362
Politične stvari.
Sprehod po političnem polju.
Izmed gora 9. nov. Q
Državni položaj se od časa, kar sem vam zadnjič pisal, ni dosti spremenil. Liberalna stranka je vpešala; nad samimi zmagami je prišla tako na kant, kakor nekdanji kralj Pvrrhus; gledati mora, kako se jej poprej nepoznane moči v obraz smejejo; pa ne more se geniti. So sicer še elementi, ki naprej gonijo tako zvani „Fort-schrittsklub", a godi se jim, kakor divjemu lovcu v znani Biirgerjevi baladi: ,,obnebje je mahoma zatem-nelo, psi se ne morejo več ganiti, in lovec tudi ne." Kako je to resnica, pokazalo je glasovanje o volitvi delegacij iz cele hiše poslanske, namesto iz posa-mesnih dežel. Moravski slovanofag in ,,Vorreiter" liberalcev Fux ostal je v veliki manjšini. Znano je, da je cesar poljske ude delegacije zavolj njih patriotizma očitno in demonstrativno pohvalil, in da je bil v naj-viših krogih le en glas: namreč, ko bi se ta predlog od zbornice sprejel, in bi bili poljski poslanci iz delegacij ovrženi, ne bi bila potrjena ta postava. Oba nasprotna vetrova v visih krogih, namreč dvorski staro-avstrijski in ministerski ustavoverski (prusaški), se še vedno borita za zmago; v oficijozoih listih je prevladal zopet ministerski piš, in kaže se, kakor bi se bile prepustile vajeti Auerspergovemu ministerstvu še za nekaj časa; pa kdor jasno vidi, lahko razloči, da je Albrehtizem na površji in da so ministerstvu po njem popolnoma zvezane roke: v konfesijonalnih stvareh ne sme koraka več naprej; v državopravnih reččh pa mu je dovoljeno j storiti še zadnje poskušnje za centralizacijo in germanizacijo; pa dela jih le z bornim vspe-hom, kakor so pokazale manifestacije iz vseh federalističnih deželnih zborov.
Nepričakovano   pomoč   dobilo   je   ministerstvo   na „mladoslo vencih", in poprej že na Rusinih, ki so
363
se dali preslepiti, da so proti interesu svojih volilcev priskočili umirajočemu centralizmu na pomoč, in se razglasili za ,,ustavoverce" in liberalce čiste krvi. Vse upanje tega ministerstva je zidano na te odpadnike, ker si obeta, da bo spravilo sčasom vse stranke v državni zbor. Iz tega namena vstvarilo je ministerstvo v Dalmaciji „Zemljakovce< , v Slovenii „Narodovcea; laške Tirolce vabi k sebi s tem, da jim pokazuje ,,Tren-tino", in kedar hočejo po njem zagrabiti, ga zopet skrije; Rusinom dela upanje na škodo Poljakov, in čeravno ministerstvo ne obstoji iz ravno najsijajnejsih diplomatov, sme se vendar hvaliti, da je^ doseglo več, ko predrjiki njegovi, da je razdvojilo Cehe, Slovence iu Dalmatince in da jih še zdaj z Rusini in laškimi Ti-rolei vred z obljubami nase vleče. To je edini vzrok, da to ministerstvo se sedi na svojih stoleh. Pa vkljub „Narodovcem" , ,,Zemljakovcemu , „Trentinoveem" in Rusinom so stoli ministerstvu zelo spodjedeni : teža češke opozicije postaja čedalje bolj neprenesljiva; tudi se v najviših krogih poljski in tirolski patriotizem vedno bolj cenita; na drugi strani sicer pa je zvezda liberalnega prusjaštva zelo otemnela, in kolikor se tudi ministerstvo vsakega razsajalnega iiberalizma ogiblje, vendar svojega liberalnega poroda zatajiti ne more, in tako stoji zdaj med konservativnim zborom in med svojimi liberalnimi prijatelji, in mora sunljeje zdaj od te, zdaj od one strani voljno prenašati, — gotovo nemil položaj! Svoje upanje je stavljalo in se stavlja na razdor med Cehi in Slovenci; pa pri Cehih se mu ni posrečilo, kajti tudi „Mladočehi" so izrekli, da ne pridejo nikoli v državni zbor. Samo Vošnjak in njegova slepa garda služi ministerstvu z vsemi močmi, kajti dosleden v svoji politični vrtoglavosti se jezi v „Narodu" nad ,,Mladočehi", da nočejo domovine centralistom izdati, kakor bi on rad! Kri bi zavrela v človeku od jeze, če vidi, kako pri nas taki ljudje v politiki veliki zvonec nosijo, ki od politike pravega pojma nimajo. Pa težko, da bi Vosnjakova in Razlagova pomoč ministerstvo in ž njim centralizem po koncu obdržala; če ne kmalu , pa s časom mora pasti. Za sedaj pa se Auer* spergovemu ministerstvu pusti še toliko časa, da svojo umetnost v finančnem vprašanju dokaže. Dosti se od tega prizadetja ni nadejati, kajti niti v ministerstvu, niti v zbornici je ni kapacitete, ki bi zaraogla to važno stvar povoljno rešiti. Veliko število „Verwal-tungsrathov" v zbornici je porok za to, da se snovalcem delniških družeb ne bo pretrdo na noge stopilo. Konservativni pos). Prliigl jim je to tudi  v obraz povedal.
Zaveznik liberalizma, „judovski grabež", je liberalizem cel6 po nemških mestih precej diskreditiral, ( in Dunajski magistrat je moral doživeti, da mu je trdnjava liberalizma, Dunajsko mesto, nezaupnico dala, in da se je precej blamiral s svojim „brezverskim" pokopališčem. In kar je najbolj smešno, ravno tisti element, na katerega liberalizem so najbolj zidali, jim je nezvest postal: j udje niso hoteli brezverskega pokopališča, ampak ogradili so si ga kos in ga posvečili po svoje ; za njimi so prišli protestantje, in storili ravno tako; kar se je dovolilo judom in protestantom, se vendar katoličanom ni moglo zabraniti, in tako so tudi ti blagoslovili ostali del pokopališča za svoje mrliče, in z brezverskim pokopališčem ni nič, liberalci so zopet za eno nado goljufani.
Kar se naše federalistične stranke tiče, moramo zadovoljni priznati, da se na bolje obrača. StaroČeski princip pasivnega upora pridobiva si vedno več tal. Thurnherr in Oelz, predareUka državna poslanca, sta se že za nj izrekla.
Hohenwart se v cislajtanskem zboru niti ne prikaže ,   in   med  ostalimi   federalisti se  siri  čedalje bolj
želja, pokazati zboru hrbet Pisal sem vam že, in vnovič moram to zatrditi, da je bilo med vso opozicijo postopanje Staročehov najbolj logično in najbolj modro. Čedalje več jih je, ki spoznajo, da so prav ravnali; ko bi jih le k malo tudi vsi drugi federalisti posnemati hoteli!
Zagotovljam vas, ko bi izstopila vsa opozicija iz zbora, bil bi to velik moraličen udarec ministerstvu in z njim tudi centralistični sistemi! — Ravno včeraj prinesla je „Deutsche Zeitung" novico , ki jo je izvedela po nekem nenemškem poslancu, da se misli v viših krogih na ministerstvo Hohenwart-Lienbacher. Nočem sedaj že na tako premembo verjeti, dokler je še državni zbor skupaj in ima ministerstvo — da s Stre-majerjem govorim — še svojo tretjo —- ekonomično — periodo dovršiti ; zanima me le, da je „Deutsche Ztg.", med vsemi listi najbolj prusjaška in slovanožrešna, v tako ozki zvezi z nenemškimi poslanci, da jej vse svoje skrivne misli razodevajo, — posebno Če pomislim , da med nenemškimi poslanci ni takih , ki bi bili animozni proti Hohemvartu.
Najbolj važna vest je za nas razpušeenje Kranjske trgovske zbornice! V starem Rimu je bila navada, da, če se je kateri velikan množici zameril , ali na kakoršni bodi način svoj vpliv zgubil, skušal je dobiti povelje čez kako armado , ki je stala v boju s kakim sosednim narodom, in če je ta boj srečno končal, bil je zopet časten in mogočen. Ravno tako se rahabilitirajo pri nas ministri z udarci na nas Slovane. Nas Slovence imajo posebno radi. Banhansu, ministru trgovstva, je šlo v zadnjem času slabo; napadali so ga Dunajski listi, ker se je dal od Ogrov pre-variti pri obravnavah čolnih tarifo v, in očitali so mu p o-polno nezmožnost za kupčij sko stroko. Da bi se zopet nekoliko rehabilitiral, in svoj nimbus malo popravil, moramo zopet mi ubogi Slovenci trpeti, kajti spoljubilo se je Njegovi ekscelenci, razpustiti našo trgovinsko zbornico iz tega vzroka, ker je večinoma n a-rodna.
Veseliti mora domoljuba, da je Kranjski deželni zbor pred svojim razhodom izrekel še krepak protest proti germanizatornim nameram vlade. Dr. Razlag pa se je pokazal pravega uskoka v pravoverni tabor! On je toraj samo „Oesterreicher" in nima nič proti germa-nizaciji! „Kar pa — da govorimo z „Brenceljnovim" Krišpinom — nikdar, nikoli in nikakor koli braniti ne more, da ostane velik „rodoljub{< v očeh ,,Narodovcev".
Nasprotno pa mora človeka veseliti, da se je dr. Zarnik zopet vsaj nekoliko pridružil narodni stranki, kar se je iz nekaterih govorov v deželnem zboru raz-« videlo. Res čudno bi bilo , ko bi noben Slovenec ne sprevidel, da nas konečno vendar-!e ponemčiti nameravajo. Pa dr. Zarnik bi imel tudi sprevideti, da ni dosleden , če se v deželnem zboru zoper vlado vzdigne, med tem pa vendar Vošnjakovo politiko podpira, kajti Vošnjak s svojim „ustavoverstvom" ravno to sistemo podpira in jači, proti kateri je dr. Zarnik v deželnem zboru ropotal.
Pa zadosti o naših in Avstrijskih homatijah ! — Oglejmo se malo po zunanjem svetu. Brali smo že o najnovejšem sijajnem cvetu pruskega liberalizma v Trieru! Policaji in žandarji so namreč hoteli aretirati mašnika, ko je sveto mašo bral, prerili so se skozi ljudi pred altar (nobeden se ni odkril). Ljudstvo hitro zapazi, kam to meri, in tiščalo je vse proti altarju duhovnika branit. Tam je prišlo do boja med žandarji in ljudstvom in tekla je kri pred altarjem, — vse v večo slavo srečne dežele Bismarkanije ! Cuje se, da je katoliško ljudstvo na Nemškem zel6 razkačeno nad takim gospodstvom. Bavarski   kraljevi  dvor zmirom  bolj očitno kaže svoje
364
simpatije  za katoličane,   in  zato  so liberalni listi dosti predrzni,   da  Wittelsbache grdo in nesramno napadajo,
Turki nas le preradi spominjajo, da so še na svetu; nič manj ko 17 Črnogorcev so toraj poklali na enem mestu brez vsakega vzroka! Ta slučaj in zadeva kup-čijskih zavez z Rumunijo in Srbijo pa sta nam na veselje dokazala, da so Rusija, Avstrija in Nemčija edine o vzhodnem vprašanji, kajti izročile so vse tri vlade enako spomenico Turški vladi, v kateri se potezajo za Srbijo in Rumunijo.
Kedar se Človeku slabo godi, zapuščajo ga prijatelji; taka se godi zdaj Turčinu. Mi nimamo vzroka, omilovati ga. Pa ne smemo misliti, da je Turek res že tako slab, kakor se navadno misli. Ravno v poslednjih letih napenjajo vladniki Turški vse moči državne za oboroženje. Tudi se stari dušmaninski fanatizem dobro podkurja. Priskrbeli so si mnogo najboljega orožja; brodovje imajo tudi precej močno. Vojske bojda imajo 800.000 mož, se vč da pravijo nekateri, da le na papirji. K vsemu temu dobili so v poslednjih letih še zvestega zaveznika: pertidni Grki sklenili so s Turki hinavsko prijateljstvo, da bi Bulgare in sploh vso Turčijo podjarmili. Turki, računajo Grki, bodo tako izumrli, potem smo mi gospodarji celega nekdanjega Grškega carstva! — Položaj je zdaj tak, da Srbi in Ru-muni sami nič ne opravijo, ko bi se nad Turka vzdignili; na neoboroženo „rajo" v Turčiji ni dosti šteti. Toraj moramo čakati, kedaj se diplomatom spoljubi, vzhodno vprašanje v pretres vzeti.
Kakor je v starem Rimu Cato vedno ponavljal „ego vero censeo, Carthaginem esse delendam", tako je postala fiksna ideja nemške, resp. Bismarkove politike, da se mora Francoska popolnoma uničiti. Boje se je še vedno, in vedo, če pride k moči, da postane Nemčiji nevarna, zato se mora poteptati in ugonobiti popolnoma. Že zdaj bi Bismark rad planil po Francoski, pa nima povoda za to. V ta namen se je sklenil s Spanjskim prezidentom Serranom, in zbadai je Francosko po njem v znani noti, al Francoska se je modro izognila surovemu napadu Spanjskega mogočnika; ta mogočnost pa izvira od Bismarka, drugače bi si ne upal s tako drznostjo s Francosko govoriti. — Da je vse kričanje na Karliste narejeno od Bizmarkovih kreatur in ,,svinjskih pastirjev", to že davno vsak samostojno misleči politikovalec ve. — Ker Bismark hoče, da bi Serrano zmagal, mora vse, kar iz njegove sklede je, v svet trobiti o grozovitnostih, ki jih doprinašajo Karlisti, in namalati jih črne ko hudiče, republikance pa bela in čiste ko angelje. Mi kot Slovani bi morali s Karlisti simpatizirati, ko bi pri uas rodoljubje in pamet prevagovala; zakaj zmaga Serranova je zmaga Bis-markova,^ prijeti hoče Francosko od dveh strani, od nemške in Spanjske, in če Francosko popolnoma uniči, ali se moremo mi potem dosti geniti?
Angleška se nič kaj dobro ne počuti, ker je preveč izolirana; zato ostentativno kaže prijateljstvo Nemčiji, in skuša po vsi moči stopiti v zvezo z njo. V tem smislu je izišlo v Londonu že par brošur; Angleški časniki hvalijo Bismarkovo početje proti katoliški cerkvi itd. Ob enem pa se množi nezaupnost proti Rusiji, in ravnokar so poslali v Carigrad poslanca, ki je znan po svojem sovraštvu do Rusije. Ni dvombe, da bi Angleži radi razdrli Prusko rusko prijateljstvo in zvezali se z Nemčijo proti Rusom. Da se to enkrat utegne zgoditi, se mi več ko verjetno zdi; za sedaj pa, dokler še stara dva cesarja živita, se bo to težko izvršilo; tudi se Prusiji Ruska zveza trdnejša zdi, nego bi bila Angleška, saj ni več neznano, da Angleška moč pojema.
Pri volitvah  v severni Ameriki   so demokrati,
to je federalisti, sijajno zmagali. Republikancem po šabloni, to je centralističnim širokoustnežem se povsod tla maj6   pod nogami.
Na bpanjskem bojišči se stvari niso dosti spremenile. Pruski listi in njih privrženci v Avstriji sicer Karliste vsak dan posekajo — na papirji, in ko bi bila vsaka Serranova zmaga resnična, ki so jo vti listi že poročali, bi že davno nobenega Karlista v Španiji ne bilo; a poroča se nasprotno, da se kraljeva vojska prav dobro počuti, da je polna poguma in nade.