SLOVENSKI TEDNIK Let& . Año VII. No. 343 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena lu cent. Uredništvo in upravništvo Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto i 5.— O J TARIFA REDUCIDA S g FRANQUEO PAGADO ^N M O u o < Concesión 1561 Fašizem v Italiji ne bo več dolgo vzdržal Po petnajstih letih fašistične vlade v Italiji, .le Mussolini napravil kar dva važna koraka "a levo: agrarna reforma in nacioauiziranje industrije. Gotovo je čitatejem S. T. še v spominu, ko "lilo pred nekaj tedni napisali, da bo Mussolini krenil še precej n levo, ker ga bodo v to prisilile razmere. Znano je, da, je bila Italija hitro po vojni tik pred notranjo revolucijo. Italijanski kapitalizem je uvidel nevarnosti za svoje interese t«r je brez obotavaljanja financiral fašizem, ^i se je z geslom lažipatrijotizma polastil vlade. Kdor pozna vzgojo in psihologijo italijanskega naroda, se temu ne bo ravno čudil. Mussolini je vse mogoče obljubljal italijanskemu delavcu in kmetu, dane obljube pa ni »ikoli izvršil, ker je bil pač le orodje italijanskega velekapitala. Se bolj kot delavci so bili. prizadeti kmetje, posebno v nižji Italiji. Sicilija je last veleposestnikov. Malega in samostojnega kmeta Sicilija ne pozna. Veleposestnik je svoje posestvo porazdelil na manjše parcele in dal v najem komurkoli, samo da je dobil najemnino. Najeniki so potem zopet zemljišče oddali drugim v najem, tako, da tisti, ki je v resnici zemljo obdeloval, je moral trdo garati in največkrat pas pritiskati, kajti četudi je malo pridelal, je moral odšteti dogovorjeno najemnino. lJoleg vsega pa je siciljska zemlja zelo nerodovitna. Večkrat, so poskusili zatirani poljski delavci napraviti pobuno proti izkoriščevalcem, pa je fašistična vlada vselej posegla vmes ter Vsako revolucionarno gibanje v kali zatrla. Ko Pa je le spoznala, da bo prej ali slej izstradano ljudstvo zahtevalo svoje pravice, se je končno le odločila, da odpravi mednajemnike. Izdala •le zakon, ki dovoljuje, da so kmetje organizirani v sindikatih in da se direktno pogajajo z Veleposestniki za obdelovanje polja, kakor tudi niso več prisiljeni, če je slaba letina, da bi so tega ne vpoštevalo pri ceni najemnine. V kljub vsemu pa je v Siciliji še vedno m,iogo neobdelane zemlje, ki služi bogatašem lov in konjske dirke. Ker pa je še vedno 'nnogo ljudi, ki dobesedno stradajo ali života-11 jo, so to zemljo v boju pred lakotjo zahtevali ska industrija na razpolago vladi in je zato že sedaj odredil da ima ista popoln vpogled v ves obrat. Obenem pa .je Mussolini razpustil tudi poslansko zbornico ter jo nadomestil s korpora-tivno. Mnogi naivneži so mnenja, da je Mussolini vsak dan bolj komunističen, ker ne razumejo fašizma v bistvu. Fašizem bo ostal vedno fašizem, četudi je Mussolini pod silo razmer prisiljen popuščati do skrajnosti, smo vendar popolnoma prepričani, kot je najbrže tudi Mus- solini, da fašizem, ne v Italiji in nikjer, nima življenske sposobnosti. Mussolini se je že pričel potapljati in je prisiljen posluževati se sredstev, ki bi ga utegnile obdržati na površju, če bi ne bilo v Italiji resničnejših ljudskih voditeljev, ki bodo ob danem znamenju zavzeli svojo mesto. V boljše pojmovanje pa je treba pripomniti, da Italija od same sebe nima življenske sposobnosti, zato še ni prišlo do preobrata, kar je tudi v interesu evropskega kapitala in katoliške cerkve, ter zato umirajočeža bolnika z vsemi sredstvi skušajo čimdalje ohraniti pri življenju. Trajno pa to ne bo tnoglo iti in je zato polom fašizma v Italiji na pragu in z njim tudi velik političen preobrat v Evropi. FRANCOSKI ŠTUDENTJE ODGOVARJAJO MUSSOUNIJU (Spodaj prinašamo članek, kako so francoski študentje odgovorili Mussolini ju na njegov nesramen apel visokošolcem vsega sveta,. Op. ur.) Gospod Mussolini Vseučiliščna mladina je ponosna na čast, ki ste ji jo izkazali, ko ste zaprosili za njeno pomoč, da se prepreči "najstrašnejša vojna, ki je kedaj človeštvu grozila". Kakor Vi pravite "so prav študentje, ki bi morali stopati v prvih vrstah", a mi dodajamo, da v dvajsetem stoletju nikomur v glavo ne pade, zahtevali afriško' iiven'luro. Mi bratsko pozdravljamo vseučeliščno mladino Italije, ki se OTHMfin od tega kar je žrtvovala, in mi se nadejamo, da se bo „ v. . , . skoro pridružila vseučiliščni mlajlini vsegiL.sye- da : fašizem ne veruje rmipm'Tin&t.ittfoijtipfra —-irnantj-—j C ga o „ ta, v skupnem delu v službi miru m napredka ru in dalje, da: vojna dvigne človeške ener- liaro- gije in udari pečat, isfil dom, ki so dovolj hrabri da jo izve§<$o". { A ko Vi res verujete v krepost miru, — mu ste tedaj pifčt^i ijist^strašlpi ;¿¡f!ri#1 pohol ce- óÍ4>.v e¿anM tva. •-■■ttmm n i m W V j ¡ £ Svetovni pokret študentov za mi jvobadaJ^ Jiapredek. v svoje obdelovanje. Fašizem je bil zopet pri-| ■silinv. ____x: ....... Italija, Avsitíjásini Madžarska so podpisale pogodbo ki je onečaščeri z bombardiranjem civilnega prebivalstva, — naj Vana. 1}<) pvvi koj-ak. da prenehate z vojno v Afriki .'V i ki pri žrtvujete italijansko mladino. Na ta način/ boste' piikasiaf» siJjen poseči vmes in je odredil, da 'smejo ítónif li študentom vsega sveta in ne samo,evropskim, . rintiiar , - ,. ,, . , ,.' . , . . „ ' iO podpisali v H mm. Mussolini, Su Pujski delavci obdelovati zemljo. Fašizem pa - koliko daste na mir. - 7, , , ., . „ j • -i • sink in Goemboes, pogodbo s kal.ro ic poiiov Je bil prisiljen napraviti le še več in je dolo-; ¿ namenom da se zavzme z vsemi silami za. ; JÍL . . ' f'il velike kredite za izboljšanje zemlje. S tem | ogroženi mir, je" mladi naraščaj,jiitelQ^tualcoy ■1e kapitalizem pod vodstvom MussoHttijir pre- 4 jasno pokazal svoje nezadovoljstvo proti agre- ni-eoil izbruh revolucije tam. ki jé najprej gro-1 sivnos^taJj^ske|a^šizma šjr soMa^^js 8'la. abesŠiskim narodom, ki sq bori za svojo neod- M Ta teden pa je prišla vest iz Kima. da je | visnoS ussolini tudi težko industrijo nacionaliziral. Vam so gotovo poznane manifestacije, ki so Pijanska industrija je že od leta 1931 pod ' jih organizirali ^tudentje različnih narodnosti, državno kontrolo, samo ni bila ta kontrola pov- obsojajoč Vašo vojno.,v Afrikf, V preteklem le-enaka. Sedaj pa je odredil Mussolini, da r tu je 500.000 študentov izjavilo, da hoče bra-^Ora biti kontrola enotnejša. V sliičitjii vojne, Initi mir ni pravico. Študentje so bili na strani dejal Mussolini, da mora biti vsa italijau- načrtu Hoare—Laval, ífb potrjena politična in gospodarska zveza iireu Italijo. Avstrijo in Madžarsko. Sušnik in Goemboes. sledni je protestant, sta bila sprejeta tudi od papeža. Sušnik je potem zvečer priredil v avstrijskih poslanskih prostorih banket na čast vatikanskemu tajniku Pacéííiju. Mussoliui je s to zvezo zelo malo pridobil, ker se Nemčija noče javno zavzeti za Musso-linijevo politiko, ker Hitlerju le menda nekaj diši, slab gospodarski položaj Italije. S'I'RAN 2 SLOVENSKI TEDNIK No. 343 Vojna v Afriki OKNO V SVET Z afriškega bojišča j>í posebnih novic. Tu pa tam zasedejo italijanske čete kak okraj, ki je že v njih rokah, toliko, da se vojaštvo giblje. Pač pa so italijanski letalci ponovno bombardirali mesto Jijiga, in jt' bilo precej mrtvili in ranjenih, čeprav je večina prebivalstva pobegnilo v okolico in bribe. Nekoliko pozneje je zopet priplula četa !etalct\ nad mesto Jijiga in Barrar, ki pa niso metali bombe temveč le-take v katerih so pozivali abesinsko ljudstvo naj se ne boji, ker jim "bodo italijani sezidali lepše hiše in eerkv.e, kadar bodo pod njih o blastjo. Te dni je odpotovala v Afriko za kakih 50 dni italijanska princesa Maria, ki bo kot u smiljena sestra obiskala v,se bolnišnice. Novi zakonski predpisi v Romuniji V Romuniji je stopil zakon v veljavo, kakor snega najbrže doslej še ni bilo nikjer. če bi kdo iz med zakoncev posedoval ljubezenska pisma od tretje osebe, imajo oblasti pr;-;.vieo stvar pregledati. Moški, ki laže, ko se ženi, da ima več denar-ga lahko kaznujejo na tri mesece ječe in je ja ali drugega premoženja kot ima v resnici, dovolj vzroka, da se poroka prepreči. Ponovne vojaške priprave v Italiji Mussolini je ponovno odredil vojaško gibanje. Vojni podtajnik general Baistrocchi. je dejal, da to ni nič v zvezi izven Italije. Nam se vse zdi, da bi rad Mussolini s tem pritegnil nase pozornost italijanskega ljudstva, in pa da bo za vsak slučaj imel pripravljene čete proti morebitnim notranjim nemirom. Vsi znaki kažejo, da je nastopila kritična doba za Mussolinijev režim. aoraon I0E30I IOEXOI IOE Ali imaš poravnano naročnino? Pariz. — Francija ima namen reorganizirati svojo kol oni jal no posest in s tem dokazati, da nima namena Nemcem odstopiti nobene svojih kolonij, ki so bile svojčas Nemške. Beograd. V imenu mladega kralja Petra je vlada, odredila svobodo 207 političnim jetnikom, ki so po večini Hrvatje. London. -— Zunanji minister Anton Eden je imel v Parlamentu dolg govor v katerem je obrazložil zunanjo politiko angleške vlade. Izjavil je, da ne drži, ko je rekel Hitler, da je sovjetslcofrancoska zveza v protislovju z loka rusk o pogodbo in da jo je zato on imel pravico zlomiti. Belgija, je dejal Eden. nima noben ezveze z Rusijo, pa je Hitler ravno tako dal vojaško zasesti ves okraj, ki meji na belgijsko stran. Na dalje je izjavil minister, da bodo an-gleži vedno spoštovali določbe Društva narodov in da bodo vedno za mirno sodelovanje med vsemi narodi. Govor angleškega zunanjega ministra je zelo pomiril Francijo, medtem ko Hitlerju ni i »i. več ugajal in se je zato nemška vlada zelo krotko izjavila, da nima nobenih vojnih namenov. Berlin — Hitler prireja po raznih krajih Nemčije politične shode na katerih podžiga ljudstvo za svoj fašističen program. Tokio. Fašistični elementi bi radi na vsak način zanetili spor med Rusijo in Japonsko, zato je mir na ruskomandžurski meji zelo na tanki niti. London. — Kralj Edvard VTTT, je pomilostil neko vdovo, ki je umorila svojo lastno hči. ki je bila slaboumna. Shane;ai. — Komunistični študentje so se spoprijeli z policijo pri čemer je bilo 10 študentov mrtvih in več policajev mrtvih in ranjenih. Vlada je odredila na univerzi policijsko stražo. Rio de Janeiro. — Po tem mestu se je zelo razširil tifus in je vlada določila velike svote za pobijanje te strašne kužne bolezni. Madrid. — Kot poročajo se bodo vršile občinske volitve 12 aprila. Mnogi se bojijo, da bo to pot ponovno prišlo do krvavih izgredov med levičarji in poraženimi desničarji, ki bodo svojo izgubo pri državnozborskih volitvah skušali nadomestiti z občinskimi. Vlada je izja- BLIŽAJO SE VELIKONOČNI PRAZNIKI Spomnite se svojcev v Evropi ter jim omogočite, da prežive Veliko noč v sreči in zadovoljstvu! Za navadna, avionska in brzojavna DENARNA NAKAZILA v katerikoli kraj Jugoslavije ali Italije, obrnite se na naš zavod, kjer Vam bomo točno in vljudno postregli, kakor vedno. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Avda. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Naše uradne ure so: od 8¡4 do 7 zvečer, v sobotah do 121/2 ure. SIGURNOST! BRZINA! USLUžNOST! POVERJENJE1 m vila, da bo odredila vse potrebno, da ne 1>° prišlo do morebitnih incidentov. Socialistični voditelj Largo Cabalierh. ki .I1' duševni vodja španskega delavstva, je izjavil-da od svojega programa ne bo nič popustil, 111 je zato med desničarji še bolj zvršalo. "Politika", ki je glavno glasilo ministrskeg predsednika Azaiia pa je zelo pomirjevalno sugfS' tirala na vso politično javnost. Varšava. — Tudi na Poljskem bi zelo radi vzpostavili popoln fašizem in je zato zaprosi' vlado predsednik republike Mocicki, da bi in"'' popolno moč i noblast nad usodo Poljske. Pariz. Zunanji minister Flandiii je zel«1 ostro kritiziral postopanje Anglije glette političnega zadržanja. Nemčije. Dejal je, da h" generacija, ki je bila v zadnji vojni, v nekaj letih izginila in da jo bo nadomestila nova, nima pojma, kaj je vojna, in bo zato brez ugovora sledila iniciatorjem vojne. Vsa odgovornost, je dejal Flandin, bo nosila Anglija, ki j*' tako neiskrena v tej zadevi. Francija, pa bo. če le ne bo drugače, prisiljena odstopiti od-prijateljstva z Anglijo. London. — Nemški zastopnik Ribbentroj) .1;1 izjavil lokarnistom v Londonu, da je njegovi vlada pripravljena podpisati kakoršnikoli pal'-1' za mir, in da je tudi pripravljen imeti ne m1" litariziran ps ob francosko-belgijski meji. Nemčija, da zahteva samo enakopravnost med narodi in nič več. Zares čudna je ta enakopravnost, da jo .1'' treba z orožjem priboriti, in vedno le na i'"' čun drllgegft. London. — Mnogi politični krogi so mnenja, da sankcije proti Ttaliji nimajo več pomena i" da jih bo kmalu konec. Kako so se izvajale sankcije smo v S. T. že večkrat povedali, zato ni nas mnenje londonskih politikov prav nič iznenadilo. Berlin. — Nemški trgovski krogi so se zel" bali. ko se je nekaj slišalo, da bo Rusija odpovedala trgovono z Nemčijo, da bodo izgi ibili zelo dobrega in največjega odjemalca za svoje industrijske izdelke. Kot so se informiral'-Rusija zaenkrat ihia namena pretrgati trgovske zveze z Nejneijo. Tokio. — Ministrski predsednik Hiriota .i(> izjavil novinarjem, da je Japonska pripravljena vzpostaviti trgovske stike in boljše ekonomične pogoje z vsemi državami, da pa noC dajati navodil. To pomeni, da so se tudi Japonci nekolik0 potuhnili od svojega fašističnega navdušen:)*1-ker so spoznali, da bi bilo zelo nevarno draži11 Sovjete. London. — Med Združenimi državami, Veliko Brit ni jo in Francijo se je te dni podpi-si1' pomorski pakt. Italija ni hotela podpisati tega pakta vsic svoje vojne v Afriki. Rim. — Italija ima v Afriki 361 tisoč vojakov, 30 tisoč mul in !) tisoč kamel, kakor tu* di mnogo avtomobilov, letal, topov itd. Moskva. — Na ruskomandžurski meji j kio, prispela protestna nota tudi iz Tokia x Moskvo, SLOVENSKI TEDNIK DRUŠTVENE VESTI «tV| ločilo iz 7 rednega občnega ¿bora SPD. L 11 "vzor 11 ost i skoro vsega v društvu se udej-•ločega članstva, je ptvoril tov. predsednik ''«•dni občni zbor. V kratkih, a jedrnatih po-se j(> dotaknil važnejših dogodkov prešlega poslovnega leta, ter podal nova navo- I lla za bodočo delovanje. y ato je bil prečitan zapisnik zadnjega obč-zbora, ki je bil v celoti odobren. Sledilo je podrobno poročilo tajnika o clruš-V('iieni delovanju. ' ''ireditve so bile razmeroma dobro obiska-111 so tako materjalno in moralno dobro iz-jM,lle. (-,, vzamemo v poštev kritiko, so neka-1,4 napravile globok utis na občinstvo. To pa bila v glavnem zasluga režiserjev .1. Živca " Sirota. M. kakor tudi nekaterih zares požr-tv°valnih igralcev, '■'ezliibno sta delovala celo leto pevska zbo-d: moški in mešan, ter pevovodja, ki je bil (j',flnem tudi pevski načelnik, in mu tem potom '•lemo polno priznanje za uspeh in stopnjo l)(,vskega zbora. y J veseljem moramo beležiti, da čez vse leto II bilo v društvu nikakega nesoglasja, ki bi *>Vll'alo notranje delovanje, kar si lahko druš- 0 111 članstvo šteje v čast. I 'z Poročila blagajnika je razvidno, da je ime- *l blagajna vkljub velikim izdatkom, prihitele, p lecej pozornosti je vzbudilo poročilo knjiž-"tai'ja, ki je predočil članstvu velik uspeh in '>0l'ast knjižnice. Nekateri društveniki niso l)rpčita]i nič manj kakor od 30 do 40 knjig. Te so tem pomenijivejše, ker ima vsak či- •^evilke ?e,3 na razpolago dnevno in tedensko časo- kt "— Hitler je izjavil, da bo prihodnjo ]«ik0 Lo; vati Natančneje obrazložil svojo zunanjo portion. .— y Londonu so se pričeli prizade- V Zfl Pomirjenje med Italijo in Abesinijo. t,ctli kro ^e i/ » l|tjv aze, da so visoki angleški in itlijanski po- r°gi v sporazumu, ^va. — Med stavkajočimi in policijo je Vev 0 krvavih spopadov pri čemer je bilo . mrtvih in ranjenih. ,- A°eba. — Kot poroča znani zakupnik t>is petrolejskih vrelcev, Bickert, bo Halu mir med Italijo ill Abesinijo. )p7'e Upajo pri tem tudi petrolejski hiag-° j zaslužiti. prihodnjega članskega sestanka, ki bi se vršil v kratkem. Prešlo se je na slučajnosti, ki so mnogi člani izrazili željo, da bi radi povedali svoje mnenje, lcá'r se je tudi ugodilo. Vsi smo se strinjali, da bomo tudi v bodoče gojili skupnost in zbli-žanje med našimi društvi, da bomo tudi v naprej vpoštevali vsako dobro iniciativo, bodisi gospodarsko ali kulturno, ter jo dali v pretres posebnim pododbrom, da bo delovanje odbora ostalo nemoteno. Obenem pa se je sklenilo, da se društvo tudi v bodoče ne bo mešalo v nilcake politične ustanove ali manifestacije, pa bile kakoršnegakoli značaja. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči člani: Franc Trebše, predsednik; Janko Koron, podpredsednik, Franc Kovač, tajni; Josip Zlobec, tajnik II; Rado Ličen, zapisnikar; Milan Rogelja, blagajnik; Pavla Špacapan, hlagajni-čarka, Franc Kovač, knjižničar; Janko Koron, gospodar; Josip Lojk, nač. pev. odseka; Marija Trebše, Nač. žen. odseka; Albin Rogelja, nač. veselič. odseka; Ivan Kacin, nač. dram. odseka; Stane Rijavec, Slavko Furlan, Viko Bratina, revizorji; Anton Benolič, Franc Ci-goj, namestnika. Predsednik se zahvali za izkazana mu zaupanje, ter obljubi da h» skrbel za vsestranski napredek društva. Tajnik Franc Kovač. DRAMATIČNE VAJE Jutri točno ob 4 uri pop. dramatičm vaje Priti morate vsi brez izjeme, ki imate vloge ki jih prihaja na uredništvo Slovenske-■ tilnika 25 po številu in. so po pregledu iste-^ ' razpolago članstvu. ^Selilik pevskega odseka je navedel št-e-"a novo naučenih pesmi. Pohvalil je pevce malo manj pevke, ki pa so tudi požrtvo-a Ue, če se pomisli, da so večinoma samo vsa-s- n®deljo proste ali pa samo vsako drugo in to Prostost žrtvujejo v dobrobit izseljenske Posvete. Revizorji poročajo, da so dobili blagajniško ^'go v redu. Blagajnika priznajo kot za vest-^bii m točnega v svoji dolžnosti ter ga pri-°Cajo tudi za v bodoče. °v- urednik pravi, da bi njegovo poročilo ■ dosti časa in da je najbolje odložiti do PEVSKE VAJE Jutri pevske vaje za ženske in mo>.kc to<-no ob 4 uri pop. Novi naročniki in prijavljenci Amalija Zamar, Zupančič Josip, Viktor Kovač, Anton Boltar, Marija Fabric, Franiška Frankovič, Josip ežiglav, Josip Špacapan, Alojz Petelin, Josip Mozetič, Franc Lendero, Ivan Volk. Šc malo manjka pa bo sto novih prijavljen-cev. Plačalo jih je doslej kakih trideset. Naročniki in naročnice Napravite Vašo dolžnost, da nam čimprej pridobite vsak enega novega naročnika. Vsak ima kakega prijatelja ali znanca, ki ga lahko pridobi, ali vsaj naj nam pošlje njsgov naslov, da mu pošljemo list parkrat na ogled. Nekateri naši naročniki so se resno zavzeli za stvar in so nam pridobili, ne enega, temveč po več novih naročnikov. Slovenski tednik je Vaše glasilo rojaki in rojakinje in bo tako kakoršno boste Vi hoteli. Nj°ga obstoj in napredek je popolnoma odvisen od Vaše dobre volje. Naročnina petih pesov je tako malenkostna, da kdor dela, to svoto lahko žrtvuje za svoj list. Ali ni za nas poniževalno, da smo v mnogih slučajih tako malomarni, ko se gre za naše lastne koristi in ponos, da smo tudi Slovenci izobražen narod, kateraga glavno merilo je vendar list, tembolj, če je last ljudstva in ne kake za.vajalne kapitalistične klike, ki ima v službi sicer učene ljudi, da lažje lovi žrtve v svoje mreže, Več zavednosti in ponosa, rojaki in rojakinje, da bomo prej zlezli iz suženske mračnosti. ZA TISKOVNI SKLAD P'rane Kukovič Andrej Lvižnik Od prej 3-1,-205,- LEP DAR KNJIŽNICI S.P.D. I Knjižnici S. P. 1). 1. je daroval naš naraščaj-nilc, Danilo Kodrič, večjo število zanimivih knjig in se nm tem potom društvo lepo zahvaljuje, Skupaj $ 209.— Lepa hvala ter priporočmo v posnemanje. Z "NEPTUNIO" prispejo vsi, ki ste zanje potom našega Informacijskega urada kupili pozivne karte. Prekomornik bo prispel v pondeljek. Najlepši pomladni prazniki, Velika Noč se praznujejo lstos 12. aprila POMAGAJTE VAŠIM DOMAČIM v stari domovini, da bodo imeli dobre praznike ter ljubezniv spomin na Vas. Prej ko napravite VELIKONOČNO DENARNO POŠILJKO se morate vsekakor posvetovati z nami, ker našim klijentom in prijateljem NUDIMO SPECI J ALNE UGODNOST! da lahko vsi pomagajo svojim družinam v Evropi BANCO HOLANDES iiiiO SLOVESKI ODELEK CANGALLO No 3 60 (med 25 de Mayo in Reconquista) BUENOS AIRES medtem ko zidamo lastno poslopje na vogalu 25 de Mayo in Bmé. Mitre PRODAJA LADIJSKIH VOZNIH LISTKOV ZA VSE LADIJE PO RESNIČNO ZNIŽANIH CENAH. Stran 4 SLOVENSKI TEDNIK No. 348 ■ m M ROSARIO Dragi tov. urednik Sprejmite najlepše pozdrave od sodrugj, Brisu rja i/. Rosaría. Mnogo sem se potrudil ¡11 prav z dobro voljo, da sem pridobil nekaj novih naročnikov za Slovenski tednik. Ampak med nami Slovenci se vedno dobijo tudi talci, ki pravijo, da čitajo "Critico" ali "La óación" in da tam izvedo vse novice. Drugi so spet, ki pravijo, da nimajo časa citati, in tretji, da se tako ne mislijo več vrniti v domači kraj. Nekaterim pa tudi teško gre iz žepa tistih borih pet pesov. Večina jih je pa, ki so pravi in zavedni Slovenci, ki pravijo, da je list premajhen, da jim ne nudi dovolj in da bi moral izhajati večkrat na teden, in ne tako kot sedaj, ko pride samo štirikrat na mesec. Teh misli sem tudi jaz, zatorej apeliram na vse rojake in rojakinje, da po svoji moči pomagajo list povečati. Vidim kako je nujno in važno za obstoj naše nanelbine in naših organizacij v prvi vrsti več pažnje in požrtvovalnosti za naše edino glasilo Slovenski tednik, to je, dobiti mu kolikor mogoče naročnikov ter istega širiti med našo mladino. Ako hočemo, da bodo društva obstojala, ne smemo pozabiti na naš naraščaj, marveč moramo gledati, da ga vzgojimo v duhu slovenske delavske organizacije. Da pa bomo to dosegli v polni meri, se je treba oprijeti takoj dela. in dati naši mladini potrebnega razvedrila, prireditve in predavanje, in Slovenski Tednik bi moral skrbeti za potrebno čtivo. Vse to bi bilo lažje, če bi slovenski otroci imeli tudi svoje šole; a ker je do tega enkrat teško priti radi denarnih sredstev, se je treba pomagati pa drugače. V prvi vrsti je treba in je dolžnost staršev, da svoje otroke vzgojijo ne kot male "kriolle", temveč prave slovenske naseljence in ne bo prišlo do tega kot je v mnogih primerih, ko rečejo otroci lastnim staršem "ruso" ali "gringo". Torej vsak naj po svoji moči pripomore, da pride Slovenski tednik v vsako hišo, ter da vsi pridno dopisujejo, da bomo imeli kar največ zanimivega čitati. Čudno se mi zdi, da naše društvo Triglav ne da nobenega glasu od sebe. Čas bi že bi, da bi se že vendar enkrat izdramil iz spanja in da bi šel na cielo kot eden za koristi in napredek naše naselbine. Anton Brišar Ali imaš poravnano naročnino? Iz uredništva in upravnišiva Glogovšek Ivan: Za to številko ni bilo prostora. Članek v celoti ne bomo mogli objaviti ker je proti načelom Slovenskega tednika, to je, da nočemo med izseljenci netiti političnih al; verskih nasprotij. List, pravite, da vsled cerkvenega vestnika pri nekaterih zadobiva sumljiv utis, da bi bil stoprocentno delavskih idej. In da /upnikovo klicanje na pomoč, bo najbrže ostalo glas vpijočega v puščavi, ker da delavstvu niso potrebni taki ljudje. Vsaj Vam da bi ne bilo prav nič žal, če pobegne preko luže. Mi zasebnega mnenja nikomur ne kratimo, liečemo samo, tla je lahko vsak človek pošten in koristen, brez ozira poklica, in zato tudi mi, kot spodobni ljudje, ne smemo nikomur nasprotovati, tudi duhovniku ne, če vrši svojo dolžnost po Kristusovih načelih. Veliki Napoleon je ob neki priliki rekel, da Kristusov nauk ni brez vsake dobrine, ker nasprotno bi bila ze zdavnaj propadla katoliška organizacija, kot propade vse, ki nima temelja. Četudi smo se večkrat, ne razumemo zakaj, zamerili nekaterim našim čitateljem, ko smo zapisali resnico, nam ne more nihče očitati, da nismo bili vedno dosledni. Slcoro pa se nam usi-ljuje misel, da bi bili mnogi bolj zadovoljni, če bi jim lagali. "Nacionalisti" so od nas zahtevali, da ne smemo iz .Jugoslavije nič slabega poročati, ker da to jemlje ljubezen do "domovine" med izseljenci. Ravno talco imajo tudi mnogi katoličani fanatično prepričanje, da papež, kardinali, šleofje in duhovščina so vedno in vsi nezmotljivi. Marsikateremu ni bilo po godu ko smo v zadnji številki zapisali o nekaterih katoliških predstavnikih — resnico. Nič drugače ni z nekaterimi levičarji, ki so mnenja, da je v Rusiji vse talco kot mora biti. To je sužensko hlapčevstvo, rojaki in rojakinje, in tega se je treba osvoboditi. SLOVO Včeraj nas je zapustil in odpotoval k svojemu očetu v notranjost republike, večletni pomožni upravnik pri Slovenskem tedniku, tov. Mirko Peljhan, ki mu želimo vso srečo in napredek pri svojem podjetju. Mirko Peljhan je zelo mnogo napravil in se žrtvoval za Slovenski tednik, škoda, da nas je zapustil komaj v pričetku dela in našega izseljenskega razvoja. Ampak navadno je talco, da kdor gleda in dela samo za druge, ima za plačilo samo opazke in celo psovke ter lahko nekega dne čisto brez skrbi, nihče se ne bo zmenil za njega, pogine kje v kakem obcestnem jarku. To je največkrat usoda vseh, ki se nesebično žrtvujejo za splošni blagor. Tov. Mirko se je kot idealen mladenič čez tri leta žrtvoval za naše skupne koristi, in če je sedaj odpotoval k svojemu očetu, da skupno reorganizirat in povečata svojo že dolgoletno mizarsko obrt, mu to čisto nič ne zamerimo, temveč 11111 želimo kar največ uspehov. Mi smo prepričani, da bo tov. Mirko kjerkoli napravil svojo dolžnost napram skupnim koristim slovenskega izseljenstva. Če bi bili vsi naši izseljenci talco požrtvovalni, delavni in idealni, kot je bil naš bivši po-mož upravnic, bi bilo naše izseljensko gibanje dokaj zanimivejše in koristnejše. Uredništvo in upravništvo. ^ DOMAČE VESTI SRČNA HVALA Uredinku Slovenskega tednika je poslal rojak Lojze ('otar iz Rio Negro zaboj leporude-čih jabolk za katere se nifti tem potom najlepše zahvaljuje. Lepega daru se ni veselil samo urednik temveč tudi drugi društveniki, ki so poželjivo obračali pogled v zaboj, dokler se jim ni izpolnila srčna želja, da so bili vsak malo deležni njegovih dobrot. POZDRAV VSEM Ker mi ni bilo mogoče se osebno posloviti od vseh številnih društvenilcov in društvenic —-prijateljev in prijateljic ter znancev čitateljev in čitateljic Slovenskega tednik, se poslavljam tem potom od vseh ter želim, da bi tudi v bodoče vsi ostali zvesti in naklonjeni Prosvetni organizaciji ter Slovenskemu tedniku, ki je za slovensko izseljenstvo mnogo večjega pomena, kot se tega vsi naši rojaki in rojakinje zavedajo. Mirko Peljhan RADIO Belgradska radiopostaja oddaja vsaki dan od 14 do 15 ure in od 21.15 do 21.30 ure 11:1 valovni dolžini 4!).2 (kratki valovi) za izseljeni-štvo. Kdor ima radio aparat lahko poskusi in se naproša, da potem nam sporoči, kako in kaj da je slišal in obenem, da pove svoje mnenje. Zgoraj omenjeni čas je srednje evropski, torej mi tukaj imamo (i ur pozneje sedaj. Banco Germánico de la América del Sud sporoča vsem interesiranim, da z M/N "Neptu-nia", lci je odplula iz Trsta dne 12. t. in. in katera prispe v tuk. luko dne 30. t. 111. dopoldne, potujejo med ostalimi potniki 111 razreda, tudi sledeči naši rojaki in rojakinje, za kater« so bile pozivne šifkarte kupljene pri omenjenem zavodu. Cetlcovič Štefan, iz Boke Kotorslce, Kalapiš Marija, iz Omoljic-Ivanovo; Avian Lucija, in Mimin Luciano, iz Furlanije; Mavric Kristina, iz Vrtač pri Knalu; Trušnovec Anica, iz Sv. Lucije pri Tolminu; Makuc Ljubomir, iz Sv. Lucije pri Tolminu; Makuc Milivoj Dragi, in Makuc Marija, iz Sv. Lucije pri Tolminu; Ste-pančič Jurij, iz Bukovice pri Renčali; Bruinat in Mozetič Pavla, iz Bukovice. pri Renčali; Mozetič Jože, iz Bukovice pri Renčali. .xxi .pažbaž-:paelviei.,LuMt- tao aoi aoi aia PODJETNOST NAŠEGA ROJAKA Na ulici Rivera lt¡8 je naš rojak in naročnik Slovenskega tednika Andrej Lužnik v družbi, otvoril lastno mehaniško delavnico, popravljanje in barvanje avtomobilov, nakup i" prodaja, in ga tem potom vsem našim rojakom toplo priporočamo. Dr. Carlos A. Urquijo Otroške bolezni. — Zdravnik od zavodu sirot in španske bolnice Ultravioletni žarki Sprejema od 15 ure do 17.30 Juramento 4874. B. Aires. U. T. 51-3604 HOTEL in RESTAVRANT "PACIFICO" 0alie CHARCAS 767 — BUENOS AIRES U. T. 44 (Juncal) 5406. Domača kuhinja: štruklji in kranjske klobase. Slovensko služabništvo. Lastnik: Anton Bojanovic No. 342 SLOVENSKI TEDNIK Štrena 5 DOPISOVANJE fénix: REAKCIJA ZA REAKCIJO pi'i vsej slabi volji in resnosti postnega časa. ne morem preko, da bi ne branil resničnih in Veenih načel, od strani Slovenske služkinje vrnjenega mi poklona. Z vso resnostjo in previdnostjo hladnega razuma, pa naj si je bil pisan na sam sveti — n°ri pust, (ker ne čas, ne potrebe in ne čustvo, me še do sedaj niso spravili iz ravnotežja) sem z vso širokogrudnostjo in socialno pravičnostjo kakor ni lastna moškim v razmerju do ženske, Poklonil nežnemu in zasužnjenemu bitju vso svobotlo in enakopravnost, še več, pokazal sem Ji pot realnosli po kateri naj usmeri svojo miselnost, če hoče, da kedaj zaživi resnične sanje Svobodne ljubezni. Seveda, to ni bil po-klon lažikavalirja buržujske miselnosti mede-denih besed, kakoršni morda dvorijo Slovenski služkinji, kateri v največjih slučajih zapuščajo lahkomiselnim devojkam le razočaranje. To Je bil poklon Svobodne ljubezni, brez mater-Jalnih navlak v najširšem pomenu besede v najvišji razlagi liberalne proletarske doktrine. poklonjen ženski najbrž omoženi. morda še nedolžnemu dekletu, morda, morda, kdo ve? •laz ne! Le eno je gotovo, da je še vedno zavita v pajčevino duhovne mračnosti, ki še vedno plete venec in sklada verze svojim eroitičnim čuv-stvom, ter goji ali živi pobožne sanje svoje sreče s princem primitivnega nazora. In kakor sem pričakoval, ker sem že vnaprej povedal svojo sodbo o svobodni ljubezni z ozi-rom na današnjo brezavestno ženo, je Slovenska služkinja spet pobrala tisto rokavico, ki jo je že pred menoj enemu vrgla v obraz, ne to ni več bila rokavica, copata je bila, kar je meni vrgla v obraz v obliki pustnih blodenj možganske nerednosti v obrambno sredstvo primitivnega človeka, ki ne stoji na višini, da bi za-mogel razumeti lastne probleme bodočnosti. Smešno se mi zdi. da mi Slovenska služkinja postvlja za vzgled svobodne ljubezni rusko mladino oziroma ženo, ko je pa vzor ruskih žen le Ana Kolontaj in če ruska žena ni še sprejela njenih nazorovo je edini vzrok, da še ni dozorela zanje, mišljenje žene in sploh široke ljudske mase je malo na boljšem v Rusiji, kot tukaj Socialna revolucija je v polnem razmahu tam, kot tu, le s to razliko, da so tam že zamenjali vladni režim, ki nudi vse pogoje svobodnega razvoja človeške družbe. Nas ne zanima, če je ona Kolontaj Židinja, hila je pač žena kot miljone drugih na svetu, ne briga nas njeno zasebno nemoralno življe- nje po mišljenju današnjega sveta, saj je sploh žensko bitje po mneju starih kristjanov, nemoralno: vrata peklenska, studenec greha, hudičev kvas za pogubljenje mož, smrt duše, itd. Naštel bi lahko še mnogo takih prijiinkov, ki so jih govorili oni, ki danes sedijo med svetniki. Nas ne zanima, če je bila A. Kolontaj anarlii-stinja. O zakaj niso vsi ljudje na svetu anarhisti.' Bila je pač vzor bodoče samostojne žene, s tem pa še ni rečeno, da morajo vse biti njej enake! Za vzori, za vzori! Slovenska služkinja ! Nazori A. K. o svobodni ljubezni niso zgolj materjalistično uživanje, kot to trdi Slovenska služkinja, temveč edini pogoj za resnično prijateljstvo za katero je prvi vpliv telesna odlika in pogoj začasne ljubezni. To ni rečeno hipne. ah. koliko deklet in fantov se preje zaljubijo, poročijo in komaj potem spoznajo, da niso eden za drugega, in zakonska tragedija je na dnevnem redu. Taka začasna ljubeze pa ni brez duševne harmonije. Po vzoru A. K. odpadejo te vrste zakonske tragedije, ker bi se dva brez ozira na socialne in posebno verske predsodke in eksistence ločila, ko bi se prepričala, da nista ustvarjen za dolgo skupno življenje. Tako bi postalo življenje mnogo bolj raznolično, interesanto, lepše ker bi se vršilo FEODORA Gospod gubernator ji torej pravkar zajtrkovnl in •le bil v tem prijetnem poslu moten. — Gospod gubernator, — refe Foulton, ko se je Priklonil, dovolite predvsem, d« vam povem na-•iuii imeni! Arhibald Fonlton, poročevalec "Timesa", največjega angleškega časopisa, kakor je to vaši milosti znano, — to pa je moj prijatelj Delaré — solastnik •"irme Delaré in sinovi iz Pariza. —Ki razpoSilja nenadkriljivi šampanjec znamke "Grandiose" po vsem svetu, — je hitro pristavil De-kiré, to pa je tudi dobro storil,' kajti v trenutku, ko je "meni] nenadkriljivi šampanjec, se je razvedril guber-»atorjev obraz. Kako, gospod Delaré, vi ste to, — je vzkliknil veselo, — vi ste torej — kateremu se zahvaljuje člo-Vpk za šampanjsko znamko "Grandioso'? dovolite, da vam stisnem roko, vi ste mnogo, izrecno mnogo storili za kulturo in radi tega vam iz vse-tfa srca moram čestitati! -—Gospod gubernator, — mu je zagotavljal Dela-— priznanje, ki ga slišim iz vaših ust o šampanjcu svoje tvrdke me nepopisno osrečuje in me navdaja «panjem, da vaša visokost rada pije ta šampanjec. "— Včasih, — spregovori gubernator in lahko vzdah-«e. — vaš izvrstni fabrikat ima samo to edino napako, da je precej drag, preden prispe v Ni ¿nji Nov-Knrod. — Kar je dobro, je tudi drago, — mu je zagotav-1 jftl Delaré, — jaz pa se bom prišteval k najsref.nej- Zemljanom, če mi vaša prevzvišenost dovoli, da "Mom poslati v vašo hišo sto steklenic na poizkušnjo. s&mo po sebi umevno pa .je, da za vse to ne zalite-vani ničesar drugega, kakor da mi da vaša prevzviše-^ost pismeno potrdilo, da potemni šapmanjec znamke Grandiose" vse ostale fabrikate. ~~ in s ten-, vam bom priznal samo resnico, - odgo-v°ri gubernator. — Vaš šampanjec prekaša vse ostalo' — Ce je tako, tedaj bom še danes brzojavno naročil Mv°.ii tvrtki, da vam takoj pošlje sto steklenic! —No, zares ine izredno veseli, gospoda moja, da vaju spozsal, - se je oglasil gubernator, — in naj Va3u vodi karkoli k meni, sem prepričan, da l.omo stvar ugodno rešili! Pravkar sem zajtrkoval in v čast bi mi bilo, če bi Roslioda hotela bit moja gosta. Ah, prevzvišeni, kolikšna čast za naju, — vzkli-knp Arhibald Poulton, — z veseljem bova sprejela Va5c vabilo! Tedaj izvolita z menoj, — vzklikne gubernator in odpelje svoja gosta skozi dve prekrasno urejeni sobi v majhen salon, sredi katerega je stala majhna mizica. Na njej je bilo prav po ruskem običaju vsako vrstnik dolikates, med katerimi so imeli glavno mesto seveda kavijar, sardine in suho meso. Dragocena napolprekajena medvedja gnjat, ki je polnila vso sobo s prijetnim vonjem in ogromni srnin hrbet sta dokazovala, da si zna gubernator Nižnjega Novgoroda izvrstno izbirati jedila za svoj zajutrek. Da ni manjkala tako zvana juha s čebulo, ki je obvezna pri vsaki pojedini, — je samo po sebi umljivo. V dragoceni brušeni steklenici se je iskrilo pred gosti rumeno vino. Gospodje so posedli krog mize. Sluga, ki ga je gubernator poklical s srebrnmi zvoncem jim je stregel. f'aše so se polnili in praznile zajtrk je bil v polnem teku. Minilo je pol ure, ko se je sluga na gubernatorjev mig oddaljil. Prižgali so si cigarete, tedaj je šele gubernator vprašal svoja gosta, kaj ju vodi k njemu in kakšno željo naj bi jima izpolnil. — Prevzvišeni, — reče Arhibald Poulton, ko si je počasi otresel pepel s cigarete, — razglašeno je, da ne sme nobeno vozilo zapustiti Nižnjega Novgoroda in potovati po cesti, ki vodi na vzhod. — Seveda, to je prepovedano, — odvrne gubernator, to pa je tudi izrednega pomena. Prispeli so velikanski vojaški transporti, vsi ti pa tiodo morali uporabiti sibirsko železnico. Saj lahko sama uvidita, gospoda, da ne moremo pustiti nobenega prostorčka meščanom, če hočemo z brodovjem in z železnico odpromiti svoje vojaštvo na vzhod. — Ekscelenca ima popolnoma prav, toda mi dva ne zahtevamo vožnje niti z železnico, niti po ladji, svoje lastno vozilo imava, to pa je avtomobil. — Ah, avtomobil je prispel v Nižnji Novgorod, — -> endar pa nameravate z avtomobilom odpotovat na bojišče — Da, prevzvišeni, to je najina namera, — potrdi Delaré! Ne ozirajte se na prepoved, — spregovori gubernator, — toda to bi bilo izredno smelo podjetje — pomislite samo na dolgo pot do bojišča, — tisoč, da preko tisoč milj imate pred seboj — po stepah in snežnih poljanah se boste vozili, kaj vse bi moral prenesti vaš avtomobil, — ne, ne, saj to je nemogoče! _ Ni to nemogoče, prevzvišeni, — vzklikne Delaré — nemogoče se to človeku samo zdi! — Kaj pa Bajkalsko jezero, kako boste potovali čezenjt — Trdno smo prepričani, da je Bajkalsko jezero zmrznjeno, — odvrne Francoz, — zakaj pa nas ne bi avtomobil vozil tudi preko trdnih ledenih plošči Ničesar nam ne manjka razen dovoljenja vaše prt--vzvišenosti, da smemo jutri zjutraj zapustiti Nižnji Novgorod. V to svrho je potrebno, da dobimo od vaše prevzvi-šenosti potni list. — Če bi to tudi hotel storiti, — odvrne gubernator, — bo moj potni list veljaven samo do meja moje gubernije. S tem potnim listom boste prišli samo do Kazana, tam pa — — Tam si bomo že naprej pomagali, ekscelenca. 0(1 Kazana naprej ne bomo uporabljali ceste, temveč jo bomo udarili kar črez ■ stepo, tam pa dvomimo, da bi srečali kakšnega orožnika ali pa obmejnega stražnika. Gubernator je počasi ¡spraznil svojo Sašo, pogledal je za dimom svoje cigarete, zmignil z rameni in dejal: — Klanjam se vama, gospoda, poguma vama zares ni' manjka! .laz pa mislim, da sem vaina dolžan izdati zaželjeui potni list. Dvakrat je pozvonil in ukazal slugi, naj mu pripelje tajnika. In tajnik je dobil nalogo, naj napiše potni list in ga takoj prinese na podpis. Tajnik je vprašal oba po imenih, kajti a- prvi vrsti je bilo treba navesti imena v listino. Pardon, gospod, prositi vas moramo za dovoljenje, da povedemo s seboj tudi tretjo osebo! — vzklikne Poulton hitro. — Ah, tretja oseba, ki je ne poznam-- — To je dama, ki želi z nama na bojišče. Gubernator se je na ves glas zasmejal, tako da se mu je precej velik trebušček tresel. Damo sta vzela s seboj? — je vzkliknil. — To imenuje človek lahko do skrajnosti gnano veselje in udobnost. Ha, ha, lia, v takšnem slučaju človek po navadi ne sme vprašati za ime dotične dame, — to mora ostati tajno. — Tako je, prevzvišeni, — odvrne Arhibald Poulton, — ne bi nama bilo ravno prijetno, če bi morala imenovati ime dotične dame. Tedaj ji dajmo kakršnokoli ime, ■— se zasmeje gubernator, — če vama je prav, jo imenujmo madnuie Hravour, saj sama uvidita, gospoda moja, da mora biti ta dama izredno pogumna, da putnje kljub vsem nevarnostim na bojišče v avtomobilu. Strana 6 No. 342 po pravilu naravnega večnega zakona prenavljanja. Biologične vede nas učijo, da lepi nadarjeni in za življenje najbolj sposobni otroci izhajajo iz resnične ljubezni staršev, predvsem matere, ker od njeega duševnega razpoloženja v nosečnosti so v mnogih slučajih odvisne duševne in tudi telesne odlike otroka in je dokazano, da je lahko otrok podoben tistemu, ki žena v nosečnosti misli nanj. ta pa ni vedni oni, ki ji nudi eksistenco. Sebična je današnja žena vzor "Slovenska služkinja", ki noče svoje enakopravnosti, svoje svobode, ki se zapira med štiri stene svojega doma in bi rada le pravice in ne dolžnosti. Ne zanima se za čast ¡11 dostojanstvo svojega spola, ki se mora v iskanju eksistence nesramno prodajati po javnih hišah, kjer se današnja moška mladina naslaja z gorostasno karikaturo ljubezni. Tam, tam pride do izraza živalsko poželjenje, in ne po vzoru A. Ko-lontaj—Fénix, ali kakor že hoče, po katerem bo imel lahko vsak moški svojo ženo. vsaka žena svojega otrokaž in kar je še lepše, vsak otrok svojo usposobljeno samostojno mater. Žena samostojna, mož samostojen v materjalnem in moralnem oziru in med njima svobodna izbira in zakon izraz svobodne ljubezni, četudi morda le začasni, ker noben posvetni blagoslov ne o-praviči prostitucije. Slovenska služkinja tega noče, ker ne misli samostojno, ker hoče še v vsakem oziru biti privisek možu, ker kot menda vse ženske s čustvom rešuje socialni problem svojega spola, čustvo je pa kot ogenj, ki dobro služi, a slabo gospodari, zato pa bo vedno sužnja moža. Na zadnji strani S. T. je med "Iskrami" izražena vsa liinavščina žene buržujskega miš- ljenja: Da ga ni na svetu milioarja, ki bi ga ne mogla ljubiti. V prihodnji številki bom poskušal nekaj napisati o pohujšljivem čtivu. Ali si že pridobil novega naročnika za Slovenski tednik? Fotografija "LA MODERNA"' NOV OPOROČEN!1 Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od S G.— dalje ducat. Obiščete nas laliko vsak Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — l^e pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires Dobro je, pojdite in mi prinesite čimprej to listino v podpisi — se je obrnil k tajniku. Tajnik se oddalji. Gubernator si prižge novo cigareto. — Sedaj bi bilo vse v redu, — je spregovoril, • in preostaje mi savno še to, gospodu moja, da vam želim srečno poti Ah, ta ostudna vojna mi ne povzroča ničesar drugega kakor samo delo in neprijetnosti, toda nadejam se, da bomo z rumenim plemenom tam na daljnjem vzhodu hitro obračunali. Kuropatkin jih bo že naučil pameti I Da, če bi bil mlajši, bi rad posvetil domovini svoje moči na bojišču, — toda s svojimi sivimi lasmi in kot oče odrasle hčerke -— No, kaj pomeni to, — se prekine gubernator in napeto pogleda proti vratom, — kdo neki dirja tako nnglo mimo? Kaj, ti si, Aleksandra, kakšna pa si, kako izgledaš, dete moje? — Bleda, popolnoma zbegana s skuštranimi lasmi — /.a božjo voljo, kaj se je zgodilo? Vrata so se hitro odprla, na njih pa se je prikazala mlada deklica nepopisno lepote. Jahalna obleka je pokrivala njeno dražestno postavo, ki je v vsaki črti izražala eleganco. Goste temno lase si je pokrivala z majhnim klobučkom, sedaj pa so se ji kite razpletle ini ji padale prosto po ramenih. Se vedno je imela na sebi jahalne rokavice, v desnici pa bič s srebrno glavico. ICo jc vstopila jo presenečeno pogledala Foultona in Delaréja. Bledi obraz ji je zalila za hip temna rdečica, lahko se je poklonila tujcem in rekla: — Oprostite mi, gospodu, če vas morda motim pri kakšnem važnem pogovoru z mojim očetom, toda ne morem drugače, mora ga objeti, — razueli pa boste to, če vam povem, da sem prod nekaterimi trenutki ušla gotovi smrti. Pri teh besedah je odhitela mlada deklica li gu-bernatorju, ga ovila z roko krog vratu in gn poljubila na čelo in na usta. — Da, oče, res je tako, —• je vzkliknila tedaj, ni mnogo manjkalo in tvojo hčerko bi ti prinesli mrtvo domovi — Ti me strašiš, — spregovori gubernator in nežno privije k sebi prekrasno postavo svojo hčerke, — kaj se je zgodilo -- pri sveti materi božji kazunski, govori — ti si tako razburjena! — Najprej moramo zadostiti družabnim dolžnostim, — reče mlada dama, odstopi za korak in pogleda tujcu. — Bodi tako dober in nas seznani! — Mister Arhibald Foulton, poročevalec Timesa, — gospod Helaré, genijalni proizvajatelj slavnega šampanjca znamke "Grandioze" iz Pariza - moja hčerka Aleksandra, moje edino dete!" Foulton in Delaré Sta se globoko poklonila in zagotavljala, da jima je_ v izredno čast, d» sta gospodično spoznala. — Pomisli samo, oče, — spregovori guberuatorjeva hčerka, — "Ali' je sicer tako miren konj, posebno kadar ga jaz jezdim, je tako miren. Zato ne vem, kaj je bilo danes s to živaljo. Odjezditi se hotela malo na izprehod, ki som ga tudi začela z dobrim delom. Kajti ravno ko sem zapuščala dvorišče me je prosila neka betežna starka miloščine. S konja sem ji ponudila srebrnik in pognala Alija. S prva je šlo vse dobro, komaj pa sem zavila v Nikolajevo ulico, sem čutila, da je postal konj nemiren. Začel se je pod menoj vzpenjati in plesati in čeprav sem vse uporabila, da bi ga zopet pripravila k temu, da bi mirno dirjal, je bilo vse zaman. Naposled je začel divje galopirati. Dirjal je z menoj kakor obseden. Da bi pn bila nesreča še popolnejša, so mi ušle vajeti iz rok, da sem se morala držati z rokami za ko-njevo grivo, da nisem padla na tla. Toda slej ali prej bi moralo priti do katastrofe, kajti ti veš, dragi oče, da je Nikpla.jeva ulica silno živahna, vedno so mi prihajale naproti kočije. Kočijaži so se morali zelo truditi, da so se mi umaknili. Ob njihovih težko obloženih vozovih je dirjal moj konj, ki je postajal z vsakim trenutkom bolj divji. Sigurno smrt sem videla pred seboj, ker se nisem upala skočiti s konja, z druge strani pa sem se zopet bala, da bo zadel konj z menoj ob kakšno steno ali pa da si bom zlomila tilnik, če me bo vrgel raz sebe. — Mar ti ni nihče prišel na pomoč? — vpraša gubernator. - Saj je Nikolajeva ulica vedno polna ljudi in lahko bi se bil našel kdo, ki bi ustavil tvojega konja. — Da, moj ljubi oče js idealist, se nasmehne A-leksandra. —- Malo je moških, ki bi bili tako pogumni, da bi izpostavili svoje življenje nevarnosti za življenje koga drugega. Razen tega pa je Ali tako dirjal z menoj, da so ljudje jedva razumeli, kaj se godi in bila sem že daleč od njih, ko so se morda spomnili, da bi bilo dobro, če bi mi priskočili na pomoč. Naeukrnt sem zaslišala jok. Z zadnjo mojo, ki sem še imela, sem pogledala po ulici. Tedaj sem zagledala dva otroka, ki sta se igrala na ulici, ob pogledu na divjega konja sta kakor okame-nela obklečala na tleh. Otrokoma je pretila smrt, pa tudi meni. Naenkrat pa, — o, oče moj, to je bilo lepo, — to je bilo krasno in radi tega trenutka mi skoraj ni žal za ves tisti smrtni strah, ki sem ga pretrpela, radi tega trenutka sem pripravljena Aliju vse oprostiti! No, kaj se je naenkrat zgodilo,' je vprašal gubernator. — Iz stranske ulice je pridirjal nenadoma neki mladi jezdec, bil je častnik, ki jo tako podil svojoga konja, da je kljub Alijevem divjem galopu prispel v mojo bližino. Zgrabil je vajeti, ki so mi padle i/, rok, in ukrotil Alija z močjo, ki ti ne morem opisati, oče moj! Samo po sebi je umljivo, da sem se po vseh naporih onesvestila, 011 pa me je prijel v svoje naročje in za trenutek sem počivala 11a njegovih prsih, tedaj pa------, Zdelo se je, da je Aleksandra tako razburjena, da ne more nadaljevati pripovedovanja. šla je mimo gospodov k oknu in si pritisnila žareče čelo na hladno steklo. Telo mlade deklice je drhtelo. Foulton, ki je natančno opazoval, je videl, kako se je vsaka mišica njenega prekrasnega dekličkega telesa stresala. — Čudno bitje! — si je dejal angleški reporter na tihem. — Da more eno minuto počivati v naročju lepega častnika, pretrpi rada pet minut smrtne nevarnosti! — Kdo pa je bil tvoj rešitelj, hčerka? — vpraša sedaj gubernator. — Kajti temu pogumnemu človeku bi rad izrabil svojo hvaležnost, obvaroval mi je otroku, njegov dolžnik sem torej do smrti! Ko se je Aleksandra ponovno obrnila, so je zdelo, da se je nekoliko pomirila. --• Kajneda, dragi oče, jaz sem neumna in naivna deklica? Priznati ti moram, da svojega rešitelja nisem vprašala niti za ime. Pa tudi zahvalila sem se mu samo s pogledom, bila sem silno razburjena, tako nenavadno mi je bilo pri duši, kakor še nikoli ne v življenju! Pa tudi 011 ti ni povedal svojega imena? O ne, tudi 011 je hitro odjezdil iz tiste ulice. Množica 11111 je klicala, toda kakor se je zdelo, se 011 m zmenil za to. (Nadaljevanje) No. m SLOVENSKI TEDNIK BftfcAÑ7 GOSPODARSTVO piše Zadr. GOSPODARSKO STANJE V JUGOSLAVIJI Ko je Italija začela z vojno v Afriki in so "e začele izvajati od Anglije diktirane sankcije, smo z strahom predvidevali, da bodo iste v,'c škodovale Jugoslovanskemu delavstvu kot Pa Italiji .sami, ker je bila Italija najboljši ku-pee Jugoslovanskih agrarnih prvin in katere •so glavni vir .Jugoslovanskega gospodarstva. Zalibog se nismo ušteli, ker poročila ki prihajajo iz Jugoslavije našo slutnjo samo potrjujejo. Iz vseh strani ne samo Slovenije ampak cele države, prihajajo klici, naj se delavstvu "i kmetu pomaga, ker sta oba na robu prepada. Delavec ker nima dela in zaslužka ne more kupiti iu zato kmetu ostaja njegov pridelek. Oba trpita pomanjkanje in lakoto. Kapitalistično in strankarsko časopisje, katero je najvče krivo današnje bede, to hinav-sk o zamolčuje. Le v slučaju da se zgodi kaka krivica velikim kapitalistom, jo takoj javijo z vsem pompoma v svet. Kaj njim mar ubogo ljudstvo i Kaj njim mar delavske družine, v katerih gospodari beda in iz te izhajajoče bolezni, sušica, tifus i.t.d. Samo> da oni dobijo svoj judovski groš, v največjih slučajih, od tnjezemskih kapitalistov. Oni javljajo v svet, kako trpi narodno gospodarstvo, v katerem mislijo velike obrate in tovarne, katerih gospodarji pa .so le tujci. Javljajo kako se je zmanjšal obrat in, da je ta ali ona tovarna ali rudnik, odpustila toliko in toliko delavcev» kar ji povzroča toliko in toliko škode. Kaj bodo pa odpuščeni delavci jedli, »e upraša nobeden. Hinavsko molčanje judežev. Predobro nam je znano, kaj pomeni ostati na cesti brez dela, saj smo tudi tu sami delavci. Dobro vemo kaj pomeni videti za seboj kopico otrok, katerim nima delavec kaj dati za lačne želodce. Od kje pa naj delavec vzame. Ko je delal je bil za svoje delo sramotno slabo plačan in do skrajnosti iskoriščan. Kako uaj z takimi plačami, kaj prihrani za slučaj brezposelnosti. Saj ni mogoče. In tako je na •stotine in stotine Jugoslovanskega delavstva zaradi sankcij na cesti in z njimi tudi ves ostal Proletariat. Niso pa samo sankcije krive, da se delavstvu v domovini godi tako slabo. Kapitalisti, kateri 5(0 po navadi mednarodni, znajo vsako zmedo «Ü nesrečo zrabiti v svojo korist. Saj to jim m nič teško napraviti v takih razmerah kot "b doživlja zadnje čase naša domovina. Prve case po vojni je preživel delavski in kmetski sl°j, v najlepši dobi. Dela ni manjkalo» zasluž-'(a tudi ne. Tako je delavstvo popolnoma pozabo na svojo dolžnost "ORGANIZACIJO". Ko Je ta prva doba pretekla so se pojavile razne stranke, katerih je bilo, kot znano» kot gob po (1"žju. Tudi takrat se ni Jugoslovanski prole-til,,'jat organiziral. Prišla je hujša kriza, dik-a*Ura, uboj kralja Aleksandra i.t.d. Vse to ,1(' na dušo Jugoslovanskega delavstva imelo Sv°j upliv in spet ni imelo časa, da bi se orga-niziralo. Tako vidimo sedaj v Jugoslaviji sicer U**kaj delavskih organizacij, katere pa nimajo aittianjše zmožnosti se bojevati, ker so razcep-, le v razne stranke» katere ne zastopajo (le-vskih in kmetskih koristi, ampak ravno njim sprotne. Kmetje so po večini sicer organizi-, v zadrugah» katere pa niso po vsem talce 0t bi morale biti ter služijo v največ slučajih tej ali oni politični stranki. Dokler se bodo zadruge udinjale z politiko, bo vedno samo v škodo istim. Zadruge naj imajo svojo stranko in svoje zastopstvo, katero bo iskalo zadružne koristi, kot jih iščejo kapitalistične ustanove. Torej kmetje imajo nekaj, kar bodo seveda morali popraviti, dočim nima industrijski proletariat niti tega. Kastresen je med celo vrsto strank» katere so ga na ta način hotele razcepiti v kapitalistične koristi in sedaj jim po mili volji .'■luži. Ta je torej največja napaka in rana .Jugoslovenskega delavstva, izgleda pa, da se bo dala ozdraviti ker tisti ki so izpregledali, dvigajo svoj glas in kličejo delavno ljudstvo skupaj, naj se organizira proti skupnemu sovražniku, ker v nasprotnem slučaju bo še bolj tepeno. Seveda je v tem momentu, ko ukazujejo tujci v naši domovini, to precej teško, ker oblasti in vse kapitalistične stranke, grejo z.i tem» da zadovole svoje gospodarje, a upanje je vseeno, da se bo delavstvo priključilo delavskemu pok ret u in objelo vse sloje, kateri se bore za košček vsakdanjega kruha. Mi se že v naprej veselimo te zmage in kličemo: složno in disciplinirano v proletarske vrste, da se zagotovi bodoči generaciji boljše življenje. CERKVENI VESTNIK "Slovenski Tednik" Calle Gral Cesar Diaz 1657, U. T. 59-3667 Buenos Aires -oOo- INFORMACIJSKI URAD V vseh zadevah: bodisi, da nameravate katerega svojih vpoklieati iz domovine pa ne veste kam bi se obrnili, da bi kolikor mogoče malo zapravili na času in na denarju, ali nameravate sami odpotovati v domovino, ter v kakršnokoli drugi zadevi, obrnite se do nas po nasvet, ki vam bo gotovo koristilo POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE Ko iščete službo, zlasti dekleta, vprašajte najprej pri nas. In če kdo ve za kako službo sporočite to takoj na naš urad. Pomagajmo si medsebojno! NAŠI ZASTOPNIKI Za Cordobo: Franc Kurinčič, Calle Pinzón 441, Pueblo San Martin. Za Rosario: Anton Brisar, Calle Ricar-done 51. Za Montevideo: Društvo Ivan Cankar, zastopa Štefan Žalec, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so polnomočni zastopniki Slovenskega tednika pri katerih lahko poravnate naročnino ali se obrnete do ljih za kako drugo pojasnilo tičoče se lista. Na dalje lahko poravnate naročnino pri Franc Laknarju na Banco Germánico, pri Šferbcu Andrej na Banki Holandés in pri Emilio Živec, restavrant Osorio na Pater-nalu. Kot zvem, nekaterim nič ne ugaja, to, da naši slovenski listi objavljajo tudi cerkveni vest-nik. Ne boni se spuščal v nikako polemiko in nikomur ničesar očital. Le to prosim vse, da božji stvari nikar ne nasprotujte, pač pa se potrudite k slovenski službi božji. Potrudil se bom, da Vam podajam božji nauk, kot je in nemara se bo tudi Tebi, ki se Ti sedaj to nepotrebno vidi, utrnila kaka misel, ki ne bo v škodo. Naj bo svoboda vsem enaka. Resnica pa naj zmaguje! Le najti to cerkev, to je umetnost! Pa ni tako teška stvar ne! Seveda, ko bi imela daleč viden zvonik, kot cerkve doma, če bi ubrani zvonovi od daleč v cerkev vabili, če bi slovenska lipa pred cerkvijo stala... Laže bi bilo najti našo cerkvico, če bi imela vse tisto, kar so tako lepi spomini na dom! Ker vsega tega ni, naj vas vodi dobro slovensko srce. Preteklo nedeljo je bila vdeležba pri službi božje precej večja. Kadar bomo dosegli, da bo kapela polna, bomo šele spoznali koliko je domača služba božja vredna na naše tukajšno slovenstvo. . Prosim, da moje prizadevanje vsi dobrohotno podpirate! Pridite in druge povabite in pripeljite ! Služba božja se vrši v šolski kapeli na Ave-nidi del Campo 1653, poleg bolnice Tornii (v Colegio ele monjas). Velikonočno spoved lahko opravite v cerkvi San Antonio ul. Caseros 2780 vsak dan od 7—f) ure dop. v spovednici, ki je najbliže priž-n ice. Hladnik Janez ARGENTINSKE VESTI CENE KORUZI ZVIŠALE Prej je bila cena koruzi minimo $ 4.40, sedaj pa je minimum $ 5.— MODA BREZ KLOBUKOV V Evropi je za moške že davno moda brez. klobuka, posebno za mlade, tu pa je še le pred-kratkim pričela. Fabrike klobukov so vsled tega zelo prizadete in takih pojavov kar nič radi ne vidijo. Morda bomo v prili. štev. kaj več napisali o tem. PREVOZ VINA IZ MENDOZE Mnogi iz sosednjih provinc so kupovali vino v Mendozi zgolj za domačo uporabo. Policija je zaplenila več vozov z vinom, ki so bili namenjeni v sosedno provinco, ter hotela vsakega kaznovati z občutno globo. Namera, se ni posrečila, ker je ljudstvo pričelo javno protestirati proti tej naravni krivici, in je zato vlada dovolila, da se sme za domačo vporabo kupiti vina brez carine. Ali si oddal eno številko svojemu prijatelju ali znancu in mu rekel, naj se na reči na Slovenski tednik. KLEPARSKA DELAVNICA Napeljava vode, elektrike in gasa, (plomería, cinguería, calefacción, electricidad,, hojalatería mecánica). IVAN KOŠUTA in DRUG Se priporoča Cucha Cucha 2601 U. T. 59 - 2561 Buenoa Aires STRAN 8 SLOVlJNŠKl TEDNIK No. 84:5 PRIMORSKE VESTI Buzet. — V angl"ško Somalijo sta pobegnila Katarinčič i/ .Mliui.i in Milan KI ego (Brkan) in .via od tam^isala svojim staršem. Ko so obla .sti za to zvedele so takoj odvzele staršem podporo in oeetn Katarinčiču invalidno podporo. NAŠI POKOJNIKI V pondeljek 17 februarja je umrla v Rogaški Slatini, -iožica Batistič, stara 50 let doma iz Vrtojbe. Pokojnica je bila hotelirka pri "Soncu" v Ljubljani in je marsikateremu rojaku, ki je pribežal () lir denarne kazni. Aretiran je bil tudi Tomaž Peternelj, star 54 let, doma iz Novakov, ker je tihotapil in šel čez mejo. Dali so um :i nusece in 9 dni zapora in 2200 lir d •-narne kazni. — 500 lir denarne kazni in povračilo vseli stroškov bo moral plačati Vericeslav Pavšič, star 24 let. iz Cerknega, ker je tihotapil cikorijo, kavo in cigarete Drava. — Štefan Abram, star 28 let, iz Orehka pri Cerknem, je dobil zaradi tihotapljenja sladkorja, cikorije in bega čez mejo 4 mesece in 12 dni zapora ter 3385 lir denarne kazni. — Italijanskega duhovnika so dobile Barko v-lje pri Trstu, ki so imele doždaj vedno za duhovnika Slovenca. Veliki zavod operacije in bolečin. ZDRAVNIKI SPECIJALISTI POZOR KROJAČNICA "LA CONFIANZA naznanja, da se ie preselila v nove in večji lokal v Avda. DEL CAMPO 3906 (zravsn elektr. železnice) Obenem sporočam, da sem dobil nove jesenske in zimske vzorce. ANTON KLINC Avda. del Campo 3906, Buenos Aires » ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mo/.oljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA 6IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Oicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI:. Nevrasten.ia, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota, šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, k!sline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO. NOS. USEŠA, vnetje, polipi: nrez ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredne čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 lltIYA§&VIA 3070 mm Dr. J. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI ULTRAVIOLETNI ŽARKI Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Sprejema od 3—8 zveer — NIZKE CENE — Plačevanje na obroke. No. 343 SLOVENSKI TEDNIK STKAN' !» NAZAJ K ŠOLI (Spodaj napisani članek je priobčil na uvodnem mestu "Učiteljski tovariš" v Ljubljani, ki nazorno prikazuje, da se nismo motili, ko smo napjsali v S. T., da kot drugod, tako tudi v Jugoslaviji šola nima pravega cilja. Op. ur.) Slovensko učiteljstvo je v zadnjih letih potom svoje organizacije kot edine svoje predstavnice že tolikokrat zahtevalo, da naj ga s pretiranimi Zahtevami po izvenšolskeni udejstvova-njh nihče ne oddaljuje od njegovega glavnega in najvažnejšega delokroga t. j. dela v šoli in med narodnim naraščajem, tla ne more biti za objektivnega opazovalca nikakega dvoma o iskrenosti in nujni potrebi te zahteve. Ta klic je ostal glas vpijočega v puščavi. Posledice te zgrešene kulturne politike so že danes zelo občutne, utegnejo pa že v bližnji bodočnosti postati naravnost katastrofalne. To stanje je nevzdržno: spremeniti se mora v interesu šole, narodne kulture in iie najzadnje radi duševne higiene iičiteljstvil. Ko se je v prešnjem režimu nekako uzakonila. dolžnost izvenšolskega dela za ves učiteljski stan v Jugoslaviji, je postala ta določba kar preko noči valpetski bič v rokah uradnih» pol-iiradnih in zasebnih podeželskih "osebnosti". V-čitelja so tirali v vsa mogoča in nemogoča društva, hromili so ga telesno in duševno, oropali ga duševnega miru in harmonije njegovega bistva. Razdvojen iu razcepljen v svoji življenjski sili ne more stopati z zbranim duhom k svoji vzgojni nalogi, ki zahteva višek duhoviie zbranosti in msielnega osredotočenja. V trpki zavesti, da je poklicno i^podmaknjen, da je po sili razmer postala glavna dolžnost nekaka postranska panoga v njegovem življenju, propada počasi moralno in intelektualno. Isto se dogaja v času, ki zahteva vsled svoje Problematike strnjenje vseli duševnih sposobnosti in stotere pojeklenitve volje in značaja. Tudi slovensko šolstvo neizprosno kliče po feformi. Kakor na vesli drugih gospodarskih 'n kulturnih področjih se vsiljujejo sodobnim V/*gojiteijem tudi v šoli novi problemi, ki ne (lo-Vl)!jnjejo brez škode za našo narodno prosveto "¡kakega odlašanja. Naša šola postaja usoden anahronizem. Kakršna je» pomenja žalostno dediščino iz preteklega stoletja, od katerega nas loči v zgodovini POZOR ROJAKI Ako se odločite si nabaviti dober radio-iparat, ne nasedajte kričeči reklami. Obrnite se na rojaka, ki Vam bo v vsakem žiru pošteno ustregel. konstrukcija modernizacija VRAVNAVA NAPELJAVA ELEKTRIKE PRODAJA MATERJALA Garantirani radioaparati, ki dosežejo vse svetovne radiopostaje ^ARAT SUPER s 5 žarnicami $ 60.— ^va slov. radiotehnična delavnica andres arguibel 1468, dep. 5 Buenos Aires človeštva edinstven prepad: ne poznamo skoro vrednotr. ki bi v razdobju zadnjih tridesetih let ne postilla problematična. Tudi v šolskem življenju vlečemo mukoma s seboj verige starih preživelih Učnih in Vzgojnih oblik: ovirajo nas na vseh koncih in krajih, zastirajo nam pogled na pravo pedagoško istinitost ter nam hrome sile v borbi Za in mogočim. Naša šola že davno ni več ría višku svoje naloge. Ne sprašča novih sil, ne daje novih sodobnih pobud, ne širi obzorja po spremenjenih kulturnih planjavah, ne gradi novega, zavestno aktivnega človeka z bistrim pogledom in zdrvim M-vjtvarjajočitn optimizmom. Vse to kliče, vehofueiltno kliče po izpremenibi. In učiteljstvu ne puste, da bi se posvetilo tej kardinalni svoji nalogi. Že dolgo vrsto let stoji v najhujšem križnem ognju najraznovrstliejših vplivov, ki se filmsko menju.jejo od režima do režima. Stalno je pri tem — žal — le hotenje, razpolagati z učiteljstvom kot svojim političnim instrumentom izven šole. Vsa zadnja leta naše organizacije so izpolnjena /j obüpHo borbo za svobodo lastne akcije na šolskem in splošo kulturnem področju. Vsako dušenje tega našega stremljenja pomenja protikulturni udarec v obraz novemu človeku, ki naj bi vzklil iz nove šole. Brez obzira 11 levo in desno si mora ustvariti slovensko učiteljstvo svojo trdno, neodvisno stanovsko pozicijo, če se hoče učinkovito poglobiti v vzgojna vprašanja svoje dobe. Kot igrača v rokali menjajoče se režimske in kampanilske politike, odtrgan od svojega pravega dela, predan 11a milost in nemilost zakulisnih spletk in osebnega stremuštva, skrušen in razdvojen v s a me in sebi, ponižan in demoraliziran: ne.daje tak učitelj najmanjšega jamstva za to» da bodo vodile slovenski naraščaj močne osebnosti, svojemu vzvišenemu poklicu predani pedagogi. Kadarkoli bijejo po glavah slovenskega uči-teljstva plohe obrekovanj, natolcevanja in poniževanja. izpodmika se zopet eno izmed oporišč, na katerem sloni celokupna narodna kultura in morala. Položaj učiteljstva v narodni skup-osti je tako delikaten, da ne prenaša nikake "vzgoje" z gorjačo. l. g. ISKRE Da bolj drži V nekem sadovnjaku stoji tale napis: "Zaradi pogostih tatvin smo napraviti pasti, ki vsakega tatu ubijejo do smrti. Razen tega se mora še pred sodičein zagovarjati." čenče "Slišal sem", vpraša prijatelj, "da misliš .Marto vzeti samo zaradi denarja?" "Dvojna laž [ Prvič sploh nima denarja» iu drugič se mi niti ne sanja, da hi jo vzel." Dogovor Ona: "Čakaj me torej ob osmih pred uro" On: "Prav ... in kdaj misliš priti?" Zlobnost Neka filmska zvezda v Holíywoodu je razkazovala gostom svoje razkošno urejeno stanovanje. Pri čipkasti zavesi je obstala in pričela raz-jasnjevati: "Vidite! To je mojstrovina ročneg dela. 50 let so delali, preden so izgotovili to zaveso." "líes", je zlobno pripomnila druga igralka. "Pa ste imeli potrpljenje čakati celih 50 let V Na belo nedeljo, to je v nedeljo 19 aprila se bo vršila v dvorani XX Sdtem-bre, velika prireditev Slovenskega prosvetnega društva 1. z nanovo naštudira-nimi pesmi in s prezanimivo dramo "Prisega o polnoči" Naznanjam cenjeni slovenski naselbini, da ssm odprl lastno OGLJARNO kjer bom imel na razpolago vse v stroko spadajoče predmete: krompir, milo, koruzo, vseh vrst žito, itd. itd. RAZPEČEVANJE NA DOM Priporočam se cenj. slovenski naselbini JOSIP KRAJNIGER Osorio 492 8, Paternal - Bs. Aires ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem. S tem koristite samim sebi in listu obenem. daJx)fadm can Lló mejofeb makriad fWunab: ¿ufudcrjimy y bMahdMn^Wibr eÁjtecwdparkfamiiuxb. ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Gral. CESAR DIAZ 1657 j Año VIL NÚlfl. 343 j BUENOS AIRES PROPIETARIOS LAS SOCIEDADES Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Arge ntini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. CULTURALES ESLOVENAS Urejuje: Jan Kacin MOŽ, KI JE FINANCIIAL VOJNO V La Pazil, prestolnici Bolivije, so uradno sporočili, da je stroške za vojno v Gran Chaco proti Paragvaju za Bolivijo nosil en sani mož, namreč — "kralj cina" Simon Patino. Bolivij-ci so za to vojno potrošili 3!) milijonov funtov šterlingov, ki jih je dal deloma Patino sam iz svojega ogromnega imetja, deloma pa je prevzel zanje jamstvo. Podlago za svoje ogromno imetje, ki je sko-ro gotovo eno največjih našega časa. je postavil Patino pred kakšnimi 30 leti» ko je prevzel od nekega Portugalca, kateremu je dobavljal živila, delež za neki rudnik. Njegov sin je poročen z neko bourbonsko princeso, njegova hči pa s španskim markijem del Meritom. Ivo se je poročila, ji je izplačal doto 8 milijonov funtov šterlingov. "Kralj cina" živi v Parizu, kjer zastopa pri francoski vladi interese svoje dežele. noi Na belo nedeljo, to je v nedeljo 19 aprila se bo vršila v ulici Alsina 2832, velika prireditev Slovenskega prosvetnega društva I. z nanovo naštudira-nimi pesmi iin s prezanimivo dramo 'Trisega o polnoči" 1NSTITUD0 - DENTAL - POPULAR 2261 — AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno Izdiranje zob orez bolečin $ 2.— Nov način in različne vrst'- stavljanja zob Krojačnica MOZETIČ Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil ZIMSKE vzorce. Delo prvovrstno, cene smerne, blago trpežno. Se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5026 BUENOS AIRES (PATERNAL) Iz otroških ust "Sinko! Mama mi je pravila, da si bil danes spet poreden!" "Veš oče, zdaj ti bom pa jaz nekaj povedal 1 .Mama mora imeti nekaj proti nama obema! Kavno tako je včeraj tebe opravljala pri babici !" j ZOBOZDRAVNICA ¡; Dra. Samoilovic de Falicov 0 in FELIKS FALICOV ° Sprejemata od 10 do 12 in od 15- 20 'ire " DONATO ALVAREZ 2181 \\ U. T. 59 - 1723 1 Trelles 2534 IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŽ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RAD AL J F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD Restaurant "OSORIOv Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno 7a svadba Vsako nedeljo ples. CENE ZMERNE — Preročiščr. po 70 cfcnt. Se priporoča 1. stnik ™uj ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zú'avnik? zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEI. Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragijp • Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJA PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 -914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — ^pecija l.;:ti za pljučne, srčne, živčne in reumatičre bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIEF. GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od It do 21. CALLE CANGALLO 1542 INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 ELENORAGIA in njena posledice SIFILIS —Kri, živčne bolezni, Srce, Pljuča in Notranje bolezni na splošne« Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T I G O L Sprejema od 9 do 12 in od 15 do 21 iki