zunanjimi zadevami (zunaj Avstrijo). AH, ker sojo vsak hip kazalo, kakor da l>i hotel uloči so hrup, ki ga Časniki zantran trt 'reči delajo, nismo so do sin mol še spustili v raz-govarjanjeo sedanjih jutro vili homalijab, in to tim manj, ker so nam notranjo avstrijsko in domačo deželno zadevo ves pičil „ Domovinin " prostor jomalo. Ker pa zdaj vidimo, da se reči na Turškem šo nič kaj na mir no obračajo, no nforemo si kaj, da bi o njih ne spregovorili. — Da bodo pa to zadevo, o kterih bomo prisiljeni brž ko nc večkrat govoriti,, razumeli tudi prosti bravci, podamo jim lii nekaj sem »padajočih statistično-zgodo-vinskih črtic. Komur niso to reči žo od poprej znane, naj Bi vbo lopo zapomui;- kajti v prihodnjo nc bomo mogli vsakrat vsega ponavljaj. Proti poldnevu od našega avstrijskoga cesarstva, ' t. j., proti jugu od Hrovaškcga, Slavonije, Ogcrskega ia' Erdeljskcga (Scdmogradskcga) razprostira se lep kos svota, kteremu pravijo balkanski polotok ali (sploh) evropsko Turfko. (Imč balkanski pribaja od gore Balkan, ktera so vleče čez sredo od zahoda proti vzhodu) Meja mod Avstrijo "in Turškem je od zahoda proti jutru deloma Sava, deloma Donava. Zad za našim Erdoljskim se vije en jezik (dol Moldavije) gori proti Bevcrju proti naši'Bukovini in Galiciji ; proti izhodu pazadenemo tU na neizmerno Rusko, od kterega loči turški svet (nekaj da-ljavoVrekaPrut. Na zahodu mu je meja za tretji dol dolgo-tesuna, t. j. naša Dalmacija. Od vseh druzih 3 strani pa zaklepa tuTŠki polotok morje. Morja, ki ga oblivajo, ao: Od Dalmacijo navzdol na naši strani jadransko in jo-nijslco, na uni (južnovzhodni) strani eaejslco (greilco). Iz tega so pride skoz preliv (kanal) dardanelski (Ueles-pont) v viarmorsko in iz to^a skoz Btrugo carigrajsko (Bdtporus) v £rno morje. V imenovanih morjih je mnogo otokov. Vsega sveta r. otoki vred jo za čez 10 tav-ient in petsto stirjaikih zemljepisnih milj in prebiva na njem okoli 17 milijonov 'ljudi, različnih po rodu in po veri. Slovanov (2 plemen, Srbov in Bulgurov) je kakih 50 odstotkov, to je, btizo polovico vseb stanovavoev; Vlahov ali Romanov, kterlh jezik jo našemu laškemu nekoliko podoben, so šteje blizo 41/., mil., Albancev IV, milijon, Grckov skoraj 3 milijoni: Turkov (Osmnnov) jo naj manj, Bamo okoli poldrugi (1 milijon. l'o veri jo nar več razkolnikov (starovereev) in arinftnskili kri stjanov (več kot 10 miUjonov. vseh skupi; katoliških kristjanov pa lo nekaj več ko '/« milijona; nekaj protestantov in jiidov. Maliomedansko (turške) vcre jib jo za kake A milijone in nekaj črez.— ' že 400 let gospodarijo po t«h krajih Turki. Vse deželo balkanskega polotoka pa jim niso dandanašnji tako popolnoma podložne, kakčr nekdaj. I • Spodnji špičašti konco — GreHko — so jo spun- . UHti V Utih 1B21 do 1827 ^Turškega! odiraj 1to *in#£ik 'krvavih' bojih in notranjih r*pori|i aojebifek a^praVfla i pomočjo velikih Vlad ! frariootkc, aogli M roško 1.1827 grtška repnbilk*:(samovlad« s pr ' iriko«/,. ktoro so vuminjo. veliko vlade: 1, 1832 lj Kralj* ,so 4 eVrOpski; vlhdarji drekom iz bavarske rodovlne (Otm1 klerega-so pa Grki predlanskim ^t^o^lilLgedaajl' k (Jurij jo iz kraljeve rodovine dansko. TemugreŠI kraljestvu, h ktercmn upada povrh kopnega voliko kov y ogejHkeiii .iborji,; Jio. ho pridruBli ni davno tc, tudi otoKi jonijtki. kteri ao . bili poprod . (od 1- .181® sardl s^ojl (rophblik!a)podl VatatVom atogfa&lin: ^Uifckf obsega zdaj čez 900 (711 milj zemljišča in Stojo no praf pojdrugi milijon, prebivavcoy;, Jezik njih io splgh. noVtt^ gtčiki, po veri; so z rimsko cerkvijo ilezfldirijjnf raa-kolniki; katoličanbv Jo malo.^ JO {»a šo vfclik* Grku ki šq W -vpdno f>od tnrfko oblastjo;'rt.' jfriV.tlatili Vmeijah tOrškcgd t^ariUva,'kteto se. dttijO (prOtl stp Hrja) kraljestva grškega, V Toaallji nkmre« ib pa n H vdikCm otbkd*ArtAj(/i ali Jtrkli, kteri jo n4t feei'in naj'južnejfii'grtffikib Otokov !in'*HklčpaegejšM moije proti ftfČdozcnicPjBkdMu.1 (Glej dotifa t. Dunaja'Vni " / ♦ • ' 1 • ••' \baljft jtrih.)<.■*'■ Deželni muzeja *) iekaj 'Časa1 hoditi^ ker V k(orcga'so di ^riieto. iic! pravim!,1 W r17.ydreti naprej* vg^ko nedeljo^ 'dh >h'i7: do i^r^. zo^et.ik^pH in je vstpp' vsakt6rfirriu;dovoJj^i šamo Ua niso, nlrceprevcč1 blatno, ker ;se je biti, 'd b* Jjmfto z ufii^zahim obtivalom noter ne hMili. ' *'• " ' v-..... • Odg^tor ■ P uanonymot"-u ,, Slov S^strisa" „ W." poje. Ni li to noji robe svet?!) n-. Jld 2» Ko bi so smel. šaliti, bi rekel t Zato ne, ker. Mmm uvinum noa egeti iicdora. .Ker a^ pa nočem Šaliti,.iklifnjoin So na; to, kar i sem g. do^i* snikm. v pričo mnogih gospodov edkrat ali dvakrat natrij no Žo razložil- — -4d 3.Goytorilo so je -ros o tem;nat je voljan sem bil zarad znanih razmer . med C» in ohefal pa nisem nikomur:.niS, ae n&šinoem, ne g. H.'»a Sioer pa sapientis est mutate consiliura. Ko bi mi hn g. dop. pocnoje.o tem kedaj kaj črhnil, vso bi mn bil odkritosrčna. razložil, kaj in kako je bilo, in on sani ki mi bil moral pritrditi,, da sem prav. storil; — »aj.t tek aadevak nijnaBi, komtt k^j prikrivati; ~ Ad /L Pi poiti. Kakč pa, da g. vprašavec aamo „ W. Z." ,, Abp." in „W. J." (!) omenja, o drnzib 9-10 časnikih ki-jih tudi dobivam, pa nii ilo Te?! —JOjmone, jojme^ n«! vse noje skrivnosti SO Sle rakom žvižgat \ ■ : ' .....; • .::..; • v oo&m .".-j ..Pri m*lmtayt levn"iJUidiJ^i igttrti, doilj h Iblij« (it Fer.r^ ptilana, Boloo^«. Pavije): Est^r. Fabbri, KirloU M on ti. Selena tlaimooreeioni, R3. P«ru— Pri „5 kryn*kl ■' *)'-T .MgT5; fcgi ph' TelikT-artrH V^. ^ifaripit"-":" Vr. T »dalje: «/3 Adolf. Wi«<«rniUm*»#f,>.'llu,,ij»; ConU. FUri«, h Trata, |f!trJU Jt'lir, NWH« frail^^lb« RpiMij: ^iTMMn.l h KoiaOe; . »H '^MtrtUmt jUoJtl Cm*H Pf^enll^«, <(>rM llnser, KoililnJAar, u I-inr.a; K/ano Illcr.aWoi/», ti kJavotorratM dlM^I Ttikl V. Kili II t Z«Mtf«il j. 1 n li«Sf %■> pni „*1 tntftUtt.AnL Ileralt •r.':T',) T 'iit nt!'/iin o.viT Vviiiilv^if«' -nvil .Oluv,:;.'.MACn^lPOKNl^lrriČ.
  • l.'.Tu|l , , K«U(m,m»Ultt*i k t« ta j»'>ifc.M.U š*>Jm>* (foUitilkl k,frcu.\Vimib aanjoafC Am.iUrp^p "■ribi}'" u—— J-----—--------r«^-- PPfJf < f:Č\ fti^aLK' 4 ....... ________ ^^o^^MilL!^ (M( go*(r.. bfr^MvU Stfr^^ka, irq|;!«»„'* Qfimnln(«;m.'t ,!.!:'< ili? iiU .|»iil(x iln ii;V'.m!sWi* lianos 59:25? narodno posojiftr'^oO^ I^ndin •^.^(Uiij;^^ ■ nirr ijisrohS' mfTr^D^bTija j;o.ioi> ia. iil .;;!..• j j D v-U^H imk pri pbd^i^anetA : zaloti); nor foljtfk mri w0k tvoje metia. kterp :«^ ffavkOiojo wip/ jw. narl niii ebj^; ila jpti* daj.,.Vzame se i^Imokč. labko:ali (pd ^oelei iakdjo ali pa tefi-.-skijpaj.v!v/.;-) jboliojs> izkacal^ >{k«ebaa' teoč teka irtli 'ČldvOk za našč kraje V lekariifei (apoteki) V ,do«Či ■ttd -TrAMrn^m^H- koi 6Q eoliov, - m-"mmj- 3t> ! "' i'''"'' "r:1 raJi nRtmorto rlndRirift:; lorčj t>e rinieriU, '£k inbfM ViWc ioriri t*»' »CMKavk* antf^aliJ :8kaaUA!po.'pU'^MitL ppli ;hr»b lfP4j iaj Jkdi/p.^ ^fc rr t-.IKr i H|.:?V»« ho;-i vsi ij^g;.....o t] -Jnn frjjtti -iifjohoa-id- jr«