Pogled v /Uiavnict tcaslce iycaU>. - Itako, izdeluj jpuMUe-, Uohiukt' i*v Medvedki va JfUldavževa Mt Ao&iina /ločita Aic&Uotn
Nekoč, v lepših časih, ko še nismo vedeli, kaj je kriza, so v industrijskih državah vse igrače za Miklavževa in božična darila, pa tudi okras za božična drevesca, izdelovali v tovarnah. Danes se svet spet vrača k ročnemu delu — ne morda zato, ker bi bilo cenejše (narobe: celo dosti dražje je!), temveč zato, da dobe nezaposleni čim več dela. Ali je ta metoda zmiselna ali ne, ni naša stvar, da bi na tem mestu razglabljali; gotovo je le, da z opuščanjem tovarniškega dela po drugi strani tovarniški delavci izgubljajo službe, čeprav v manjši meri, kakor jih v delavnicah drugi dobe. Nas zanima danes le pogled v te delavnice, saj v njili tudi res lahko vidimo dosti zanimivega za odrasle pa tudi za otroke.
Nekam čuden, za otroke* pa brez dvoma razočarujoč je pogled na celo goro rožnatih telesc za otroške punčke, zraven njih na drugem kupu pa gole roke in nožiče, in v kotu cela
prinesel punčke, ki še roke ne bi znale iztegniti, ne oči zapreti, ko jih polože v posteljico k počitku...
Tako stoje zdaj lepo v vrstah, na oko druga drugi podobne ko jajce jajcu. Letos so spet moderne kite in polžaste frizure kakor nekoč — ostrižene glavice in kratki lasje so odslužili. In vendar, če jih malo bliže
KonjiC dobi novo „ko£o“
like, se pokaže vendarle večja ali manjša razlika med njimi, zakaj delo človeških rok ne more nikoli biti natančno ko stroj. A kdo ve, ali ni ravno takale neznatna hiba tisto, kar otroku igračo še bolj priljubi? Kdo ve, ali ne bo ta ali oni mali obdarjenec, ko se prebudi na Miklavževo, ves vesel vzkliknil: »J6j, kako je lep moj medvedek, ko ima glavo malo postrani!«
Naše slike kažejo pogled v nekatere delavnice otroških igračk., Vse mogoče stvari izdelujejo v teh delavnicah, od majhnih in velikih lutk z gibljivimi in nepremičnimi očmi pa do lesenih konjičkov, plišastih medvedkov in kositrnih vojakov. Vse to je pripravljeno v prvi vrsti za Miklavževo, najlepši otroški praznik, toda misliti je treba tudi že na božič, saj nas loči od njega komaj še dobrih Štirinajst dni. Za takrat pa ne zadoščajo samo igračke, treba bo tudi še okraskov za božično drevesce. To delo je kajpada še dosti težje, ker zahteva neprimerno večje gibčnosti in natančnosti.
Zgoraj: če hoče delavec, ki izdeluje medved-
Pihanje tankih steklenih ke in ima zraven sebe kup žime in
krogel za okraske na prediva, na drugi strani pa grmado
božičnem drevescu lično sešitega pliša, napraviti vse ži-
vali natanko enako velike in iste ob-
N a levi: Tudi otroci morajo pomagati
pogledamo, vidimo, da niso ravno vse druga drugi enake, saj bi bilo pri ročnem delu tudi nemogoče. Tale ima na primer prečo nekoliko bolj na desno kakor njena soseda, ona je spet nekam obrvi namršila, tretja se zdi, kakor bi se hotela poredno zasmejati, itd. Da, tudi pri lutkah nista dva obraza več enaka, in prav je tako: kako bi drugače mlada mati svojega »otroka« na prvi pogled ločila od drugega?
Osebni izraz igračk se pri ročnem delu ne da nikoli čisto zabrisati, pa čeprav gre za serijsko delo. Tudi
skladovnica smejočih se glav z odprtimi lobanjami... Posebne, v ta namen izurjene delavke imajo nalogo, napraviti iz tega »materiala« prave pravcate lutke, ki naj pozneje ožive v naročjih mladoletnih mamic. Da vidite te delavke, kako spretno vam vkladajo ude v trup, kako naglo in ročno vam lepijo lepenkasti »pokrov« na odprte lobanje in nanj lasulje! Pa to še ne zadošča; trebij je drobna bitja še preizkusiti, ali vsi udje tudi v redu funkcionirajo v sklepih; zakaj ne vem, kaj bi rekle mlade mamice, če bi jim sveti Miklavž
Friztranje
lutk
PoStnliia platana ▼ goto rial
iZEriczinski^Pflnilc
ILUSTROVAtil LIST ZA MESTO IN DEŽELO
C • n a 2 O I n
izhaja ob^etrtklh. Uredništvo Ju uprava v LJ
Ljubljani,
fitev. »45.
Tyrševa (Dunajska) cesta 29/1. Poštni predal štev. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393
Ljubljana, 7. decembra 1933
Naročnina za Četrt ieta 20 Din, za pol lota 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za' vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki In povsod drugod 2 dolarja
Stev. 49. Lato V
1
r-
%
ftdeča sim?f
v Chiapasu
5000 indijancev oslepelo. Zid branik pred kobilicami. Kirurg podzemlja
6'duest
Amerika že davno ni več dežela neomejenih možnosti, že davno je d ©sanjan sen o raju »zlatega za pada«.
Prav v naših dneh je videti, da je Amerika med vsemi zemljinami najbolj zbičana; poleg strahovite gospodarske krize ji jemljejo že itak tako pojemajoče moči So tajinstvene kužne bolezni, naravne katastrofe ji lomijo hrbtenico, red in mir pa ogražajo domala nepremagljive organizacije podzemlja.
Strašna nadloga, ki j© zajela vso Srednjo Ameriko, se je zaredila v Chiapasu. Neki indijanski starec je obolel. Na glavi so mu čez noč zrasle debeile bule, ki so postajale od dne do dne večje. Čez teden dni je bolniku opešal vid, deseti dan je bil pa popolnoma slep. Domačini si zaradi te obolelosti niso delali Bog ve kakšnih skrbi; prepričani so biili, da je vsegamogočni Bog dežja kaznoval 6tarca.
Toda nekaj dni kesneje se je razvedelo, da so v sosednih vaseh na isti način oboleli moški, ženske in celo otroci, in da trpe iste muke kakor stari Indijanec. Naslednji teden ®e je razneslo, da so vsi bolniki oslepeli. Čez mesec dni je bilo vsem jasno ko beli dan, da ne gre za kazen božjo, temveč za strašno kužno bolezen, ki se šini po vsej deželi. Nihče pa ni mogel dognati vzroka ne povzročitelja te kuge.
Zdravstvene oblasti države Mehike so pričele z vsemi sredstvi zatirati to neznano epidemijo. V tistem hipu, ko se je bolezen razširila do Oaxace, so odposlali cel štab zdravnikov, strežnikov in usmiljenk v okužene pokrajine. Slehernega Indijanca, ki je le začutil v sebi kal bolezni, so takoj operirali. Po dolgem raziskovanju so vendar našli povzročitelja bolezni, neki bacil, ki ga znanost dosilej še ni poznala. Končno so ugotovili, da prenaša ta bacil majhna rdeča jesenska muha. Ze sam njen pile prenese kugo na človeka. Ta muha živi najrajši v vlažnem jesenskem listju.
Ker doslej še niso našli uspešnega protistrupa za zdravljenje in tudi nobenega sredstva za obvarovanje pred boleznijo, so skušali razširjeva-nje omejiti z uničevanjem prenašalcev bacilo'\ Vse odpadlo listje so zgrabili na velike kupe in ga zažgali, da tako pomore muhe z zalego vred.
Zdravniki se mučijo z dneva v dan na vse pretege. Nekdanji veliki me-diioinci bo upešno zatrli kugo, kolero in tifus, toda kakor v zasmeh naši toliko prosvetljeni dobi in visoki stopnji znanosti je današnja zdravniška veda brez moči. Zmerom znova se pojavljajo težka obolenja: otroška ohromelost, vnetje možganske mrene, spallna bolezen — in tokrat >rdeča smrt iz Chiapasa«. čeprav store odposlani zdravniki vse,
čeprav ee bore z nečloveškim naporom proti razširjenju te strašne ge, je zgubilo vendar ze vec ko 50.000 Indijancev najdragocenejše: dar vida.
Šiba božja nad Argentino
Iz nekega uradnega poročila posnemamo, da na bo mogoče nikoli uspešno in popolnoma zatreti kobilic, tega najstrašnejšega biča Argentine. V neizmernih in nepreglednih predelih najdejo ti skakalci vse polno primernih skrivališč, iz katerih se ob času cveta in žetve vsujejr. kako- gost oblak na rodovitna polja in nasade ter uničijo do zadnje betvice vse, kar so ljudje v potu svojega obraza vse leto z največjo ljubezr:o gojili.
V Argentini je v obrambo te nadlege tako zvani »kobiličji polk«, vojaška organizacija s štabom in glavnim stanom z letali, kii bljuvajo plamen, in s tanki, ki razširjajo strupene pline. Kljub vsemu temu so morale oblasti uvideti, da se niti s plini miti z ognjem ne da zatreti ta egiptska nadloga. Strokovnjaki so h koncu svetovali, naj se zgradi dolg, meter visok ziid iz cinkovih plošč, ki ga ne bodo mogle požrešne žuželke
preskočiti. Ob tej oviri, ki bi naj merila 12.000 kilt metrov v daljavo, bi se ustavila krdela kobilic, ki bi jih lahko iz letal polivali z bencinom in jih hkratu sežigali.
Zdi se, da bo to edini zaires uspešni način za zatiranje kobilic, kajtii jarki in prekopi, ki so jih kopali dosilej, so le za nekaj miinut zadržali njihovo napredovanje. Na tisoče jih je popadalo v jarke, na tisoče jih je tam storilo žalosten konec, toda preko njihovih trupelc jih
Banka Baruch
15, Rue Lafayette, PARIŠ
Odpremi ja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru-
xelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija: št. 1117-94. Pariš; Luksemburg: št. 5967, Luxemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
CIKORI1A
Naš pravi domači izdelek!
je odfrčalo na milijarde na cvetoč" njive in travnike.
Dr. Horrock iz Friska...
V poslednjem času se je ublažil »črni sloves« Čikaga, za to je pa San Frančiško tem bolj zaslovel v kriminalistiki. Kje se neki skriva morilec milijonarja Bowera, ki je svojo žrtev okradel za 250.000 dolarjev? Kje neki tiči Jack Buxton, ki je hladnokrvno ustrelil draguljarja in njegovega tajnika in izginil brez sledu z dragulji, vrednimi več milijonov? Policija iz San Frančiška je razposlala svoje najboljše detektive, toda kljub temu sta ostala oba zločina zavita v temo.
Sele gol slučaj je odkril tajnost. Letos spomladi je okradel neki blagajnik svojega gospodarja za 90.000 dolarjev. Čeprav so razposlali širom Amerike tirailice s točnim opisom begunca, ga vendar niso mogli nikjer prijeli. Pred nekaj tedni se je pa
Generalni ravnatelj sanja...
Napisal Jo Hanns Rosler
Vsemogočni generalni ravnatelj reče mogočnemu bančnemu ravnatelju:
»To vam moram povedati!«
»Kaj zanimivega?«
»Skoraj pravljica. Ali če hočete: sanje.«
»Poslušam vas.«
Generalni ravnatelj začne:
»Imel sem čudne sanje. Sedel sem za pisalno mizo. Z jutranjo pošto je prišel cel šop naročil, novih nalogov, novih kupcev, najboljše cene, plačila v gotovini. Obenem se je najavila delegacija mojih nameščencev in odločno prosila za 20%no znižanje plač. In za njo so prišli delavci naše tovarne in zahtevali pri istih mezdah 60urni tednik in odpravo za podjetje nerentabilnih prostovoljnih socialnih prispevkov. Komaj sem ostal sam, ko je zabrnel telefon: sporočili so mi, da je nadzorni svet sklenil glede na cvetočo kupčijo mojo plačo podvojiti, in sicer tudi za nazaj od leta 1930. Tisti mah mi prineso ekspresno pismo z davkarije: da sem že več let plačeval preveč dohodnine ter mi zato po priloženem čeku vračajo prebitek 63.000 mark.«
»Sanje željž!« pripomni bančni ravnatelj.
Generalni ravnatelj prikima in odgovori:
»Kajpada. Toda sanje se še nadaljujejo. Moja dolgoletna zasebna tajnica mi je odpovedala zaradi starostne onemoglosti in mi pripeljala mlado, platinasto-plavo dekle še ne sedemnajstih let, ki mi je pri priči padla okoli vratu in tako vse popravila, kar je koščenost moje dosedanje tajnice leta in leta grešila. Vesel sem šel domov in tam našel pismo svoje žene, svoje hčere in svojega sina. Zena mi je pisala, da se loči od mene in da je že odpotovala. Hči mi je pisala, da je naposled našla moža po svojem srcu, da se je že poročila in takisto odpotovala. Moj sin mi je pa javil, da je napravil doktorat in takoj nato dobil neodpo-vedljivo službo in da je tudi že odpotoval. Vesel in zadovoljen kakor že dolgo ne, sem legel v sanjah spat. Zdajci se je prikazala zraven postelje mlada, platinasta, nova tajnica, toda še preden je utegnila le besedico reči, sta stopila v sobo dva moža in me prijela za ramo
,Pojdite z nama! Kriminalna policija!1
,Kako vendar...*
,Brez ugovora!*
Pred hišo je stal zaprt voz. V njem sta me odpeljala pred komisarja.
,Ovadbo smo dobili proti vam,* je začel komisar. ,Dolže vas, da ste leta in leta utajevali davke, skupno 63 tisoč mark. Vrhu tega je prišla ovadba vašega nadzornega sveta zaradi sleparske bilance, fingiranih naročil, katerih provizijo ste si po krivem zaračunali, in mezdnih odtegljajev pri delavcih, ki jih niste vknjižili v blagajno. Utegne vas dalje zanimati, da je tudi vaš sin aretiran zaradi neplačevanja dolgov, hčer smo pa snoči zalotili v trgovini, ko je skušala izmakniti dragoceno krzno.*
Lahko si predstavite moj strah. Poskusil sem stvari omiliti, iskal izgovorov, stopil v zvezo s svojim odvetnikom. Vse zaman. Odpeljali so me v preiskovalni zapor, in ko so se vrata s treskom zaloputnila za menoj —«
»— ste se zbudili,« mu skoči v besedo bančni ravnatelj.
Generalni ravnatelj se trudno nasmehne.
»Na žalost ne,« odgovori. »Zbudil sem se že, ko sta kriminalna uradnika pristopila k postelji. Od tistega trenutka je vse resnica.«
zazdel nekemu stražniku sumljiv neki moški, ki je nosil prav čudno oblikovano palico. Stražnik se je v hipu spomnil, da je v opisu pobeglega zločinca omenjena tudi neka nenavadno upognjena palica. Približal se je sumljivemu, toda spoznati je moral na prvi pogled, da ta človek ni niti malo podoben iskanemu zločincu.
Toda razen palice se je zazdelo stražniku še nekaj na tem moškem
podobnega opisu zločinca. Govor in izgovarjava! Zategadelj je povabil osumljenca na stražnico, kjer je ta po dolgem izpraševanju vendar priznal, da je on tisti blagajnik, ki je okradel svojega gospodarja. Policija je dognala, da je temu zločincu znani kirurg podzemlja dr. Horrock z operacijo izpremeniil obraz, kakor že vsem njegovim zločinskim prednikom, ki hodijo po zaslugi proslulega kirurga s tujim obrazom po svetu.
Uspeli
Edinburgh, v novembru
V Dublinu se je pred več meseci zgodilo nekaj nezaslišanega: tolpa
roparjev je vdrla v glavno poštno blagajno in ukradla za 15.000 funtov poštnih znamk. Ne pošti ne policiji se stvar ni zdela preveč važna, kajti prepričani so bili, da se bodo tatovje sami vjeli. Takšna množina znamk se da spraviti le na debelo v promet; prodaja na drobno bi se ne izplačala.
Za stvar se je še komaj kdo pozanimal. Toda lepega dne je prejel poštni ravnatelj pismo, prav prijazno pismo s sporočilom, da so že skoraj vse znamke, razen neznatnega ostanka prodane. V zameno in za odškodnino pa poklanja »družba« poštni upravi 150 avtomatov za prodajo znamk, ki so tako vrlo in v tako kratkem času posredovali prodajo ukradenih poštnih vrednotnic. V pismu je bil točen zaznamek vseh krajev, kjer so bili obešeni ti avtomati.
Poštna uprava je s policijo vred uvedla natančno preiskavo in dognala, da je napisana v pismu sama gola resnica. V majhnih od Boga zapuščenih vasicah so bili postavljeni taki avtomati. Tatovi so jih pred ropom naročili v Ameriki in jih takoj potem namestili v vseh majhnih krajih, ki na zemljevidih niti zarisani niso. Prebivalci, ki so mislili, da jih postavlja
poštna uprava, so bili silno veseli te novotarije, kajti pot do bližnje pošte je bila zvečine dolga in pusta. Živ krst ni slutil nepoštenosti pri tem, najmanj pa upravniki podeželskih pošt... *
JHudtmii sodnik
Kjobenhavn, v oktobru Se so sodniki, ki imajo srce na pravem mestu in še niso pozabili, da so tudi oni iz mesa in krvi, čeprav morajo dostikrat krojiti človeško usodo.
Tak sodnik je Jen Hasmussen. Zadnjič je stal pred njim siromak, ki je imel na vesti neko manjšo stvar.
»24 ur zapora in 5 kron globe,« je razsodil Hasmussen.
Toda z veščim očesom je tisti mah •presodil, da siromak pred njim nima niti beliča v žepu in da še te neznatne globe ne zmore. S koprnečimi očmi je gledal grešnik« skozi okno v zelenje dreves bele oblačke na sinjem nebu. Sodnik je slutil, kaj se je tisti trenutek odigravalo v obtožen-čevein srcu. Kratkomalo je segel v žep, pr’ gnil iz njega bankovec za pet kron in ga ponudil obsojencu: »Prelep dan je, da bi ga človek izgubil za zamreženimi okni!«
Da, še so ljudem,ili sodniki na svetu!
Povsod
iapaZen°• • •
• „V»Žo milijona prebivalcev.
— O moderni zakonski d/sini poročajo iz Aucklanda na Angleškem. Tam se je neki 72 letnik po 3 dnevni zaroki oženil z 19 letnim dekletom, a jo je že čez 6 tednov nagnal, ker se je sporekla... z njegovo ljubimko, ki je večkrat prišla k staremu donu Juanu na obisk. Mlada žena toži zduj za ločitev zakona.
— Uganil jo neki kolnski univerzitetni docent: trinajst mesecev je opazoval nezaposlene delavce in dognal, da jih je med njimi 6% shujšalo za dobre 3 kile, 4% pa za 5 kil brez vidnega bolezenskega vzroka. Docent domneva, da je »to hujšanje najbrže posledica nezadostno hrane«. (Dobri mož je bistro zadel. — Opomba ur.)
— Prva nagca sta se poročila v Los-Angelesu. Ženin je bil železniški čuvaj; dejal je, da ga je k nagoti izpreobrnila neudobna železniška uniforma. Nevesta je imela na sebi samo zaročni prstan; tudi goste je po končanem poročnem obredu sprejela popolnoma naga. Kam si je šopek pripela, kronika ne pove.
— Ženska se poteguje za krvnika v Varšavi. V svoii prošnji pravi, da se čuti za to obrt prav tako sposobno kakor
moški. Dosedanji krvnik hoče iti v pokoj, pa so oblasti razpisalo natečaj za njegovega naslednika. Kazen omenjene žensko se je prijavilo še več sto prosilcev, med njimi ljudje z akademsko izobrazbo, ki so brez službo.
— Podrla se je zgodovinsko znamenita cerkev iz 12. stoletja v Saint-Ybarsu na južnem Francoskem. Obok je nenadoma popustil in od cerkve je ostalo le še golo zidovje.
— Šminkati in pudrati se ne smejo v službi uradnice angleške, avstralske, kanadske in južnoafriške narodne banke: tak odlok so pred kratkim izdali omenjeni zavodi. V Melbournu (Avstralija) so jim celo predpisali enotno obleko iz preprostega črnega ali pa temnomodrega blaga. Katera se ne bi pokorila, bo pri priči ob službo.
— Ciganom na Madžarskem mislijo tetovirati zapovrstne številke, ker jih drugače zaradi večnega preseljevanja ne morejo več imeti v evidenci. Tako upajo hkratu tudi najzanesljiveje zajeziti nalezljive bolezni, ki jih cigani prenašajo.
— 18 novorojenških trupel so našli v nekem kanalu v Quebecu (Kanada). — Strašna najdba je prebivalstvo silno razburila. Policija stoji pred uganko.
— V Lillu v Franciji se je prijavil neki absolviran medicincc za baltiško službo. Oblast je v veliki zadregi: njegovo prošnjo je sicer odbila, toda študent jo dokazal, da ni v francoskih zakonih nikjer paragrafa, ki ne bi dopuščal, da opravlja baliiško prakso moški. Tako vse kaže. da bo mladi medicincc prva moška babica na svetu.
— V tekmovanju za nogometno prvenstvo je BSK zmagal v Beogradu nad Vojvodino 3 : 0, TTešk : Jugoslavija je na v žagrebn ostala nondloZena 9 : 0. Prihodnjo eedotio se odigra Ke i'“‘','"lnja tekma (Hašk : Vojvodina v Zagrebu).
kršne v listih še ni bilo. Iščejo in razmišljajo — zaman, ničesar ne morejo najti.
Zdajci vzklikne eden med njimi: »Saj ni dolgo tega, kar sem nekje bral nekaj zelo zanimivega. Le kaj je to moralo biti?«
Tovariši utihnejo, da bi se oni lažje spomnil.
Cez nekaj minut skoči pokoncu.
»Imam jo! Zdaj se spomnim: bral sem nekje, da smo v Parizu imeli njega dni mumijo, ki je bila na las slična Kleopatri...«
Več mu ni bilo treba povedati. V reporterskih glavah je mahoma vstala nezaslišana senzacija in se vse jasneje oblikovala. Ta senzacija se je potem nekako takole glasila:
»Ko je bil veliki Napoleon v Egiptu, so mu pokazali mumijo znamenite kraljice Kleopatre, ki je bila še zmerom tako mladostno lepa, da se je mogočni cesar na prvi pogled zaljubil vanjo in se ni mogel več ločiti od nje. Vzel je mumijo s seboj v Pariz in jo dal tam obleči v pravljično lepa oblačila. Ko je moral v izgnanstvo, je še dosegel, da so lepotico pokopali na vrtu louvreskega muzeja. In prav tam so jo te dni po čudnem naključju spet odkrili in spravili na dan.«
Ker je eden izmed največjih pariških jutranjikov prinesel to novico z velikimi kričečimi naslovi, kakor so za takšno senzacijo spodobi, si zdaj po vsem Parizu pripovedujejo pravljico o očarljivi mumiji egiptske Kleopatre, ki je znala tako zamamiti velikega osvajalca.
Ko bi dobri Parižani vedeli, kako je ta pravljica nastala... Pa ne bodo nikoli izvedeli. In je bolje tako.
Kalvarija ljubezni
Roman las naših dni. — Napisal P. R.
44. nadaljevanje
»Ne šalim se, Franc, še nikoli nisem biila tako resna kakor talle trenutek.«
Mehko ga je potisnila v naslanjač. Mrak je bil legel v sobo. Od zunaj je prihajalo pridušeno mrmranje valov in od nekod so se čule melanholične popevke ribičev.
»Razkriti ti moram svojo preteklost. Tebi in sebi sem dolžna, da izveš nekatere šivani, ki ti jih doslej če nikoli nisem omenila. Nikoli me miši po njih povpraševal, čeprav vem, da si o njih razmišljal. Predobrega srca si bil, preveč rad si me imel, da bii mi bil kdaj le omenil stvari, ki veš, da bi me zaskelele. Toda danes si mož, Franc, in prav je, da podrobno izveš, o čemer si do zdaj mogel le ugibati.«
»O mojem očetu govoriš, mama?«
Francev glas je drhtel.
»Da, otrok. Nikoli mi ga nisi omenil, a vem, da si bil v mislih pogosto pri r jem... in da te je bolelo, ker nimaš očeta kakor drugi.«
»Ta oče te je vrgel v gorje, mamica, zaradi njega si prejokala nešteto moči — ali mi nisi sama rekla?«
»Toda ti zaradi njega nisi trpel!«
»0, tudi jaz, saj je tudi mene zapustil. Če bi me bil ljubil, ne bi bil tako napravil. Ne, mama, če bi bil miož, ne bi bili šel in prepustil usodi svoje žene ne otroka, ki ga je z njo iSpočel.«
»Franc!«
»0, ne ugovarjaj!« je ogorčeno vzkliknil mladenič. »Mnogokrat sem sam pri sebi premišljeval o tem in tem bolj občudoval tvojo požrtvovalnost in nesebičnost, čim bolj sem obsojal njega, ki ga niti ne poznam!«
»A če sta ta požrtvovalnost in ta nesebičnost le navidezni?«
»Mama!...«
»Če sem ti doslej lagala, lagala samo zato, da ne izgubim tvoje ljubezni, ko si mi vse na svetu?«
»O, mama, preizkušati me hočeš. Tvoje jasne in odkrite oči niso izmed tistih, ki znajo laž zakriti.«
»In vendar je tako, sin moj... Lagala sem ti, ko sem rekla, da naju je oče zapustil in odšel v tujino. Zakaj, mi bil om tisti, ki je šel, temveč jaz!«
Če bi bil takrat kdo prižgal elektriko v sobi, bi bil videl pri obeh, pri materi in sinu, od bolesti razdejan obraz. Ilona je utihnila; spomin jo je bil tako premogel, da jo je stisnilo za srce.
»Ti si ga zapustila, mama?« je e stisnjenim glasom vprašal Franc.
»Da, ker me je smrtno razžalil. On, ki sem se z njim poročila ne iz ljubezni, nego iz usmiljenja. Verjela sem njegovim zatrjevanjem in prisegam ljubezni in potem mi je golo naključje razodelo, da me je vzel samo zaradi denarja. A samo zato ga še ne bi bila zapustila.«
»Če bi bilo mojemu očetu kaj do mene in do moje usode, ne bi bil pustil, da greš od njega.«
»Bila sva takrat šele tri mesece poročena.«
»Šele tri... A potem ...«
»Da, takrat te še ni bilo na svetu.«
»A pozneje je vendar moral izvedeti?«
»Do danes še ne ve, sin moj.«
Franc se je zgrozil. V grlu ga je dušilo. Da, njegova mati je prav slutila: mladi mož je pogosto mislil na svojega očeta, toda zmerom si je dejal, da oče, ki pusti ženo in otroka in gre, ni vreden, da bi mu sin ohranil prostor v srcu. Zdaj je pa izvedel, da proti njemu oče sploh ni grešil! Če bi bil vedel, da ima sina, bi bil mogoče najboljši oče...
»0, Bog!« je zajecljal nesrečnež.
Toda Ilona se je bila zbrala. Bila je odločena, da čim prej dokonča svojo izpoved, naj ji bo še tako hudo.
»Ze zdavnaj bi ti bila morala vse to priznati, pa sem od dneva do dneva odllašala, od meseca do meseca, boječ se, da si ne zapravim tvoje ljubezni. Strah me je bilo, da ne bi zahteval, da tii povem ime tvojega očeta, ki ga imaš pravico in skoraj dolžnost ljubiti, saj tebi ni ničesar storil. Strah me je bilo, da ne bi morda izbiral med njim in menoj in se odločil zanj...«
»Oh, molči, mamica!«
Te besede je zajecljal s tako tesnobo, da se je Ilona prestrašila.
»Ne, mamica,« je povzel čez čas, »nikoli ne bom mogel bolj ljubiti očeta, ki ga še nikdar videl nisem in ga sploh ne poznam, kakor tebe, ki si mi dala vse, kar imam do danes od življenja. Toda če mu pustim košček prostora v svojih mislih in v Srcu, si predobra, da bi mi to zamerila. In če te prosim za njegovo ime, mamica, te prosim v prepričanju, da te ta prošnja ne bo bolela.«
Ilona ga ni videla. Toda čutila je, da je sklenil roke v goreči prošnji.
»Povedala ti bom njegovo ime, če boš vztrajal v prošnji,« je odgovorila. »Toda poprej ti moram odkriti zločin, ki ga je ta človek storil... zločin, kii naju je za zmerom razdvojil.«
In mlada žena je jela pripovedovati. Izpustila je samo imena. Franc jo je poslušal brez besede, sedeč ko odrevenel pred njo. In ko je med solzami končala povest o strašnem kirurgovem zločinu nad tistim, ki ga je ljubila, je zaključila:
»tPo teh razkritjih boš razumel, da mi ni bilo obstanka zraven tvojega očeta. Zapustila sem ga, kakor sem ti povedala, ne vedoč, da nosim tebe pod srcem. Usoda mi je prinesla na pot nesrečneža, ki je trpel zaradi mene. Zločin bi bilo, da sem ga prepustila samemu sebi. Tega zločina si nisem mogla nakopati na vest in čeprav so me ljudje obsojali, pripisujoč mi namene, o katerih mi verjameš, sin moj, da jih nisem imela, sem ga vzela k sebi in bedela nad njim. Jemala sem ga s seboj na potovanja, molila in upala, da bo kdaj ozdravel. Toda moje molitve se niso uslišae. Minila so leta. Ti si rasel in dorasel v moža... Kot mož zdaj vse veš in svobodno lahko sodiš svojo mater ...«
Mlada mati je umolknila. V sobi je zavladala tišina. Slišali so se le enolični koraki v sobi nad njima: tam
je stanoval Ciril. Franc je pokazal z roko na strop:
»Ta nesrečnež, mati, je torej?...«
Ilona v temi ni videla njegove geste, a jo je slutila.
»Da, on!« je trudno odgovorila. »Zdaj, sin moj, vse veš. Prikrila ti nisem ničesar razen imen, a tudi ta ti povem, če zahtevaš ... Govori, sin moj, brez ovinkov povej, ali me obsojaš ali ne!«
Toda Franc ni odgovoril. Vstat je in jel vzlic temi hoditi po sobi, s presekanim, mrzUičnim korakom. In iz ust so se mu trgale nezvezne besede:
»Moj oče . . . zločinec? . . , Moj oče . . .«
Potem se je ustavil. Iloni je bilo, kakor da čaka celo večnost njegovega odgovora. In zdajci je začutila njeg’>-ve roke okoli vratu.
»Mati moja, v mojem srcu ni zate drugega čuvstva kakor ljubezen in usmiljenje. Kar si storila, bi bila v istih okoliščinah storila vsaka druga žena, ki ima srce.«
»Torej me ne obsojaš?« je zajecljala med solzami.
Kongresni trg 3
kemično čiščenje, barvanje in svet-lolikanje
»Tebe da bi obsojal? Zakaj? Ker sii me vzredila in me ljubila? Ker si dc danes tako vzvišeno izpolnjevala svojo materinsko dolžnost?«
»Nekoliko preveč sebično...«
»Ne, mamica, ne! Tvoja ljubezen je bila tolikšna, da nisi mogla niti misliti na to, da bi bil mogel on, ki je bil zate tujec kakor vsi drugi, imeti kakšne pravice do mene. Ne govori, mamica, da si bila sebična!«
Stisnil jo je še tesneje k sebi in jo obsul s poljubi.
»Torej me res ne obsojaš?«
»V mojih očeh si svetnica in po tem razkritju te še bolj ljubim, kakor sem te do zdaj.«
»In mi res ne boš nikoli očital prostosti?«
»Nikoli, kolnem se ti, mamica!«
»0, hvala ti, sin moj, hvala za te besede!« je zamrmrala Ilona med solzami neizrekljive sreče.
Več minut sta ostala v nemem objemu. Potem se ji je pa Franc rahlo izvil in mehko dejal:
»Rekla si mi, mamica, da mi boš povedala očetovo ime...«
Ilona je vztrepetala:
»Če zahtevaš, otrok ...«
»Ne zahtevam, mamica... samo prosim te...«
Govoril je tiho in tudi njemu je glas trepetal.
»Dovoli mi Franc, poprej še vprašanje: Ali bi zato rad poznal očetovo ime, da bi mogel — o, vem, tvoja pravica je to, skoraj dolžnost — da bi mogel iti k njemu?«
»Ne, mamica,« je nežno odgovoril in glas mu ni več drhtel. »Nimam namena iti k njemu. Med vama je prepad, ki ga nič ne more premostiti. Rekla si, naj izbiram med teboj in njim. Razumem tvojo željo in uklonim se ji; ostal bom pri njej, ki me je zmerom ljubila in me bo ljubila do konca življenja.«
»A zakaj,« je dehnila tako tiho, da jo je komaj slišal, »zakaj bi potem rad poznal njegovo ime? Življenje te
utegne nekega dne pripeljati njemu na pot, in...«
Ni našla več besed, da bi dogovorila. Toda Franc je ugenil njeno misel:
»In ker ga ne bi mogel spoštovati, bi le še bolj trpel... Prav imaš, mati, ohrani to skrivnost!«
Vroče jo je poljubil na mokra lica.
»Prošlost je odkupljena, mamica!« je nežno zašepetal.
In z glasom, ki je zdajci postal spet veder in odločen, je vzkliknil:
»Mati, od nocoj gre pot v novo življenje — naprej, k solneu!«
II
Oče in sin
Dr. Horvin je sedel v svojii delovni sobi v kliniki, zatopljen v težke misli.
Leta in leta so potekla od takrat, ko smo ga poslednjič videli. Leta duševnega trpljenja in slabe vesti. Begal je dz kraja v kraj, toda nikjer ga ni dolgo strpelo Naposled se je odzval vabilu na pariško univerzo. Tu se je nekoliko pomiril; v delu je našel utehe pred spomini, ki so ga prej noč in dan preganjali. Njegov kirurški sloves je rasel od dne do dne. Potem je pustil profesuro in si uredil kliniko. Tu je zdaj živel popolnoma sam, svojemu delu in knjigam.
Čas je pobelil njegove lase, zarezal mu je gube v čelo in ukrivil hrbet. Toda njegove oči so ostale ostre in nezmotljive in njegove roke so ohranile mladostno spretnost.
V srcu Horvin ni bil slab. Za njegovimi robatimi manirami se je skrivala, če že ne mehka, vsaj ne od prirode zlobna duša. Kadar je bil sam, je padla krinka z njegovega obraza in črte na njem so se ugla-dile. Ogenj v njegovih očeh je ugasnil in z ustnic se mu je utrgal bolesten vzdih.
Prva leta po oni usodni operaciji je povsod, kamor je prišel, povpraševal po Horni. Zaman. Izginila je brez sledu. Izpraševal je, kaj se je zgodilo z Milavcem. Pa ni izvedel ničesar. Tudi on je izginil brez sledu.
In Ljudmila? Čudno: vsa strast do nje ga je bila prav tako naglo minila, kakor ga je bila prevzela. In kadarkoli mu je prišla na um, se je z grozo vprašal, kako je mogel zaradi te ljubezni storiti zločin... zaradi ljubezni, ki ji je danes zaman iskal sledov v svojem srcu.
Danes je sedel kirurg za pisalno mizo in razmišljal o čudnih potih usede. Dopoldne mu je bil namreč sluga prijavil nekega Franca Mato-ša. Horvin navadno ni sprejel vsakogar; moral je že imeti posebno priporočilo od katerega svojih znancev ali stanovskih tovarišev. To pot je pa napravil izjemo; ob imenu »Matoš« so se mu bili nenadoma zbuditi stari spornimi. Ko je mladi mož vstopil, ga je pretreslo: njegov obraz in ves njegov nastop sta se mu zdela tako nerazumljivo znana. Slučajno je takrat pogledal na veliko sliko, visečo nad vrati, v katero se je bil ravno uprl solnčni žarek. Ta slika je predstavljala njega samega v mladih letih, in ko je odvrnil od nje oči in pogledal po obiskovalci, toliko da se ni od brezmejne osuplosti in groze izdal: slika je bila živi portret njegovega obiskovalca! A potem ... potem ... ne, saj ni mo goče! Mladi uiož — njegov sin'
Grof
MONTE-CRISTO
‘Roman
Napisal Aleksander Dumas
16. nadaljevanje.
Ali potrebujete pomoči?
'Pokličite mene!
Sl
i
Najrajši pridem pa veliko pospravilo, zakaj takrat lahko najbolje pokažem, kaj vse zmorem. Les in kovino* železo .. . emajl, aluminij in kamen — vse to očistim lepo/kar se da, ne da bi kaj trpelo pri temf Zakaj glejte - jaz ne odpras-kam 'nesnage. Jaz jo najprej razkrojim . . . šele potem jo odpravim!To pa zmore samo
ČISTILKA VIM ČISTI VSE f
Dantesu je zastal dih; moral se je prijeti za srce, ker se je bal, da mu ga ne raznese. Zaprl je oči kakor otroci, ki bi radi v migotajoči noči svoje domišljije videli več zvezd, kakor jih morejo prešteti na nebu. Potlej jih je pa počasi odprl in obstal ko oslepljen.
Skrinja je imela tri predale. V prvem so se rdečkastorumeno lesketali zlati tolarji, v drugem so bile zložene palice zlata, in iz tretjega, napolnjenega le do polovice, je zajel Dantes cela prgišča demantov, biserja in rubinov. Mladi mož je vročično otipaval to pravljično bogastvo in z drge-čočimi rokami grebel po njem. Potem je pa planil na noge in začel tekati po jami, kakor da bi bil zblaznel. A tudi tako ni dolgo strpel; zagnal se je ven, splezal na skalo in pogledal okoli sebe: nikjer nikogar. Sam je bil, čisto sam na skalnatem otoku sredi prostranega morja, sam s svojim bajnim zakladom. Ali bedi ali sanja?
Ne, še enkrat mora videti svoje zlato, še enkrat ga mora otipati. In vendar je čutil, da tisti trenutek ne bi prenesel pogleda nanj. Z obema rokama se je zgrabil za glavo, boječ se, da se mu ne bi ustavil razum. Potem se je spustil v tek; begal je po otoku, sam ne vedoč, kod ne kam, le to je vedel, da na mestu nič več ne strpi.
Naposled se je nekoliko pomiril. Vrnil se je nazaj v jamo in se spet zagledal v neizmerno bogastvo zlata in draguljev. Zdaj ni mogel več dvomiti; spustil se je na kolena, pritisnil roke na svoje razbijajoče srce in zajecljal zahvalo, ki jo je samo Bog razumel. Šele zdaj mu je prišlo do zavesti, da ne sanja, da je res neizmerno bogat.
Potlej je začel pregledovati svoje bogastvo. Naštel je tisoč palic zlata, vsaka po dva do tri funte. Potem je nakupičil pet in dvajset tisoč zlatih tolarjev po 80 frankov, vsi s sliko papeža Aleksandra VI. in njegovih prednikov — a to je bilo šele pol predala. Naposled je nameril dve polni prgišči biserov in žlahtnih kamnov; nekateri so bili tako mojstrsko zbrušeni, da so imeli že zato najmanj dvojno vrednost.
Dan se je nagibal h koncu in v jami je zavladala noč. Dantesa je zgrabil strah, da ne bi kdo nepričakovano prišel na otok. Zato je vzel puško in odšel ven. Košček prepečenca in nekaj požirkov vina so bili njegova večerja. Potem je s kamnom zadelal vhod v votlino, legel nanj in zaspal.
II
Neznanec
Končno je napočil težko pričakovani dan; Dantes ga je buden pričakal, S prvim solnčnim
žarkom je vstal in splezal kakor prejšnji dan na vrh skale, da se razgleda. Nikjer ni bilo videti žive duše — prav kakor prejšnji dan.
Edmond se je spet spustil dol, odšel v jamo, si natlačil žepe z dragulji, skrinjo spet zaprl, jo pokril s prstjo in nametal peska na vrh, da ne bi nihče mogel opaziti, kje je zaklad zakopan. Potlej je zadelal še vhod v votlino, nanosil kamenja in prsti in vse skupaj steptal, vsadil mirt in vresja, jih potresel s prahom, da se ne bi razlikovale od drugih, in zabrisal sledove svojih stopinj. Nato je jel nestrpno pričakovati svojih tovarišev. Zakaj, zdaj bi bilo pač nezmiselno, da bi neprestano čepel v jami in si ogledoval zlato in demante ter ostal na otoku Monte-Cristu kakor zmaj, ki čuva svoj zaklad. Ne; vrniti se mora v življenje, med ljudi, in si priboriti v družbi takšno mesto in ugled, ki ga daje bogastvo — prva in največja moč, ki človek z njo razpolaga.
Šesti dan so se tihotapci vrnili. Dantes je ladjo že od daleč spoznal; zavlekel se je do obrežja in ko so se njegovi tovariši izkrcali, jim je s tožečim glasom dejal, da mu je sicer že dosti bolje, vendar je še zmeraj slab. Mornarji so povedali, kako so opravili. Šlo je še dovolj dobro in posebnih sitnosti niso imeli; vsem, posebno pa Jacopu je bilo žal, da ni bil Edmond z njimi, do bi tudi on dobil petdeset piastrov, kolikor je to pot na vsakogar prišlo.
Edmond se ni z ničimer izdal; še nasmehnil se ni, ko so mu pripovedovali o dobičku. Še tisti večer je .Amalija* spet odplula; to pot je bil tudi Edmond na njej.
V Livornu se je Dantes poslovil od patrona — pogodba mu je bila ravno potekla — stopil k prvemu Židu in mu prodal štiri svojih najmanjših demantov za sto tisoč frankov. Zid bi ga bil nemara vprašal, odkod preprostemu mornarju dragulji; ker je pa pri vsakem zaslužil najmanj pet tisoč, je pametno molčal.
Drugi dan je Dantes kupil čisto novo barko in jo podaril jacopu; dal mu je vrhu tega še sto piastrov v gotovini, da si bo mogel najeti posadko — vse to pod pogojem, da se pelje v Marseille in tam povpraša jdo nekem Louisu Dantesu in neki Katalonki, Mercedes po imenu.
Jacopo je mislil, da sanja. Toda Dantes mu je povedal, da je šel med mornarje iz same trme, ker mu doma niso hoteli dati denarja. V Livornu je pa izvedel, da ga je neki stric postavil za svojega edinega dediča, jacopo ni niti najmanj dvomil o točnosti Edmondovih navedb; verjel jim je tem rajši, ker že od vsega začetka ni mogel razumeti, kje si je bil Dantes nabral tolikšnega znanja
in izobrazbe — zdaj mu je bilo vse razumljivo.
Drugi dan se je Jacopo odpe^ ljal proti Marseillu; z Danlesom sta se dogovorila, da se bosta dobila na otoku Monte-Cristu. Danles sam je takisto odpotoval, kam, ni pa nikomur povedal.
Mladi mož se je najprej ustavil v Genovi. Ko se je izkrcal, so ravno preizkušali majhno jahto, ki jo je naročil neki Anglež. La-djedelec je hotel zanjo imeti štirideset tisoč frankov; Dantes mu je pa ponudil šestdeset tisočakov, pod pogojem, da mu jo še tisti dan izroči. Ladjedelec je ves vesel pristal; od samega navdušenja je celo ponudil, da mu priskrbi še moštvo za jahto. Toda Dantes je odklonil, češ da najrajši sam jadra; prosil bi ga le, naj poskrbi, da dobi v svoji kajuti zraven postelje posebno omaro s tremi skrivnimi predali.
Drugi dan, dve uri nato, ko so prinesli naročeno omaro v kajuto, je jahta odplula. V pristanišču se je bila zbrala nepregledna množica ljudi; vsi so hoteli videti čudaškega Španca, ki se sam vozi po morju. In ko je jahta že izginila na obzorju, so še zmeraj ugibali, kam neki je namenjena.
Dantes ni nikomur povedal, da se pelje na otok Monte-Cristo. 2e drugi dan je bil na cilju. Jahta je bila odlična jadrnica; preplula je pot v 35 urah. Dantes si je bil dobro zapomnil položaj obrežja in ni pristal tam, kjer so se druge ladje ustavljale, temveč v malem zalivu.
Otok je bil popolnoma zapuščen; očividno ni bilo med tem nikogar v njegovih vodah. Dan-tesova prva pot je bila k zakladu. Našel ga je, kakor ga je bil pustil. Drugi večer je bilo vse neizmerno bogastvo na jahti, skrbno spravljeno v treh skrivnih predalih kraj Dantesove postelje.
Edmond je nato teden dni križaril okoli otoka in čakal Jacopa.
Osmi dan je uzrl majhno ladjo, ki je z razpetimi jadri plula proti Monte - Cristu; bila je Jacopova barka. Dve uri nato se je zibala zraven elegantne jahte.
Odgovor, ki ga je Jacopo prinesel na obe Edmondovi vprašanji, je bil žalosten: stari Dantes je umrl, Mercedes izginila.
Edmond je obe novici na videz mirno sprejel. Na očetovo smrt je bil pripravljen; a kaj se je zgodilo z Mercedo?
Mladi mož je hotel izvedeti še druge reči, pri katerih mu nihče ne bi mogel pomagati. Zato je vzel z Jacopove barke dva mornarja na jahto in sklenil sam odpluti v Marseille. V Livornu mu je bil pokazal pogled v zrcalo, da se mu ni treba bati, da bi ga kdo spoznal; če bi bilo treba, bi se pa lahko* po mili volji preoblekel in izpremenil svojo zunanjost.
Nekega jutra je torej njegova jahta v spremstvu male barke priplula v marseljsko luko in se vsidrala ravno na tistem mestu, kjer so bili oni usodni večer Dantesa vkrcali na If.
Ne brez vznemirjenja je mladi mož gledal, kako se mu bliža čoln zdravstvene straže z orožnikom. Toda njegov nemir je bil samo trenuten; hladnokrvno je vzel iz žepa v Livornu kupljeni angleški potni list in ga malomarno pomolil v pregled. Orožnik je salutiral; formalnost je bila opravljena, in Dantes je smel na suho.
Prvi človek, ki ga je srečal na nabrežju, je bil eden izmed nekdanjih .Faraonovih* mornarjev. Krenil je naravnost proti njemu in ga ogovoril; mornar mu je odgovoril, ne da bi bil kakorkoli pokazal, da se tujca od kod spomni.
Dantes je nadaljeval svojo pot. Slednji korak je pomenil nov zbodljaj v njegovo srce; ni ga bilo vogala ne ulice, kjer mu ne bi bili vstali spomini iz otroških let. Ko je prišel do konca ulice
Noailles in se mu je odprl meil-hanski drevored, je začutil, kako se mu šibe kolena; toliko da ni prišel pod kolesa nekega voza.
Tako je dospel do hiše, kjer je nekoč stanoval njegov oče. Mladi mož se je naslonil na drevo ob cesti in se zagledal v gornje nadstropje siromašne hišice. Potem se je pa sunkoma iztrgal iz otožnih misli in zavil proti hiši. V veži je vprašal hišnika, ali je kakšno prazno stanovanje v hiši. Čeprav mu je odgovoril, da ne, je tako dolgo silil vanj, da ga je spremil po stopnicah v tretje nadstropje in prosil v njegovem imenu stranko, naj mu pokaže svoji dve sobi.
Stanovalca sta bila mlad zakonski par, šele dober teden poročena. Dantesu se je ob pogledu na mlada človeka nehote izvil vzdih. Drugače ni prav nič spominjalo na to, da bi bil kdaj tod stanoval njegov oče. Neiz-premenjene so ostale le gole stene. Dantes je pogledal v kot, kjer je nekoč stala očetova postelja; tudi nova najemnika sta bila svojo tja postavila. Solze so se zalesketale v Edmondovih očeh: tu je torej starček umrl...
Začudeno sta gledala mlada zakonca moža s toli resnim čelom, kako mu polzita debeli solzi po licih. Njegova bolest jima je bila sveta, zato ga nista hotela izpraševati in sta se diskretno obrnila stran. Ko se je poslovil, sta mu dejala, da se lahko vrne, kadarkoli ga bo volja; pri njima bo vselej našel gostoljubje.
Spodaj je Dantes vprašal, ali ne stanuje v hiši krojač Cade-rousse. Hišnik mu je pa povedal, da se je preselil; obrt mu ni nesla, pa je odprl gostilno ,Pn Gardskem mostu' med Bellegardo in Beaucairom.
Dantes se je poslovil in odšel k lastniku hiše, čigar naslov jc dobil pri hišniku. Predstavil se mu je za lorda Wilmora (na to ime se je glasil njegov potni list) in ponudil za hišo 25.000 frankov. Lastnik je takoj pristal. Dobil je zanjo najmanj 10.000 frankov več kakor je bila vredna, toda Dan-les bi bil plačal tudi pol milijona, če bi bil zahteval.
Še tisti dan je notar, ki je napravil pogodbo, sporočil novo-poročencema v tretjem nadstropju, da jima da novi lastnik za isto najemnino najlepše stanovanje v hiši, če mu prepustita sobici, ki sta dotlej v njih stanovala.
O tem nevsakdanjem dogodku so ljudje cel teden govorili in ugibali na vse strani, kdo neki je neznani Anglež, toda do pravega niso prišli.
Še bolj je pa razburilo duhove in jim dalo misliti, ko se je razneslo, da je neznanec tisti večer odšel v katalonsko naselbino in stopil v neko siromašno ribiško kočo; tam je ostal celo uro in izpraševal o nekaterih osebah, ki so že pred kakimi petnajstimi leti umrle ali pa neznano kam izginile.
Drugi dan so dobili ljudje, ki so govorili z neznancem, od njega v dar popolnoma novo katalonsko barko z vso opremo. Hvaležni obdarjenci so se mu hoteli zahvaliti; toda neznanec je zajahal konia in v skoku odjezdil iz Marseilla.
III
Krčma ,Pri Gardskem mostu'
Na cesti med Beaucairom in BeHegardo stoji z dvoriščem na Rhone stara in zapuščena gostilna. Kakih osem let sem jo vodita dva zakonca, ki jima pomagata sobarica Toinette in hlapec Pa-caud. Gospodarju je kakih štirideset let, visok je, koščen in mišičast, pravi južni tip z bleščečimi očmi v globokih jamicah, orlovskim nosom in ko slonovina belimi zobmi. Njegovi lasje, prav tako kakor gosta, razmršena brada, so le malo prepleteni s sivimi nitmi, njegova že od prirode rjavkasta polt je pa še bolj zagorela, odkar mora siromak od zore do mraka stati v solnčni pripeki pred vrati in prežati na redke potnike in voznike — drugače bi bila njegova krčma pač leto in dan prazna.
Ta mož je naš stari znanec Ga-spard Caderousse.
Njegova žena mu je bila pravo nasprotje: doma iz Arlesa, je bila bleda in bolehava, čeprav je njen obraz še zmeraj izdajal nekdanjo lepoto, ki odlikuje njene rojakinje. Neprestano jo je tresla močvirna mrzlica, zato se skoraj ni pokazala iz svoje sobe, kjer je polegala v naslanjaču ali pa slonela ob postelji in venomer tožila možu, kako nezasluženo ju tepe usoda. Caderousse je bil nasproti njenim tožbam že zdavnaj otopel; kadar mu jih je pa bilo le preveč, je skomignil z rameni in jo zavrnil z modrijanovimi besedami: »Molči, Carconte, Bog tako .hoče!«
Vzlic tej navidezni vdanosti v usodo pa ne smete misliti, da se naš krčmar ne bi zavedal bednosti svojega življenja in da ga večne tožbe njegove žene ne bi zadele v živo. Kakor vsi južnjaki je bil sicer ponižen in z malim zadovoljen, imel je pa veliko napako: ničemuren je bil. Tako ni v dobi, ko se mu je še dobro godilo, nikoli šla mimo njegove hiše procesija, ne da bi se bil prikazal s Carconto pred hišo, on v slikoviti noši južnih Francozov, pol izposojeni pri Andaluzijcih, pol pri Kataloncih, ona pa v mični obleki Arležank, ki spominja na grške in arabske noše hkratu. Toda počasi so verižice in ogrlice, pe-strobarvni pasovi in vezeni život-ci, baršunasti telovniki in dragocene nogavice, pisane dokolenke in čeveljčki s srebrnimi zaponkami odromali iz hiše in Caderousse se je vdan v usodo v svojem in ženinem imenu odrekel vsemu posvetnemu sijaju.
Nekega jutra je nekdanji krojač po stari navadi slonel pred hišo in žalostno opazoval dve, tri mršave kure, ki so se pasle na razhojeni travi ob cesti, ko ga je zdajci poklical zadirčni Carcontin glas. Godrnjaje je zapustil svoje opazovališče in zavil po stopnicah v prvo nadstropje, toda hišna vrata je pustil odprta, kakor bi hotel tujce opozoriti, naj ne pre-zro njegove gostilne, če jih pot pripelje mimo nje.
V trenutku ko je Caderousse izginil v hišo, se je prikazal od Bellegarde sem neki jezdec. Nekaj trenutkov nato se je ustavil pred vrati mož v črni suknji in s
V 24 URAH
barva, plialra in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobl in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice l.t. d. Perc, suši, monga in lika domače perilo
tovarna IOS. REICH
LJUBLJANA
trioglatim klobukom, kakršne so nosili francoski duhovniki. Razjahal je in privezal žival pred hišo, nato si je pa z veliko rdečo ruto otrl znojno čelo, stopil proti vratom in trikrat s palico potolkel po pragu.
Takoj se je vzdignil velik črn pes in zalajal. Prihodnji mah so se zaslišali težki koraki na lesenih stopnicah.
»Sem že tu,« je vzkliknil Caderousse ves začuden, »sem že tu. Ali boš molčal, Margotin! Ne bojte se, gospod, rad laja, grize pa ne. S čim vam smem postreči, gospod abbe? Na razpolago sem vam.«
Duhovnik je pogledal krčmarja in ga nekaj sekund čudno pozorno opazoval. Zdelo se je skoraj, da hoče zbuditi njegovo pozornost; toda na Caderoussovem obrazu se je risalo samo začudenje, zakaj mu tujec ne odgovori. Tedaj ga duhovnik vpraša z izrazitim italijanskim naglasom:
»Ali niste vi gospod Caderousse?«
»Da, gospod,« odvrne krčmar še bolj začuden, »Gaspard Caderousse.«
»Gaspard Caderousse?... Aha, bo že pravo ime. Saj ste nekoč stanovali v Meilhanskem drevoredu?«
»Da.«
»Takrat ste bili krojač, če se ne motim?«
»Da, pa me je sreča zapustila. Vrag vzemi Marseille: v tem mestu vlada taka vročina, da se ljudje kmalu menda še oblačili ne bodo več. A ko že govorim o vročini — ali se ne bi hoteli malo pokrepčati, gospod abbe?«
»Pač. Prinesite mi steklenico svojega najboljšega, pa bova potem nadaljevala svoj razgovor, če vam je prav.«
Da ne bi zamudil lepe priložnosti za spečanje ene izmed poslednjih steklenic cahorčana, ki so mu še ostale, je Caderousse jadrno odhitel v klet ponjo. Ko se je vrnil, je abbe že sedel za mizo; Margotin je bil očividno sklenil z njim mir, zakaj nepremično je stal pri njem in poželjivo gledal, kdaj si bo naročil tudi kaj za pod zob.
»Ali ste sami?« vpraša abbe krčmarja, ko postavi predenj steklenico in kozarec.
»Bogu bodi potoženo, sam — ali tako rekoč sam, gospod abbe; zakaj ženo imam, ki mi nikjer ne more pomagati. Uboga Carconte je zmeraj bolna.«
»Tak ste oženjeni?« vpraša duhovnik in nekam sočutno obleti ubožno gostilniško opravo.
»Gledate, kako smo siromašni?« vzdihne Caderousse. »Kaj hočete! Za srečo na tem svetu pač ne zadošča, da je človek poštenjak.«
Abbe ga prodirljivo pogleda.
»Da, poštenjak sem, z mirno vestjo lahko povem,« se potrka
krčmar po prsih, ne da bi bil umeknil pogled. »Tega danes ne more vsakdo o sebi trditi.«
»Tem bolje, če resnico govorite,« prikima abbe. »Zakaj prepričan sem, da bodo pošteni prej ali slej poplačani, hudobni pa kaznovani.«
»Takšno govorjenje zahteva vaš poklic, gospod abbe,« meni grenko Caderousse. »Toda človek si ima pravico svoje misliti.«
»Nimate prav, da tako govorite, prijatelj. Mogoče vam bom ravno jaz lahko dokazal resničnost svojih besed.«
»Kaj hočete reči?« vpraša začudeno Caderousse.
»Pred vsem moram zanesljivo vedeti, da ste res oni, ki ga iščem.«
»S čim naj vam to dokažem?«
»Ali ste poznali leta 1814 ali 1815 nekega mornarja, ki se je pisal Dantes?«
»Dantes! Če sem poznal ubogega Edmonda? Menda! Saj je bil eden mojih najboljših prijateljev!« vzklikne Caderousse in postane rdeč ko škrlat.
»Da, menda mu je bilo res Ed-mond ime.«
»Kaj se je z njim zgodilo? Ali ste ga nemara tudi vi poznali? Ali še živi? In je prost?«
»Umrl je v ječi od gorja in obupa.«
Mrliška bledica je pokrila Ca-deroussov obraz. Obrnil se je proč in abbe je videl, kako si je otrl solzo iz oči.
»Ubogi siromak!« zamrmra nato. »Vidite, gospod abbe, to je nov dokaz, da sem prav povedal, ko sem rekel, da je Bog dober samo za hudobne. O, svet postaja od dne do dne slabši.«
»Kaže, da ste tega mladeniča zelo radi imeli?«
»O, in še kako! Čeprav me grize vest, da sem ga nekoč v uri slabosti zavidal za njegovo srečo. Toda pozneje, kolnem se vam, me je vselej zabolelo, kadarkoli sem se spomnil njegove nesreče.«
Nastala je tišina. Abbe ni nili trenutek izpustil krčmarjevega obraza iz oči.
»In vi ste nesrečneža poznali?« povzame čez nekaj časa Caderousse.
»Poklicali so me k njemu, ko je ležal na smrtni postelji, da sem ga spravil z Bogom.«
»In za čim je umrl?« vpraša Caderousse s pridušenim glasom.
»Za čim umre tridesetleten človek, če ne za jetnišivom samim?«
Caderousse si obriše znoj, ki mu je lil po čelu.
»In pri vsem tem,« povzame spel abbe, »je najbolj čudno to, da mi je Dantes na smrtni postelji na Križanega prisegel, da ne ve, zakaj je zaprt.«
»To drži,« zamrmra Caderousse, »ker res ni mogel vedete Ne, gospod abbe, nesrečni mladenič ni lagal.«
»Ravno zato me je prosil, naj poskusim dognati ozadje njegove afere in zbrisati madež z njegovega spomina.«
Abbejev pogled je postajal čedalje srepejši in se kar ni mogel odtrgati od krčmarjevega obraza.
fta šolskega duga
OdSomki pogovora s Szokeem SzakaiSom
»Gospod,« pravi Szoke Szakall, »ako želite kot poročevalec, da vam povem kakšno veselo zgodbo, prav! Saj nameravate to veselo pripovedko povedati ^semu občinstvu, in občinstvo si pač od komika ne more želeti drugačne nego okrogle. Tako pravico imajo vsi dobri ljudje’, ki hodijo v kino. Toda, povem vam, časih bi se naravnost razjokal, če pomislim, ob kakšnih prilikah vse želi občinstvo, da sem komičen in vesel.
Premislite! Stopim na primer v banko, da izdam nalog za nakazilo davčni upravi. Morda, gospod, so vaši davki tako majhni, da bi vam to bilo v zabavo, meni pa prav gotovo ni. In glejte! Uradnik pri okencu se že muza. »Prosim, gospod Szakall,« mi pravi in mi kar se da vljudno moli svinčnik, da nekaj podpišem. Pripravim se za podpis, pritisnem, toda spak v moji roki se skrivi in zvije ko kača, kajti ni pravi svinčnik, temveč ponaredba iz gumija. Uradnik se nasmeje do solz — jaz bi pa najrajši skočil iz kože.
Ali pa: Nekega dne mi je slabo. Tovarišem v ateljeju rečem: »Ljudje božji, meni je slabo...!« Vsi, kar jih je okoli mene, prasnejo v smeh, kajti prepričani so, da sem napravil nič prida dovtip. Slučajno je neki zdravnik pri roki. Mislim si: »Hvala Bogu, vendar vsaj en resen človek!« Toda zdravnik se mi prismeje: »No, dragi gospod Szakall, kaj pa bo, kje tiči tisti črni črv?« in mi prijazno stiska roko. Mislim, da me bo preiskal, pa mu še za mar ni. Veste, kaj je ta zlomek napravil? Požgečkal me je!
No, človek božji, kaj pravite k temu?« mi de Szakall s tako smešno žalostnim obrazom, da se mu moram nasmejati.
Danes, ko ga »zaslišujem«, nosi Szoke uniformo, kajti v filmu »Pomladni snovi« igra šolskega slugo. Pa ne takega navadnega, nego slugo umetnostne šole. Umetniški škri-ci njegove uniforme to zgovorno potrjujejo. V tem filmu ima naš dobri Szoke Szakall tudi dve prikupni hčerki, Adelo Kern in Uršiko Grab-ley, ki sta seveda tudi zunaj ateljeja navdušeni za svojega filmskega očeta in ga v vsakem odmoru nežno izprašujeta: »Očka, kako ti je ugajal ta prizor?« Prav zategadelj tudi stalno škili iz najinega kota tja na prizorišče.
»Gospod Szakall,« skušal sem spet kreniti v pogovoru na zabavno plat, »vsak človek ima spomine na šolskega slugo, pa se gotovo tudi še spomnite kakšne besede iz svoje mladosti. Naš sluga je bil pravi cer-berus, bali smo se ga bolj ko učiteljev...«
Szakall malo premišlja, pa se začno zadovoljno muzati.
»Naš tudi,« pritrdi, »toda vsa njegova strogost se je lepega dne spre-
menila v vljudno prijaznost. Imel sem namreč tovariša, sina zelo bogatega in vplivnega industrijca iz Budimpešte, ki je bil slaboten in bolehen fante. Zdravniki so mu zapisali, da mora zelo pogosto pojesti kakšno malenkost. Učitelji so mu torej dovolili, da je smel tudi med poukom od časa do časa zaužiti majhen prigrizek. Bil sem njegov sosed v klopi in sem mu vselej postregel. Na oknu sva imela majhen kuhalnik na špirit in tu sem mu pripravil čaj in ga tudi sicer razvajal — na njegove troske — z najboljšimi slaščicami. Glavno pri tem je bilo, da sem mu pri krepčanju temeljito pomagal, čeprav mi tega ni nihče posebej naročil.
Moj dobavitelj je bil šolski sluga; imel je majhen buffet, kjer so si učenci kupovali v velikem odmoru kruhke z maslom ali .gnjatjo, ob slavnostnih prilikah kakšno hrenovko. Moji nakupi so bili v primeri s temi uprav razkošni in to je naš strogi sluga z bistrim očesom takoj opazil. Vsaka piška v omaki, ki sem jo naročil, je dvignila moj ugled. Kako visok je bil ta ugled, se je jasno pokazalo nekega dne, ko je stopil šolski sluga v razred in opozoril zamudnike na plačanje šolnine. Kakor po navadi je prebral imena: Ferencz, Bela, Geza, Janos, Tibor, toda ko je prišel do mene, je spoštljivo pripomnil: tudi gospod G ero (takšen je namreč moj pravi priimek). Odsih-dob me niso na šoli klicali nikoli drugače, nego: gospod Gero.«
V tem trenutku se je Szakall zagledal na prizorišče, kjer so njegovi filmski hčerki in Oskar Karlweis pravkar dovršili neki prizor.
»Imenitno! Še enkrat, prosim!« je ukazal režiser Fejoš — vzklik, ki se utegne zdeti filmskemu novincu nerazumljiv, pa ni. Kajti njegov pomen je tak, da je prizor dober in se naj prav tako ponovi, da ga filmajo. še z drugega vidika.
»No, da! Tu že še gre,« meni Szoke Szakall, »toda nedavno na Ogrskem, ko smo »vrteli« film »Toka-jec«, je bila stvar pač malo kočljivejša. V nekem prizoru sem moral z neznansko naglico skočiti iz vlaka, ki se je takoj nato odpeljal. Da smo mogli napraviti te prizore, je bil zbran ves štab filmskih ljudi na neki majhni postaji blizu Budimpešte, od koder sem pripotoval z vlakom, ki se je imel vsega ustaviti samo 2 minuti. Vlak pripelje, jaz pa skočim dol in...
,Še enkrat!1 mi zakliče režiser. Filmski igralec pa mora slepo ubogati. V naglici vstopim, toda že v tistem hipu potegne vlak s postaje. Vsi na peronu so se zbali zame in so mi klicali: »Nikarite! Ne skočite dol, nevarno je...« Zvečer smo se spet sešli, saj vlaki vozijo na tej progi k sreči na obe strani... *
i£Iaio nase h rane
Ja/niue
Tovarna SPefeafefe
Jugoslovanski javnosti
Po indeksu Narodne banke so cene žitnih proizvodov pri nas od 1928 do avgusta t. 1. padle za 60 n/o, a živina za 49 "/o.
Pšenica za 6 mesecev od Din 230*- na Din 100*- za 57 %
Izvozna pariteta je Din 70-—.
Voli od junija 1932 od Din 6*75 na Din 3'38 za 50 % Svinje od decembra 1932 od Din 9*75 na Din 6*75 za 31 %
Po indeksu Zagrebške delavske zbornice od decembra 1930 do junija t. I.
plače so padle za.......................................33%
Politika z dne 1. novembra t. 1. piše, da znašajo dnevne plače v nekem podjetju 5 dinarjev.
Iz tega stanja sta dva alternativna izhoda:
bodisi umetno zvišanje cen poljskih proizvodov in plač ali pa znižanje cen industrijskih izdelkov.
Med konzumenti je opažati gibanje.
Zahteva se znižanje cen industrijskih izdelkov kot praktično edino možna rešitev.
Beograjska delavska zbornica zahteva poostritev zakona o pobijanju draginje.
Obutev spada v eno izmed štirih skupin živ-ljenskih potrebščin človeka: hrana, stanovanje, obleka in kurjava.
Podjetje, ki ga jaz vodim, si je dovolj prizadevalo, da cene obutvi prilagodi zmanjšani kupni moči kmeta in delavca.
Mi smo znižali cene obutvi:
od Din 249’- na Din 149*- za 40 %
od Din 199*- na Din 99’- za 50 %
od Din 169*- na Din 89'- za 47 %
odnosno povprečno za 45 °/o, gumijaste škornje za kmetovalce pa
od Din 229*- na Din 99'- za 57 % Na ta način ima naše podjetje pravico na priznanje, da je omogočilo širokim masam kmetovalcev in delavcev, ki so vsled slabe kupne moči hodili bosi ali nezadostno obuti, da se higijensko obujejo.
Naša konkurenca, ki se dviga proti našim nizkim cenam, pozablja, da ni nobena umetnost drago proizvoditi. To bi mi tudi znali.
Ko imam na izbiro ali prijateljstvo konkurence ali službo širokim masam konzumentov, tedaj se moram odločiti za konzumente.
Ker se ne more boriti proti nam z nacijonalno-ekonomskimi in socijalnimi argumenti, se konkurenca poslužuje nacijonalno-političnih. Predbacivajo nam, da smo tujci.
To ni resnica. Pridite v Borovo in prepričajte se. Od mene pa do najmlajšega delavca, vsakdo je dober in veren Jugoslovan v našem podjetju.
Z nacijonalnega stališča tuj kapital ni dobrodošel, ako uporablja tuje sirovinc, zaposluje tujo delovno moč in izvaža velike dobičke iz države. VSE TO SE NE NANAŠA NA NAS.
Uporabljamo izključno domače sirovine. Vse kar smo iz tujine, odnosno od naših bratov Cehoslovakov uvozili, vse to sta duh in metoda industrijskega dela.
Toda tudi to smo nacijonalizirali.
Mi smo Jugoslovani z jugoslovensko delovno močjo
in imamo pravico na priznanje važnosti v nacijonalno-ekonomskem in socijalncm smislu.
Plačamo najvišje plače in prodajamo najceneje svoje izdelke
Podjetje vodim jaz in ne dopuščam nikomur, da niti najmanj oporeka mojemu jugoslovenskemu patriotizmu in patriotizmu mojih 2.500 jugoslovenskih sodelavcev.
Toma Maksimovič
predsednik občine Borovo in ravnatelj firme
HUMOR
Dober svet
»Gospod doktor, prosim vas, svetujte mi: moj mož neprestano v spanju govori.«
»Milostljiva, imenitno sredstvo in poceni: pustite ga čez dan bolj k 'besedi!«
Na živce mu gre
Sodnik: »Obtoženec, zakaj ste prav Ea prav ukradli perilo, niste se pa dotaknili omare, ki je bila do vrha polna zlatnine?«
Obtoženec: »Gospod sodnik, lepo vas prosim, vsaj vi mi prizanesite — saj me je že žena zadosti ozmerjala!«
»Ne gre...«
»Koliko je neki ura?« vpraša zehaj© Lenin oče iz sosednje sobe.
»Zmagova ura ne gre, papak se zlaže mlada poročenka.
»Kako je pa z Zmagom samim?« meni hudomušno oče.
Diplomat
Kdo je diplomat?
Diplomat je mož, ki se spomni rojstnega dne svoje žene, njeno starost pa pozabi.
Potem bo že drugače!
On: »Srček, priznati ti moram majhno napako. Časih se namreč za prazen nič razsrdim.«
Ona: »O, to naj ti nikar srca ue teži! Ko bova poročena, bo že drugače!«
Kratko pa jedrnato
Narednik (novaku): »Če bi bil tako visok, kakor si bedast, bi imel večni sneg na glavi!«
Čudno naključje
Mali Mirko: »Očka, kje si se rodil?«
»V Mariboru.«
»Pa mama?«
»V Novem mestu.«
Deček se zamisli.
»Jaz pa v Ljubljani,« reče nato, majajo z glavo, »čudno, kako da smo se vsi trije tako lepo našli!«
Besedo je izpolnil
»Prejšnji teden sem ti posodil stotak. Rekel si, da ga potrebuješ le za malo časa.«
»Drži! Čez četrt ure ga že ni več bilo!«
Dokaz
»Prosim te — 42 let že imaš, pa nisi s svojo slikarijo še nikamor prišel! Daj vendar že packanju slovo, saj napravili tako ne boš nič. Rafael je bil v tvoji starosti — že pet let mrtev!«
Vla\MUtysa škotska
»Nu, MacPlierson, kako si zadovoljen s svojim radijskim aparatom?«
»Nič prav. Tri žarnice ima, pa vse tri toliko ne svetijo, da b,i videl brati.«
Edino sredstvo za hitro in lahko pripravljanje izbornega golaža je
golažev ekstrakt
ki se zopet dobiva v špecerijah in delikatesah.
»EKSTRAKT«, dr. z o. z., LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 8/1.
Zs Casjesenske deževne sezijese priporoča
A. GASTRAU1, trgovina dežnikov
Ljubljana, Prešernova ul. št. 42 ki Vam nudi dežnike vseh vrst ter izvršuje popravila in preobleke v najkrajšem času po naj-solidnejših cenah.
Bluze, damsko in moško perilo, razne pletenine, kravate, rokavice, nogavice in torbice, kupite najbolje pri tvrdki
Dliloš Kavničnik
Ljubljana, Stari trg 8
KAMGARN
sukno in različno drugo manufakturno blago Vam po globoko znižanih cenah nudi
LJUBLJANSKI
OBLAČILNI BAZAR
MESTNI TRG ŠTEV. 6
ZA VSAKO DAMO
kvalitetna polepSavajoia sredstva
POR E NAL KREMA
suha za podnevi in mastna za pono či, stalno polepšavata in pomlajata
P O R E N A L HILD
blago dišeče milo za nego obra-za in rok..............
PORENALPUDER
fin, popolnoma neškodljiv, diskretno parfumiran, 12 barv ....
P O R E M I L K
biološko mleko za čiščenje obraza in odstranjevanje velikih znojnic
KAMPHORMILK
kafrov eliksir, ki takoj odstrani mozoICke in ogrce......
PASTA M AI A L I S
dovrSeno umije in neguje občutljivo kožo, ki ne prenese mila . .
M I L C H KREMA
odstrani hitro in stalno solnčne pege in madeže s obraza ....
JE PAIS BLANC
krema iz limonovega 60ka, ki neguje in polepša roke.....
LANOLIN KREME
za masažo in pomlajevanje telesa, ker naredi kožo elastično . . .
ORO BARVA ZA LASE
v vseh nijansah, dovršeno in trajno barva lase ...........
VODA IZ KOPRIV
staro in preizkušeno domače sredstvo proti izpadanju las in prhljaja
FLORIA ROUGE
najfinejše francosko rdečilo ea obraz v 12 krasnih nijansah . .
ROUGE ZA USTNICE
Bonbon Rose v 4 barvah . . » Rouge De la Vie v 4 barvah . .
E A U DE LAHORE
Eliksir r.a masažo in krepljcnje ženskih prsi.............
10*.
12'-
30'-
30--
14’-
8*.
15*.
40--
DOBI SE POVSOD
Glavno skladišče:
NOBILIOR parfumerija, ZAGREB,
Iliča 34 - JelaHCev trg 13
Dobra obutev - nizke cene
Za dečke, ki nikdar no mirujejo evo, dobrih Za živahne dečke in deklice, v dežju, snegu In
visokih čevljev iz močnega mastnega usnja blatu, ni jih treba čistiti, operejo so z na
in trpežnim gumijastim podplatom. Vel. 35-38 vadno vodo. Vel. 27-34 Din 71)’—, ženske Din GO'—. Din 00*—.
DECI ZA SNEG IN BLATO
Tople copate ženske Din 29*—, moške Din 30’—.
ŽENAM ZA VSAKO PRILIKO
Vrsto 9815-03
Okusen salonski- čeveljček i/. finega baržuna ali satena. No sme manjkati v garderobi nobene praktične dame.
V teh snežkah brez skrbi greste v najslab šem vremenu. Usnjeni čevlji in noge Vam ostanejo popolnoma suhi. V njih nosite naše čevlje iz satena za Din 40*—.
Vrsla 9895-08
Eleganten čeveljček iz laka z okusnim okra som, primeren za vsako priliko.
Vrsta 2055
Udobni, toda elegantni čevlji iz toplega volnenega sukna z okrašenim robom iz kriinerja. Za občutljive noge v zimski dobi nenado mestljivi.
MOŽEM ZA DELO IN DRUŽBO
Zdravje in drago usnjeno obutev Vam najbolje obvarujejo naše galoše. Imeli bosto vedno suhe nogo in čisto stanovanje. Jamčimo za dobro kvaliteto.
Eleganten čevelj, šivan na ram. Izdelan ii najboljšega boksa z usnjenim podplatom in peto.
Čevlji elegantnega gospoda za družbo in ples iz laka, kombinirani z semišom.
Elegantni Čevlji iz telečjega boksa, zgoruji del kombiniran s toplim suknom. Itadi svoje otmenosti imenovani »Diplomatski«.
Orni ali rjavi baržunasti kombinirani z usnjem. Elegantni in udobni, za vsako nogo in vsak žep, lahko jih obujete v snežke.
Najpripravnejše za delo doma in po dvorišču so naše »ŽEPE«. Ker imajo gumijast podplat, so nepremočljive. Otroško Din 20*—, moške Din 35*—.
izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Marijan BeloSevič; tiska tiskarna Merkur d. d. , Liubluinii
u tiskarno odgovarja 0, MiMlek, vsi j JL*ut>U*ai,