Največji slovenski dimnik v T^bdUnSi drž*vab 1 V«Ut»ml«(o - - - $6 00 Za jsol leta • • - . . $3 00 l lew York celo leto Za inoaemstro celo leto List slovenskih .delavcev v Ameriki The largest Slovenian Daily the Ura ted Stales. llUVfl every daj except Sunr*ay» and legal Holidays 75,000 Readers. TELEFON: CORTLAND T 2876 Entered as Second Olasa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. NO. 21. — ŠTEV. 21. TELEFON: CORTLANDT 2876. NEW YOKK, WEDNESDAY, JANUARY 26, 1927. — SREDA, 26. JANUARJA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. PRIČETEK PREMOGARSKE KONVENCIJE V INDIAN^POUSU Premograrji bedo združili vse svoje sile, da ohranijo sedanjo mezdno lestvico.—Glavna točka konvencije je dolžina pravomočnosti kontrakta. — Govorice o letni reviziji. — Obe strani upata preprečiti stavko. PROSTOR, KJER BO POKOPAN JAPONSKI CESAR NDIANAPOLIS, Ind., 25. januarja. — Formu liranje mezdnih zahtev, katere se bo predložilo pro izvajalcem mehkega premoga dne 14. februarja, je najbolj važna naloga, s katero se bo morala pečati trideseta letna konvencija United Mine Workers of Amerika, ki je bila otvorjena danes. Konvencija bo trajala od desetih dni do dveh tednov. Petnajst sto delegatov, ki zastopajo pet sto tisoč premogarjev v antracitnih in bituminoz-nih poljih -Združenih držav in Canade, se bo odzvalo pozivu. — Nikakega koraka nazaj, — kar pomenja odklonitev vsakega privoljenja v skrčenje mezd iz \ leta I 920, bo splošna politika, katero bodo spre i Italija namerava zgradi-jeli delegat je, kojih večina prihaja direktno iz ro-i ti do spomladi velikan- POZIV NA MEHIŠKO DELAVSTVO Voditelj orgart*ziranih mehiških delavcev je objavil poziv, naj se združijo preti Ameriki. — Izjavil je, da skušamo najti vsako mogočo pretvezo za oboroženo invazijo, ki bi c^rožala latinske države. UNOCDWOOD A UNDERWOOS. N. V. X;i sliki vidite drl okraja Asakawa v bližini Tokija. kjer ho pokopan dne februarja japonski cesar. Do tistega rasa bo dovršena vT'lika grobnica. Bojeviti načrti Benita Mussolinija. sko zračno brodevje, ki bi paraliziralo sovražni- !• PARIZ. Francija. 25. januarja. | Poročila iz Italije kažejo, da bo rvprozoril Mussolini, ki je tudi ! zračni minister poleg večine osta-i Jill portfejev, velike napore v te-iku prihodnjih par mesecev, da do- žave. Francija tret ja. * Nič manj kot 10(H) vojaških ae 24.000 mož. generalnega štaba s<- tiče za ča-sa vojne ogroženja važnih hidro-električnih središč. V zadnji vojni je imela Italija velike težkoče pri dobavi zalog morja, ki so bila vov od dela. Unijski uradniki nočejo razpravljati o vpraša njih, s katerimi se mora pečati komitej za mezdno j ka v pričetku vojne, lestvico, dokler ne bo slednji imenovan. Namignili so, da je formuliranje politike izključno le naloga komiteja za mezdno lestvico in da morajo zahteve odobriti zastopniki premogarjev. Jasno pa je na vsak način, da bodo delegatje odločno nasprotovali reviziji Jacksonville dogovora]wle'd"^ pozicijo v zraku, ka-Predložili bodo najbrž nekaj novih resolucij tero zavzemajo sedaj Združene drža povišanje mezd, a če bo taka zahteva v kon-trakt u, ki bo predložen nato delodajalcem, bo služila le kot predmet barantanja. Glavna .zahteva bo nadaljevanje temeljne mezdne lestvice $7.50 na dan, kot določeno v Jacksonville dogovoru, kojega pravomočnost bo potekla 3 1. marca. Važna točka razprave bo vprašanje dogovora za daljšo dobo. Sedanjemu dogovoru, ki je bil sklenjen pred tremi leti, so sledila skrčenja mezd v nekaterih neunijskih rovih. Vsledtega so izgubili delodajalci v unijskih poljih dosti kupčije na i i^k korist neunijskih polja in v unijskem ozemlju je bilo opaziti precej nezaposlenosti. Delodajalci so skušali izposlovati dovoljenje unije za skrčenje mezd, a unijska politika, da se ne napravi nobenega koraka nazaj, je onemogočila vse tozadevne napore. Prezgodaj je še izjaviti, če bodo proizvajalci mehkega premoga zahtevali skrčenje mezd, ko se bodo dne 14. februarja sestali na konferenco s premogarji. Glasi se da so nekateri unijski voditelji proti kontraktu za daljšo dobo in da bodo mo goče zahtevali vključitev določbe za enoletni kon-trakt. Poročila iz taborišča delodajalcev pravijo, da bodo slednji zadovoljnih triletnim kontraktom z določbo za revizijo mezd vsako leto, potom stroja. ki obstaja sedaj v kontraktu, katerega so podpisali preteklega februarja antracitni premogarji. Nadaljno poročilo pravi, da bodo delodajalci mogoče zahtevali kontrakt, ki bo vseboval padajočo lestvico mezd, soglasno s katero naj bi bile mezde prilagodene ceni premoga. Taki politiki padajoče lestvice pa je odločno nasprotovala unijska administracija pod predsedništvom Lewisa. Resolucije, ki zahtevajo šesturni delavni dan ter petdnevni teden so ponavadi predložene konvenciji ter bodo gotovo dosegle komitej za mezdno lestvico. Vsa znamenja kažejo, da je več razpoloženja za tako izpremembo kot ga je bjlo opaziti dosedaj. če ne bodo mogli delodajalci in premogarji skleniti dogovora ter bo napovedana stavka v poljih mehkega premoga dne 1. aprila, izjavljajo unijski uradniki, da bo organizacija izvrstno pripravljena za boj. Na obeh straneh pa upajo, da ne bo prišlo do nikakega prekinjenja v obratovanju. Kljub temu pa hočejo biti industrije na varnem ter se zafeladajo z velikimi zalogami premogi za Papež razpustil organizacijo katoliških skavtov. Sestava novega nemškega kabineta Nemški državni zbor bo najbrž odgoden danes, ne da bi bilo stverjeno novo ministrstvo. liERLIN". Nemčija, 2."». januarja. Včeraj zvečer se je izkazalo, da so bda preveč optimistična napovedovanja. da bo kancelar Marx se- Prehitel je s svojo akcijo dekret Mussolinija, ki omejuje organizacije v mestih, ki imajo manj kot 20,000 prebivalcev. Papež je zanikal, da hoče S tem povzročiti za- stiivil nov kabinet, ki bi vključe- drege Mussolini ju. }Va* ,ia«Uonaliste, še pred odgode-__' ii j o 1državnega zbora. lil M. Italija. 25. ianuarja. —' Po *Tiri ure tr«Jajoei konferenci Zadnji dekret Mussolinija. s kate- med dele«ati Marxa, Strcsemanna prva in Anglija rim je zatrl organizacijo katoli-'"1 kateri se je , |škili mlaelib raziskovalcev (itali- janski ekvivalent l»oy seoutov. na kateri se razpravljalo o različnih točkah eentrističnega manifesta, je bilo MEXICO CITY. Mehika, 25, januarja. — J ose. Qutierez, delavski voditelj, je pozival na zbo-| rovanju pod avspiciji regijonalne konfederacije mehiško delo, naj se solidno združi v podporo me hiške vlade in proti imperijalizmu Jenkijev, ki skuša najti to ali ono pretvezo za oboroženo invazijo Mehike in ki ogroža vso latinska Ameriko. Govornik je dal izraza zaupanja, da bo mehiška organizacija deležna moralne podpore delavcev po celem svetu. Med tem časom pa se poroča o nadaljnih ban-ditskih ali vstaških napadih iz različnih delov republike, in vojni department objavlja nadaljne u-spehe v različnih delih države Jalisco, kjer so baje upori proti vladi bolj resni kot pa drugod. Kot poroča vojni department, so zvezne čete zavrnile tolpo, ki je napadla Santa Maria v državi Guerrero. Tam je baje padlo veliko število upor nikov. Bandite, ki so napadli mesto Pasco v fede ralnem okraju, so razpršile zvezne čete, poklicane z neke bližnje točke. Železniške tračnice so bile raztrgane in vlak je bil napaden v bližini La Cruz v državi Durango, a strojevodja je pravočasno ustavil vlak ter preprečil nesrečo. V ojaki na vlaku so se spustili v bitko , z banditi, ki so se umaknili, potem ko s o oropali ekspresni voz. Noben potnik ni bil poškodovan. Včerajšnji delavski sestanek je bil sklican v namenu, da se razpravlja o mednarodnem položaju, Sedanjo ekonomsko krizo roplanov jo na programu. Do spo-1ustanovljen od katoliških organi- od god iti se do danes ter . mladi bo imela Italija IS'2 eskader j zacij) vvnestih ki štejejo man! kot dati Pp<1dstavite!jstvu naeijonali-j temelječem na tezi aeroplanov in vodljivih zrakoplo-j20.0<)0 prebivalcev ter njih inkor- stov v državnem zboru priliko, da Mehike ter VStaŠke nemire povzročajo ameriški DO-vov z osobjem 2310 častnikov ter ,)ftr;n„ v llJlPIMi,1A p.,lili., razpravlja o pogojih na temeljni i*, m • , .. .. . .. - I poriranje narodne Bahlla na-^^ so centristi pril>raviie„il Iltlkl v namenu, da razširijo svoji imperijalizem na vse slabotnejše narode Amerike. Senator Gutierez je označil Mehiko kot sprednjo stražo prostosti latinske Amerike, o kateri je da je mogoče skleniti kompromis1 rekel, da sta jo napadla dolarska diplomacija ter Papež je s tem pismom prehitel in pričel Marx s svojo nalogo, da L najde primerne može za novi ka ! lejskih kompanij, — je nadaljeval, — ki lahko naj- , prave, je predmet pisma, katero*^1"1"1 w centristi pripravljen' Ena glavnih brig italijanskega | je ,,isal papež kardinalu Uasparri-/!l)*ltl v lsto™ kabinet«. ju. papeškemu državnemu tajniku. Pismo je bilo objavljeno včeraj v Osservatore Romano, ofiei-jelnem glasilu Vatikana. Čeprav obstaja oči vid no velik | prepad med ideali obeli teli strank, so prepričani rekaeijonarni krogi.! je otiret nemškimi podmorskimi r.lzpilst katoliških skavtskih orga Računajo z zlokobnim sodelovanjem petro- čolni in glavna točka v programu fašizma je bil razvoj planinskih vojnih sil. vsled česar bo ,v prihodnji vojni odstranjena ta glavna napaka v oboroženjn deJele. Industrija se je pričela polagoma i znebi jat i premoga ter se jt'jtlruži1i narorot]lapal. „aj Sc ,,a-jo to silo. Vsled tega je bil n»ta-ldllljl|jl. s katoiiAko vziroi(, skav_ novljen posebni štab armadmh toV) ki so inkorporirani v narodno žiliirjcv, da koncentrira svojo po- orjrai]izv.ije Bain!a potom dllhov-' uizaeij v mestih, ki štejejo manj kot 20.000 prebivalcev. Izjavil je, b5not-da so vse ostale organizacije po-1 polnoma avtonomne ter jim pustil prosto izbiro, če hočejo ostati na Knmiinilf»m i m i » i /- ^ , kot so bile dosedaj ali pa se pri-' ....m' ™ " ^ ° katerih vedno govore, so puhle fraze, s kate 1 1 l»l DIMI hSIA. Madžarska, 2.).: Železniška nesreča na Romunskem. dejo v Mehiki nadaljno mesto, kjer lahko razvijejo ti banditi svoje prapore. Oni iščejo oboroženo intervencijo v Mehiki. Prostost, pravica, demokraci N rimi hočejo zakriti svoj pohlep po ropu in plenu. 0 Čeprav izgleda položaj resen, vedo mehiški dela v-poškodovanih, ko je neki brzoviak ci, da bodo naklonili Mehiki moralno podporo i i januarji, ubitih in — Deset ljudi je bil nadaljnih deset močno v bližini Alsoienka za vozi tovorni vlak. I v neki zornost na metode zavarovanja. Xadaljna sekcija generalnega štaba je sestavila tajen memorandum jrlede takojšnjih defenzivnih nikov, izbranih v soglasju z voditelji IJalille in krajevnih škofov. Najbolj značilna stvar . januarja Tukaj so h;le razkrite razvaline nekejra svetišča, katero se je po ob izbruhu vojne. Tekom mobili-J jmentarjev. katere ni dosedaj nik- zaeije in koncentracije sil bo mo-i ,ar manjkaK kadar je objavljal rala zračna sila zavrniti sovražne Vatikan svojo kome]1tarje glede aeroplane, zavarovati velika me sta in industrijska središča ter predvsem glavne naprave zu vodno silo Vsak fašistovski zračni kadet ve, da je njegova glavna dolžnost v slučaju vojne uničiti sovražne stri je. prednobi zapustili tla. Vladni oddelek za manjšine. VARŠAVA. Poljska. 25. jan. — Maršal Pilsudski je organiziral podministrstvo za narodnostne manjšine, kj se bo pečalo z ureditvijo vseh problemov manjšin. akcij italijanske vlade, ki so nasprotovale katoliškim interesom. it Orodja greha 99 uničena. NEW ORLEANS. La.. 25. jan. Mesto Majrnolia v državi Mississippi je bilo včeraj z ognjem moralno očiščeno. l.~>00 prebivalcev mesta je pometalo igralne karte, kocke, kočljive slike in drugo orodje greha v velik ojrenj. katerega se je napravilo na odprtem prostoru. možni slučaj stavke. Velike javne u'ilitete v Chi • cagu se bodo baje založile s premogom kot se gd rabi v štirih mesecih. Ustase na konvenciji bo vodil John Brophy, pred sednik okraja št. 2, katerega je porazil Lewis pri volitvah za predsedništvo. . , .(širil izza rojstva Krista. prvih: je opravljalo v odzemeljskem p:« tavilo na čast perzijskemu solnč-1 treh stoletjih je tekmoval ta kult j storil, ki je bil razsvetljen le s svi s krščanstvom. itilkaini. Take Tudi med starimi Rimljani je vidi v Rimu. bil kult zelo razširjen. Obrede se^mestih. Kult Mitre je zatrl Zoroaster, je bil kmalu ojačen ter se je raz- prostore se lahko Pompeju in drugih Seznam To je seroam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah.. Podatki §o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, poaabno la, ako bo«t« vpoftevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. .. • s 000 a a s • 1 9.40 Lir ... ... 100 .... . $ 5.05 Din. .. .. 1,000 ...» | 18.00 Lir .. ... 200 .... . $ 9.80 Din. >. .. 2,500 .... % 46.25 Lir ... ... 300 ____ . $14.40 Din. .. .. 5,000 .... % 92.00 Lir ... 500 ____ . $23.50 Din. .. .. 10,000 ____ $183.00 Lir ... ... 1000 ____ . $46.00 Za peSUJatve, ki presegajo DesettisoC Dlnarjer all pa DTttlioS Lir dovoljujemo poseben metko primeren popust. Poaebni podatki. Pristojbina sa tspla-£ila ameriških dolar. Je? f JocoHlavUI ia Italiji znate kakor sledi :ca $25. ali ■aojl tnesrk 79 eeo- tsrr; od J?5. naprej im »o S cente •d rokep datarja. Ka TeCJe nato pa FRANK SAKSER STATE BANK S2 Cortlandt Street . n_i OOHfITtAMDT Mtt New York N. Y. IIL . . -. »i;** >-■ " jjšlj? ' ' ; Vf '•'- , -'.> ' tilf------- GLAS NARODA, 26. JAK. 1927, GLAS NARODA (8E&VENB DAILY) mii.it.ii == INTERVENCIJA V NICARAGVI Owned end Published by iiiOitNid Publishing companx XA C«rj}#rff!W«; rr«nk Bakmr, president. Lonii Be&edik, fr«OMr«r. Place of btutnoai of th« corporation and addreeee of above offiecn: » Cortland* Borough of lUbhrttui, New York City, N. Y. " G L A 8 NARODA" "Voice of the People" Memsad Every Day Except Sundays and Holidays. Ma cela Ufa petja tut m Amariko im Komada ________$6.00 ta pal Ma------$3.00 ta Setrt lata Ilm Z a New T ark m Mia Ifig. Z« poi bfa-----1--$3jB0 Za inoeemstpo ea eels lata. —$7.00 Za pol Ufa_______$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Naroda" ithaja mahi dan itvtemii nedelj in praauikow. Dopiai bras podpiia in oaebnotti se ne priobčujejo. Denar naj at klaforoii poAOjati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni, ker, prosimo, da — nam tudi prejšnjo bivališče neznani, da hitreje ____najdemo naslovnika. '0 L A 8 NABOD A", 82 Gortlandt Street, New York, N. Y ___Telephone: Cortlandt 2876. POTRDILA IZ DOMOVINE Peter Zgaga Neki učeni profesor je napisal dolgo razpravo o ljudeTi in živ;i-lih. In v razpravi zatrjuje, da razum iti eden izmed |>oglavitniI) znakov, ki ločuje človeka od živali. Kazinu j** v nekaterih slučajih premalo razvit — posebno pri človeku. * Izkušen advokat j«* pripovciio- t- mm^mmss&mmsszmmaBm Xa sliki vidite pogled n« Camp de Marte. kjer je glavni stan ameriških mornariških vojakov, kiiteri so se izkrcali v Nitrit na p vi. da ščitijo življenje in imetje, tamošujih Amerikaneev. FAŠIZEM — VERA Te dni smo sprejeli iz do^iuvine dvoji« potrdil o spiv jetih svotah, ki so jih darovali naši rojaki /,a poplavljenee v Sloveniji. Iz zatrdila, ki je vsebovano v potrdilih, je razvidne, da se je denar uporabil samo za naše ljudi. To je bila tudi želja darovalcev ter je bilo s tem tej želji ustreženo. Potrdila se glase: Uprava lista Glas Naroda! Danes se je zglasil pri nas zopet gospod Jožef Hems in nam izročil zbirko amerikanskili rojakov za naše po-plavljenee. Prejeli smo :) reke banke Franka Sakser. in sicer št. 4511, 4512 in 4536, glaseee se na zneske Dol 100.— in Dol 84.— m Dol 141.72. Potrjujemo, da smo doslej vse darove prejeli v originalnih čekih banke Franka Sakser in ponavljamo da Ik) ves v Ameriki nabrani denar porabljen samo v Sloveniji za naše poplavljenco. za najpotrebnejše med najrev- Bnoj kulturna društva, delajo narodne domove in grade šole. Ali »e iie šteje vse to za napredek.' Ktlor čita slovenske lisle. mora I priznati. da j«- slovanski narod j kar je tujerodeev eden prvih v i napredku. Cehi v gotovi meri prekašajo Slovenee. ali vsled tega se t ni rečeno, da Slovenci spadamo še dale«" po«l ničlo. Dopisnik ni na-ročni k nobenega slovenskega li sta. Ako hi čital vsaki dan poroči-!;> v slovenskih Vi^tih. bi mogoče dobil drugačno mišljenje o Sloven-Ii-ih. On ne pripada nobeni slo-• venski podporni organizaciji, am- val: ; pa k rajši podpira tttjerodee kakor ( — Z nekaterimi ljudmi -«o pa , p;- svoj narod. ! r« s križi in težave. Zadnjič pride Pred leti je sicer pripadal k ne- k meni bogat kmet fer mi reče, j k t slovenski podporni organizaciji. naj mu sestavim testament. Xa 11»;* j«- odstopi! in sicer iz vzroka. dolgo in široko je pripovedoval. ;»* na čisto prepisati Jaz l)en;ir odpremite kot je razvidno vse lepo. kar priporoča drugim, in moja pomočnica sva del.Ja j oz-i/. nakaznice. Prilagam tudi $1.40 ;,!i zakaj pa sam ne stori onega. n« v no«" preilno sv;i spravila I<•-za poplavljenee v Sloveniji. .kar drugim priporoča' Ali sam >tam>uT v pravilno obliko. Ko pr - Iz I"alls ( reek. Pa., na pošilja pripada kaki delav. organizaciji de naslednj«'qra dne m<»/.ak k me-rojak Anten Turk tri dolarje za Pred leti j" siter pripadal uniji. ni. mu š«- enkrat vm- o«l kraja d" obnovitev naročnine, en dolar za kakor hitro pa je videl, da s.- delo konea prečil a m. Kar za irlavo v,, slepce in en dolar za poplavljenee. dobi če tudi ni linijski delavec, je j.- držal ter izjavljal, da j.- pr.-i-Iz .Jolieta. III., nam poroča na- j.a linijsko orjranizaeijo k vrajru šnji dan drujrače govori! in da .!»• biralec Louis Košmerl : poslal, sani je pa š-1 «lelat tja. kjer v>e narobe, kar sem napisal. N:"- Pred kratkim vam je bilo posla- niso vprašali, ali >i linijski tlela- manj testamentov sem moral na-niii 47 dolarjev za jwjplavljenee vec ali ne . pisati, prednn je bil zadf voljen. V. ter imena darovalcev. Pomotoma Xa misel mi j.- prišla neka žen- našimi ljudmi j«- res kri/, in t -.a- natisnili sledečili : Joseph ska. ki j«' pred leti svetovala sv«»ji vsi Ancel -tl.OO: po -">0c: Frank Spe- >t,sedi. katera zdravila naj rabi. j — Kaj s,- boš pritoževal lm !ich. Frank Levstek. John Jaklich ,la prežene revmatizem. «»na sa- j.- zavrnil prijalelj. Kaj b« s ji. m;1 j«' že dalj časa trpela na oni ki si navaden advokat. S te^i i-bolezni. k;»kor soseda, ali sama je menti je imel eelo |»o*r ve"' HChKV HILLCD. WAIH S. C. Money order za dvajset dohirjev \* zgodnji mladosti začno učiti otroke. Ko postanejo stari osemnajst let, so vključeni v fašistovsko milico. L*če jih nove vere, ki temelji na besedilu desetih zapovedi, pa je zongavljena po fašistovskem rec-eptu. Po Italiji uče nežne otroke to vero: — "Jaz-sem Italija, tvoja mati, tvoja vladarica in boginja tvoja. Poleg mene ne imej nobene druue matere, nobene druge vladarice, nobene druge boginje. Vlado ,list< moraš častiti, prirejati slavnosti.. itd. To so krasne svetopisemske besede, le izraze "mati 7. ;l( R1Itj0if p0žek. "vladarica" ill "boginja" zavajajo človeka. V poročilu Jurija (ne Josipa, noiezm. RBKor soseda. an sama je menu je iin» Fašistovske vlade naprtujejo ženski }>ostiivi. ki naj iz Export Pa. se ima «rla- hodila k zdravniku, sosedi jc pa nosi i. \i mu kazalo drujrače • predstavlja "Italijo" (ločim je dejstvo, da je vod ja, avtor, '^1tlar0V"10 neka domača zdravila.\la je dva napravil: Stari in rovi ...... • ,J *' stv. 142 Slovenske Svobodomisel- Zakaj tudi sama ni rabila zdravil, testament. IZliajCUtelj lil ustanovitelj fašizma, ki vse rona na svojo ne Zveze, ne pa s. X. P. Z. , katere je dru-im priporočala.' I * lastno pest. edinole Mussolini. REV. ZAKRAJSEK NI VEC KOMISAR Dopis. Iz starokrajskega časopisja posnemamo, da je Rev Kazimir Zakrajšek odstopil kot komisar slovenskih fran čiškanov v Ameriki. Na njegovo mesto je 1 >iJ imenovan Rev. Beni Portland, Ore. T;iko dela tudi dopisnik omenje- Xe samo papir, tudi irrob j" p-n»»«ra dopissi. Drujre delavce kliče trpežljiv. in vabi. thi liaj se združijo in pri-' Največji lop< v si da lahko p-st( ]>ijo v delavske orirsinizacije. stiiviti najkrasnejši spomenik jSamejra sebe psi n«' vidi. Dopisnik ^ naj sain stori ono. kar drugim pri-' ,?er i ... nuinv rojakinje so zla*si Približno dvajset let sem že na- poroča, potem naj šele dru-e va- vn.(j,le Tako S*,M s|iSa] 0 v(i„v; ei: ročnik Glas Naroda. ]»a sem vas bi za seboj. Pokaže nji samo parkrat l^idletoval z mojim n;i strani delavcev in • »!i^tojijki slra5no ra()a j0,na svinj -ka dedili mu pisanjem. Fpam, tla mi ne odreče- bodemo drujri. Tudi njega želja je.J te malo prostora v vašem cenje- da bi se enkrat vsi združili, in t rcbcrca,- '-»»«»n«<». «1« blagovolite pri- j n še dolgo l.odo n,orali prenašati breme, ki ga jim j<. „a-|»,. ena in tj „,»,,„. kak« t«k.j | j. on... kar .njene zasluži. A»™.' odpovedati se, poročilo ne omenja. jtudi jaz 0„hlsilu Dopjsnik om,.;ske ,|,.|avo,. bo stalo »e .losli tru-, 8Iisi se tudi, da se bo v kratkem poslovil iz Cllieagc njenega (lo]>i r;|d jedo|._ toil;i ona mu jjh Te dni sem čital dopis iz Port-'razmer. ^ |nj „ikdar skuhala, ker je hotel \ -;e je mipotile.. da se Do tejra je pa še daleč. Sir ven- • ]M(j,,s); Kmalu po smrti svojetra prw/i moža. se je pa z drufrim poročii;.. 'In čudo božje — njen dru«ri mož ril'.iSlMlcl„,,„,„i i i - i i ...... i dp jc mislil, da Slovenci že kaj! Moj namen ni dopisnika žaliti. • i ...inkltili ri.i,.Pl. K-.r Vlkaski Slovenci se ga bodo se doluo spomin lah kai- » . • i- - • * • i prenesel ^mu.j>khi ieuert. i\..i e, o^uuuiijau, ivtij t . v:inm niipm ;ili veono te .ili iw mnrpm na t nieT 1 da se firra- - > , , . obcitii v našem imenu požrtvovalnim darovalcem iskreno 1 ložila njegova brezprimerna agilnost. zahvalo! Vsakemu posamezniku bi od sr<-a radi stisnil v znak zahvale roko. Ljubljana, dne 22. decembra Dr. K H E J C T, Predsednik ljubljanskega oblastnega odbora rdečega Križa ŠI1S. Ljubljana Ako bo stopil v zaslužen pokoj, bo še vedno zapisan z velikim poudarkom v zgodovini ameriškega slovenstva. S svojim delovanjem je neomajno dokazal, da-se sta rokrajski klerikalizem v Ameriki ne obnese. To naj bo vzgled in svarilo vsem tistim, ki bodo skušali nadaljevati njegovo taktiko ter uveljavljati njegove metode. Uprava lista Glas Naroda. New York. Gospod Jožef Reins nam je zopet prinesel po Vašem naroČilu 3 čeke in sicer: št. 4553 d. d. 9.12.1926 per Dol. 105.80 , št. 13309 d. d. 14.12.1936 per Dol. 75.75 ! Iz liock Spring Wvc.. nam po- . »t. 1330« d. d. 14.12.1921» per Dol. 608.40. |roeajo: Te znesek porabimo v zmislu Vašega cenjenega -na-P 4''^LV^d- 0 ročila v korist najpotrebnejšim poplavjjencem in sicer! pobijat vi za popiav- zlastl V obeiliah Skofjaloka, Puštal. Poljane. Trata ill jljence v stari domovini v znesku 9j iri. - j ^808.40 ter pismu, ki je bilo pri- NADALJNI DAROVI ZA POPLAVLJENCE IN DOM SLEPIH Ponovno izrekamo svojo najprisieiiejšo in najiskre-nejšo zahvalo vsem ceiijcnini in spoštovanim darovalcem. žaiibog nam ni mogoče, da bi se vsakemu izmed po žrtvovalnih naših rojakov osebno prisrčno zahvalili, neg> Vas proSMno, da jim blagovolite v našem imenu izreči naše priznanje in zavest, da je vsakdo izmed njih stoi-fl dobro človekoljubno «lel », za katero mu bodo naši poplavljene! vedno hvaležni. Naša prav posebna zahvala pa gre našim rojakom v Itock Springs. Wvo., v prvi vrsti pa gospodu tajniku Louis Taucher-ju in blagajniku John Putz-u, ter ostalim gospodom odbornikom, ki se v tako vzgledui meri zavedajo dolžnosti soeijalnega nesebičnega in naprednega človeka. Sprejmite ponovno našo iskreno zahvalo in jglobokega nevenljivega spoštovanja! {Ljubljana, dne 5. januarja 1927. Dr. KREJČI, " : Predsednik ljubljanskega oblastnega odbora. . rdečega križa SHS, Ljubljana. : e ^ * tO. Jj, A izraze obecno v štev. (ilas Xaroda Vam pošiljamo nadaljnih $H7.(W) ravno v isti namen. To je. da se ta \yotii razdeli med najbolj potreb-:ne vsletl vode prizadete v občinah Škofja I^oka. Pnštal. Poljane, Tra-t« ter Ziri. Darovala so še nadaljna društva in rojaki : Društvo sv.'Alojzija. -T. S. K. J., £25.00: društvo sv. Ane. -T. 1C J. $10.00; društvo presv. Srca Marije. K. S. K. J. $10.00; Steve Kau-cich $6.00; Anton Jogrovieh $5.00; Mrs. ^lary (J) Jugoviqh $5.00; Anton Jeloucen .$2.00; John Su-bic $2.00; Joseph Tomsich $1.00; Louis Taucher $1.00. Toraj eelokupna v ta namen nabrana svota v Rock Springs, Wvo. znaša $675.40. Končno izražamo najlepšo hvalo vsem darovalcem ter sotradni-kom v tej kampanji. Odbor: Valentin Jugovich, predsednik. Lotiis Taucher, tajnik. John Puts, blagajnik. sprejeli na- in tam napredujejo.. Piše. da je napredek med Slovenci zmeraj ka-kor je htl. namreč prav globoko po6sedam. d;i najrajši p"j«'. kar njenemu možu ostane . . . Iz Cleyelanda siuo slednje: Priloženo vam pošiljam $12.00; namreč $(i.(H) kot enoletno naročnino za priljubljeni list (Jlas Naroda ter $3.00 z£J slepce in $3.00 pa za najbolj prizadete poplavljenee v Sloveniji. Iver mi jc znano. »iWaVMf. W|.eeler. ve<|„o naglase proglasilo za zločin denatnrali- ^ (|obr gre markiranje. Mi vsi smo prostovoljno .sprejeli to ponižanji in sicer do konca vojne. Bo.stc takoj razumeli zakaj. Toliko časa. dokler Iluni — znano je. da so Angleži tako imenovali Nemce — niso vedeli, d*; "Q-lJoats" obstojajo, je dan na ' je pričela vojska z zvijačami, ki. je neobhodno potrebna za uspeli naših načrtov, čeprav ni i»o našem okusu. — Naš cilj je, ila počim omike v bližino svojih topov in zato jt navidez Izgledamo kol 7. poglavji. EDEN NAJLEPŠIH BOJNIH O LVOV i' privabimo uosno; i tielw. da do na mestih, kjer jih nihče ne more videti. j — Na suhem imamo enaka povelja. Strogo naiu je prepoveda-' no. .spremeniti svojo obleko, svojo dan, bilo je mesteca avgustu zunanjost in svoje dbnašanje. — 1^17.. .se je naša ladja " Dtu - Lahko se xgo.li--saj to sami naj- raven zibala na valovih Gas konj- bolje veste — da nas opazujejo *kega zaliva. Vsak mornar, ki bi špijoni. ("e hi šli namesto v mor- bil videl, bi bil dejal, da jc narske gostilne v klub ali v prvo- eden "transportki so ob 011 en: vrstni hotel, si lahko mislite, da času vozili iz- Anglije proti Le_ bi nas takoj zapazili. To se pa pod vanti, mimo Gibraltarja in preko nobenim pogojem ne sme zgoditi. Sredozemskega morja, in kojih Zato smo se odrekli popolnoma vloga je obstojala v tem, da so vo-svojim rodbinam, v trenutku ko ^di živež in streljivo zavezniški smo stopili na krov. Vsi tukaj smo armadi v Orijentu. poročeni. Vsi imamo otroke, toda' V resnici je bil pa naš Din ra-kolikor časa bo trajala vojna, ne ven", ki 11111 je poveljeval Gordon bomo videli niti svojih žen. niti Campbell sam, strahovito oboro-svojh malih. ( žen, čeprav je bil edini vidni top Kar smo storili za se. smo tudi na njem vidna cev 58mm.. post a v-storili za .svoje ladje: maskirali ljen na zadnjem delu ladje. Nt smo jih. in sicer tako dobro, da se sam. da so bli ]k> vsej ladji skriti nam vsak dan pripeti, da nas u- številni tojmvi, t me več sta tudi dva stavi kakšna francoska ali celo vedno pripravljena torpeda leža-anglcška vojna ladja. la v svojih ceveh 11a spodnjem delu — Iz začetka so bili naši topo- ladje. Tako nas je neko jutro, ko vi postavljeni na krovu za ograjo, j >0 je začelo daniti, srečal nemški To je zadostovalo. Potegniti je bi- ; podiuornik in nas začel loviti. 'v:, lo treba samo za ročaj, ograja sej smo ga opazili, smo se delali, kakor je zrušila in top je spuščal svoje da bi bili silno preplašeni. Začeli krogle 11a poduiornik. Sedaj >0 pa ■ smo močno kuriti .stroj, vozili .-eni ti postali nezaupljivi. Predno seipatja. da bi na ta način umaknili Dani približajo. opazujejo dolgot 1 lorpetlu in začeli tudi streljali na hnljo s periskopom in če se jim zdi podiuornik. j>ri tem (»a seveda najmanjša stvar sumljiva, se po-1 skrbno pazili, da ga nismo zadeli, topij; in izginejo. Lahko si mislite, da je bilo to — Morali smo torej .skriti svoje ! skoraj nadčloveška žrtev od inv!: *< peve v ladjinem trupu in v rešil-J tovarišev, kajti .skoraj vsi .-o biL nih čolnih. S pomočjo zelo eno-J oficirji, specijalizirani v topov--tavne priprave se tojiovi prikaže- .-kem streljanju, ki bi bili z igrajo In takoj sreljajo. » čo s prvim strelom potopili na — Edini vitlni top. ki je po- dno morja .-ovražni podinornik. če Mavljen zunaj, .se nahaja na zad- j bi imeli v rokah tlrtur t^p kot .">7 VODITELJICA AMERIŠKIH REPUBLIKANK PRI COOLlDCTE-U njem delu ladje, kot pri vseh trgovskih ladjah. (V ne bi imeli tega topa na krovu, bi se lahko pod-morniku zdeli sumljivi. Toda če 1 i vit i se povelju. .t opazi od daleč, ima zaupanje in se približa ker misli, da je to navadna transportna ladja. In to pa ravno pričakujemo. — Ko jiride podinorniki v daljino nosečnosti našega topa, izstrelimo nanj nekaj granat. Pri tem pa skrbno pazimo, da ga ne zadenemo. Naši streli so vedno prekratki in zato nam zaupa, misleč da ni nobenega izurjenega top-ničiirja na krovu. Podiuornik m* nam še bolj 'približa in potem ko spozna, da smo navadna trgovska 111m. . . in seveda, če bi jim bilo to dovoljeno. Toda bedasto bi bilo samo iz prazne ča.strhlepnosti p». o- Leta lf)10 je bil v Subotici na periferiji mesta izvršen tajinstven zločin. Nazuana oseba je ponoči z lovsko puško ustrelila tamkajšnjega posetuika Štefana Čira. Zaliti ar meri j a je aretirala ženo in sina umorjenega t'ira. a ker se jima ni mogel dokazati umor.' sta bila izpuščena 11a svobodo. Šele te dni, po petnajstih letih, se je sodi-s i ljen i, tla se tako oblečemo k 11 uik in zahteva od nas. da spustimo j sen prijavil 72-letni starec Jovan mornarji na trgovskih ladjah, daj rešilne čolne v morje, da se llkr- Čehov, ki je pokaje priznal, tla je tem lažje premotimo nasprotnika, j camo vanje in se nato oddaljimo, j on izvršil umor, najet od žene in — Mi vse lepo ubogamo, toda sina umorjene«, ki sta mu obljn-pri tem skrbno pazimo, da posta- bila oral zemljišča in oOO forintov v i m o svoje r.-šilne Čolne v strelno i nagrade. CellOV je zapustil službo, os njih topov. Potim or nik ,<.e se. l^j j žena Čirova pa se je oinožila z ne- trgovsk? ladja, nam da povelje da se usta-ladje. Saj veste, da se od vojnega rimo. mornarja še najbolj razlikuj'1 tr- — Naravno da ubogamo Podgorški mornar. liili smo torej pri- mornik misli, tla smo tovorni par- (Dalje prihodnjič.) PO PETNAJSTIH LETIH PRIZNAL UMOR — V .svojem obnašanju nim-i-me ničesar več, kar bi le d:il"ko s j toni m j a lo na vojake, lmai. o povelje. da .se vedemo 111 govorhuo surovof r hodimo zamazani t, za- ,,Zbliža. nič hudega sluteč da za_jkim Bodinom. ki je tudi bil zaple-krpani okoli, kot zadnji nmrn'irji L4eni s1vari ali na. te v ta zločin. Ko je Cehov prišel na kakem tovornem parnisu. To - listine .jc tem težje za nas, ker nam pove-» __ M,[\U.m S(. j,. popolno«!* Ijujejo visoki pomorš.-ak! m Vr : ||a ^ jn lil granato na našo ladjo, navadno .sko/.i vse njene stroje, to pravi na me.sto. kjer jo .smatra za najlažje ranljivo. V tem trenutku po- Kadar govorimo z njimi. i-;Mane lHtlnSki ya ono to_ mamo pipo v nMih in roke v žepih.; kj M> ^^ ])H ^ kajti kdo ve. če nas iz daljave ne j pHZU0 Vsako kretnjo ^jvodniornika. pripravljajo da ga potopijo. — Prepovedano jim je ganiti se. Morajo .se še nadalje skrivati. C e je eden izmed moštva ranjen od rajost refbe granate, mora molčati. naši- tovariši oficirji, kateri -.« * činu višji kot mi in ki jim. kot nam p«»v«-lja i zreč no določajo. iv» smemo izkazovati nobene čl.v1l natl/.oruje kakšen periskop. , . — Lahko .si mislite, tla je moštvo naše ladj** mnogo bolj številno kot moštvo kakšnega tovornega parnika. Toda če smo zunaj na morju, ne sme biti na krovu več ljudi, kot .se jih nahaja ponavadi i .p so je ^ mo5tvo uUrealo tovornem parniku. (»stali m> ... . , , . v rešilne čolne, vendar mhce ni o-| stal na krovu. ) — Ker prva granata ni dosegla Novo Zdravje in Nove Moči! zaželjenega uspeha, se podmornik Za Slabotna in Izdelana 1 mal° bolj ,,nb!lža- lLStre4i dru" ' gic točneje, toda predno se to zgo- na skriti v medkrovju v j^iodnjem delu ladje, sploh povsod. 7. eno bese- Telesa ,\u 1|S(HI' In tisoii- moi in i.na jv l- melo ^UdOdeien reiultat «>d Xu^a-Tone, rjtrodno tn»n»xa rradllc« sdru-V^u. To Uvivtno «dra\1lo v»ug!u.suje in pojafuje it-Mec, jetra In lVpr,j»v1 tek, pr>- niiga prvtHvl, od pomori- pr^obloi^nfra Irdiruni, u«tuvj dratenjr mehurja, stimuli: v<>« .vlsltrti in premaga eat>riju. Vujfa-Tone glavobol, vidl^ava- nj. In Ijaiijf, nabija iadlh. očlfttl belino n« J*»lku. Irpo^uj* oivHUJoCp »-jm-in povlAa tei.> mrAevim. hiraja&iin. nervocnlni In l«l«-laiilm ljudem, kajti on frradt IxiKAfo. rdeetk kri. sUlinvitlu- ml-In Jak« r>Qblt« steklenico Nu<»-T*u!tati ntao V"1 prlfa^ujete. vrnite osi^lo (»•Warjw. In on vahi bo vrnil denar, r*- <«nH* k p»n*rMllMm all nadomeatllom. Bodite Plaurnl. da dobite pravi Xuga-Tone. —Adv't. di, se začuje povelje, naši topovi se prikažejo in ga v trenutku obsipajo s tako točo krogel, da se na mah potapi. . . —- To je naravnost občudovanja vredno! sem vzkliknil. — Kaj še! To je enostavna za-* navade. Toda ali hočete, da vam povem najlepši bojni čin, ki ga je sploh kdaj izvršil kak Boat"? Lahko si mislite, da sem zaprosil za to in ovo vam. kar mi je po- vedaL .__— - __..:. HEVt C Pred kratkim so t>biskale predsednika ("oolidge-a in njegovo soprogo odbornice Kepublikanskega Narodnega Odbora. Xa sliki stoje z b>ve na desno- Mrs. Al vin T. ilert. podpiv-dseduiea. .Mis. Coolidge, predsednik Coolidge ter senator W. .M. IUitler. V ozadju s<, ostale odboruiee. 1 IVosSm rojake v Milwaukee. Wis*., kateri ve za naslov JOE 1JAR-lJOKICA, doma nekje pri Šinar-jeti 11a Dolenjskem. Pred nekako osem ali devet let se je nahajal v La Salle, III., kjer je imel grocerijo, od tu je šel v Milwaukee. Wis. Kdor ve za njega, je prošen. da mi naznani njegov naslov, če bo pa sam čital ta oglas, naj se pa sam o-•,,'lasi. — Mrs. Mary Dezman, 1528 E. 5th St., La Lalle, ni. 26—28"i NAZNANILO IN ZAHVALA. S potrtim srcem naznajamo ža-lostno vest. da nam je dne 18. ja-niufrja nad vse ljubljena hčerka oz. sestra d 1ST IX A .1E KAŠA mirno v Gospodi? zaspala po kratki bolezni škrlatici. Ni bilo več nobene zdravniške pomoči za njo. in tako se je morala ločiti od nas v najlepši dobi 12 let in S mesecev. Dan pred njeno smrtjo je bila pre-vi-'ena za umirajoče, pogreb se je DUHOVNIKI V ISTRI Velesile nastopajo proti Kitajski. Slovenske in hrvatske duhovni ke izganjajo, pošiljajo pa zagrize ... I..iu..r 1 nai^o ..a r,uie|. Velesile so ustvarile na jo nase ljudstvu, rasisti si domi-šljujejo. da lx» poitafijančevauje : napredovala najlažje in najhitreje! potom delovanja fašistovskega ' duhovnika. Med t.- ljudi pa je za-| šlo tudi nekaj takih, klnosijc črno suknjo le zato. k»'i* jili dobro !*••-di. Služijo fašizmu in živijo, kakor se jim poljubi. V Lanišču s(» imenovali duhovnika. ki s.- j«> malo brigal z:i svoi . * I m I stet*.f»sti namenov Ameriki Kitajskem skupno fronto.— Washington je zanikal, da je sklenjen formalen dogovor. — 12,000 nadaljnih angleških čet odposlanih na Kitajske. P.E1ILLV Ni- ičija. 2"». jan »*- — Položaj j<- vznemirljiv. — j.-rocd kabelskim potom pos«*bni po-Tageblat ta iz vzvišen poklic. P< hajkoval j pijančevel ter živel Tak<», da se je ljudstvo zgražalo nad njim. Sedaj; je izginil. Pravijo, da. so ga zaprli 1 !'°,Vva,et' in mu strgali svečeniki ovratnik.! -Združena front;: Ame- Ljndstvo pravi: mL potrebujemo likl; Anglije in mogoče pravega duhovnika po Kristuso- n,
  • . januarja po katoliških <»-Dejstvo, da nisti kantoiiske če- hredih na pokopališče »v. Cirila {(> ve.* (i-d..,", od Šiinghaja. | ko- in Metrda v Morrellvilic. Pa. j »ga zavojevanju nameravajo! Uanjka je spadala v Mladinski vprizoriti poind proti Pekingu., oddelek drušva št v. Ki .1. S. K -I.. smatra ameriška vlada za dosti katero ji je podarilo krasni vence, važno, tla objavi to i javo. v k;i- Iskrena hvala vsem sorodnikom teri s.- poudarja "tradieijonalno in stisetlam. ki so nam priskočili na prijateljstvo Združenih drži:v do pomoč in na>. tolažili, i kitajskega naroda". ^ Najlepša hvala njeni teti oz. Komitej za zunanje zadeve v krstni botri za ves njen trud in poslanski zbornici je imenoval stroške, ker ona nam je pomagala včeraj podkt mit-j. da izdela re- kar največ je mogla. Lepa hvala solucijo, ki bo pohvala predsedni- z;: krasni šopek cvetlic, kii. naj nastopi proti Kitajski ne- Nadalje se moramo zahvalni odvisno <>- za profesorji z;. i»eoclvisn«» akcijo na-'darovane • cvetlice in nju trud in pram Kitajski in za razveljavije- pomoč. Enaka hvala za krasne nje neenakih pogodb - Kitajsko. Jš« pke cvetlic Mary Selan. tlmžini Sera".. "Na italijanski zemlji hrvatski duhovniki!" Nečuveno! Ta iglic o priprave zn obrambo. Beg SAN( < MAJ. Kitajska. 2-">. jan. Po porazu armade Sun Cuan Fanga se nahaja sedaj kantonska | armada na direktnem i>ohodu proti Sanghaju. Joe (iolob. in tudi vsem. ki ^ jo obiskali in spremili k večnemu počitku. T preljuba hči in seiriea. počivaj v miru v tvoji rodni zemlji! Protitujske demonstracije se Iv ako si nam bla vedno ljuba 'italijanska zemlja ' je v sredi I '»»^ »""t'v notranjih krajev pro-J JJU.stir> AtJ.rl'cži ^ po nagrado, je dobil samo Tli forintov. Čirov sin je kot vojni ujetnik umrl v Rusiji : štiri leta pozneje je umrl tudi Bcdiii. Žena Čirova in Cehov sta bila aretirana in izročena sodišču. V Bojanu je umrl medieinee Rudi -Tevšček. star 22 let. Pri svojih tovariših je bil zelo priljubljen. SLOVENSKO AMERIKANSKi KOLEDAR sa leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članki, slike, povesti, zanimi v osti. TRISTOLETNICA NEW TORKA (s slikam!) STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Se nikdar jih nismo prve dni 'meseca decembra toliko prodali kot letos. Tiskali smo ga omejeno število. NAROČITE GA TAKOJ "Glaa Naroda" " 82 CortJandt St., New York Istre in naše ljudstvo prebiva naj*1 Sfl,'£-P'iaju je kaj slabo zname- njej. ker je njegova last. Neki ob-1 < Amerikanci so pričeli ys7o velia glede ameriških misijo- činski komisar je razposlal duhov- zapusea.fi svoja mesta. Mnoze se ni kom okrožnice s katerimi zalite- j protikrščanski izgredi, va, da morajo vsi tluhovniki v cer-i l^'-bui poročevalec Vossiscbe odredili odhod vseh misijonarjev. narjev. ki so zajmstili Sečvan. Premeščeni so so sodni kancelisti: Sorli iz Gorice v Alessandrijo. Mahnič iz Kopra v Rocco S;;n Casciano, Gorjup iz Gorice v Cremono. He kar iz (io- Adrijo. kvi propovedovati izključno ita-S1»« vidi položaj kot dosti lijansko. Duhovnik, ki se ,M,kor} i mirnejši ter upa. da so poročila iz fašistovskemu ukazu je "1111 imbi- j notranja i pretirana, le e generoso patriotta". kdor pa i LONDON. Anglija. 25. jan. —j oznanja besedo božjo ljudstvu v Angleški zunanji urad je izvedel, j J njegovem jeziku, je -politikant i„|vc Instnik — C.KOKGE MAIDI(. K. 3, Alma. Ark. V Bovcu WASIUNOTOX. |). C.. 25. jan. so podpisali liktorskegn posojila (Nadaljevanje.) S1NAHA BIVSEG A KAJZERJA Elinor se j<> hitro obrnila proti Fredu. Zrla mu je v obraz s tako obupanim pogledom, da se je prestrašil. — Ti ga nikakor ne poznaš. Moram ti povedati, kar vem, da me' !.«• boš ver mučil s takimi besedami. Cuj me torej. — potezal se je za (Jito, dokler je domnevan, da bo oče Oite podedoval Lemkov. Ko (■a se to ni /godilo, se je umaknil podlo in hladnokrvno od Gite, čeprav je bil že tajno ■/. njo zaročen. Skušal je približat i se meni. ker se mu zdim premožnejša kot je Gita. Tako izgleda ta mož v resniei, — in sedaj me ne muči več, Fred. • Fred je zrl nanjo z nevrjetnim izrazom. — To. to misliš o njem.' Raditega ga torej nisi mogla trpeti? Ah, Elinor, to ni mogoče. Lindeck nikakor ne more biti tak človek. Ne, tega ne vrjamem. Elinor je globoko vzdihnila. — Gita sama mi je pripovedovala, ko sem prišla sem, da je iia tajnem zaročena z Liudeekoni. Nato je zapazila, da se poteza zame ter me je posvarila. Fred je sedel nekaj časa molče poleg svoje sestre. Nato pa je zopet zmajal energično z glavo. — Ne. Elinor, tega ne morem vrjeti. Tu mora biti kaka zmota, — ali pa je Gita lagala. Elinor se je vzravnala. — Dragi Fred, čeprav nam Gila ni simpatična, a. take laži ji vendar ne smemo zaupati. — O. jaz zaupam njej dosti prej> laž kot pa boronu Lindeeku podlo mišljenje, čeprav bi rajše vrjel v zmoto. — Zmota je izključena. Le vrjejni mi, da je baron tako slab kot sem ti rekla. — Ne. t«»«ra ne morem vrjeti. Nobenemu človeku bi ne mogel več zaupati, če me je na tak način razočaral, lieei sama, da ti je težko pripisovati mu kaj takega. Tedaj j<* postala Elinor zelo rdeča v obraz. — Ah. pusti me, Fred. Jaz sem zelo izmučena ter bi rada spala. Fred jo je nežno pogladi! po laseh. — I)a. Elinor, od poč i j se. In da le veš, jaz verujem v strogo pravieoljubnost in poštenost barona Liiuleeka. Jaz se ne dam pre-variti v svojih nakh njenostih. razven če bi mi sam priznal, da je lopov. Sedaj pa spi. sestriea. Ti nisi še pomirjena. Naslednjega dne je hotela Elinor vstati. Krojr poldne je prišla (iita iz Eosova. *da izve za pod robno* I i nezjrode. Fred pa ni trpel, da bi Elinor govorila o tem ter pripovedoval (iiti sam, kar je hotela izvedelo. l'ri tem pa je dobro zapazil, na njenem obrazu prežeči, sovražni pogled, ko je navdušeno slavil junaštvo barona Lindeeka. Zgodaj popoldne istega dne je sedel baron TJndeek v svoji delavni sobi ob pisalni mizi. Pred. njim so ležale vsakovrstne poslovile knji-re. Hulel je delati, n nje«rove misli so neprestano hittde k Elinor Losov m k temu. kar se je pripetilo med njim in njo ob kame-nolomu. Delal si je najbolj trpko očitke glede svojega nastopa. Prejšnji večer mu je poslal Fred sporočilo, da je Elinor še potrebna počitka, da pa je drugače popolnoma dobra. Naslednjega tine bo prišel sam. Torej ni Elinor povedala svojemu bratu, kaj se je pripetilo med njima, kajti dru«romm na blaženi trenutek, ko je ležala Elinor v njegovih rokah ter mu vrnila poljub, Čutil je. da je bi-U prav tako srčna kot on — ali pa ni v polovični zavesti vedela, I do jo drži v rokah? Ga je mogoče smatrala za očeta ali brata? Ne, tako ne poljubi ženska niti očeta, niti brata in tako se ne smehlja tema. Komu je torej veljal njen poljub. — njen smehljaj? In nato jo je t-ul zopet reči: —• Jaz vas sovražim, jaz vas zaničujem! Rajše bi ležala mrtva \ kamenolomu kot da se moram zahvaliti vam za svoje življenje. Zakaj ga je sovražila tako globoko? Le raditega. ker jo je poljubil v strahu v.\\ njeno življenje, v radosti, da jo je rešil ter držal a svojih rokah ? Ali zaničuje, sovraži raditega deklica moškega _ tudi ee «ra ne ljubi? ('daril se je z roko po čelu, da bi ne razmišljal več o tem. Z bledim obrazdm je stopi! k oknu ter zrl mrko ven na dvorišče. Tedaj pa je zapazil Fred Los-ova. ki je prijalial skozi velika vrata. Kot elektriziran se je baron stresel ter pohitel dečku nasproti. Slednji je ravno skočil s konja, ko se je prikazal baron na pragu svoje hiše. Fred ga je take-j prisrčno objel ter zrl z blesteeimi očmi k njemu navzgor. Baron je trdno pritisnil Freda k sebi. — Fred, dragi Fred, kako zelo me veseli, da ste prišli! Kako gre vaši sestri? — je vzkliknil in njegove oči so nemirno motrile obraz dečka. Fred se je motreče ozrl vanj. — Elinor joče. a drugače se čisto dobro počuti. Tudi je zopet vstala. Zelo bleda pa je in žalostna in kadar je sama. joče. — a tega ne sme nikdo videti. — Elinor joče? — je rekel baron poparjeno in mišice njegovega obraza so se trese. Nato pa je potegnil Freda s seboj v svojo sobo. Fred ga je prijel za obe roki. — Najprvo se vam moram prav od srea zahvaliti, gospod baron. «'a ste rešili mojo sestro. Šele sedaj vem. kakšno junaštvo ste izvrgli. kako pogumno in neustrašeno ste tvegali svoje lastno življenje, da rešite Elinor. Po vaši lastni povesti je bila stvar brezpomembna ter' ste skrili svojo zaslugo. Lindeck je zmajal z glavo. — Ne delajte, prosim vas. nikakega hrupa raditega. Moja edina zasltma pri tem je bila, da sem bil slučajno v bližini. - O. ne. ne. vsakdo bi ne tvegal svojega življenja na tak na-kot vi. Da ste storili to. jo morala priznati celo Elinor. S trpkim usmevom se je ozrl baron v obraz Freda. —- Tako. — eel o ona je morala to priznati . . . Fred ga je zopet prijel za roki. — Aha. že vidim, da se vam Elinor ni zahvalila kot bi se mora-la. Ž se ne -smete prekati, dragi gospod baron* Z ozirom na vas jrVrtv&ift itrugačna kot pKnavadi. Sedaj Sem koifččno vendar 't^gnaJL kaj ima Elinor proti vam in kaj jo muči. . ' Zastopniki "6!as.Namfe" Zastopniki kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda**. Vsiik zastopnik izda potrdilo za sveto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. hcnhv miller. wash. o. c- Vkratkem bo prišla v Ameriko prineczyija Alkesandra Viktorija, sinaha bivšega nemškega k;«'zerja, ter bo tukaj razstavila svoje slike. Lindeck se je zganil, a nato je trdno stisnil roki Freda. — Kaj pa je. Fred? Kotim vas, da bom vedel. Jaz moram biti na jasnem. Fred se je obotavljal. — Pravzaprav pomen ja to nekako kršenje zaupnosti ter bi ne rovoriti o tem. Zdi pa se mi. da bi bilo tako za vas kot za Eli- smel je pri po- nor dobro, če bi prišla na jasno. Jaz ne verujem v to. kar vedovala o vas moja sestrična Gita. Lindeck je potegnil Freda hitro k sebi na divan ter se motreče ozrl vanj. — Gospodična Gita Losov. — Kaj bi mogla reči o meni? Fred ga je z navdušenjem objel. — Ker vprašujete na tak način. vem. da ni resnica. Jaz mislim, da se je Gita iz tega ali onega razloga lagala. Predno pa vam povem vse odkritosrčno, vam hočem staviti eno vprašanje. Lindeck se je tresel od razburjenosti. — Le vprašajte. Ki nI. — Ne smete biti hudi. Vprašanje je zelo indiskretuo. — Ne..kar govorite. — PoVejte mi torej pošteno.- — Ali ljubite mojo sestro? liaron je globoko vzdihnil. V njegobih očeh je ležal palec- izr.iz. Da. Fred, jaz ljubim vašo sestro neizrecno. — a ljubim jo brez upanja. Fred se je razveselil ter tako omčno stisnil roko Lindeeka kot je mogel. V tO brezupnost ne verujem, kajti tudi Elinor vas ljubi, čeprav si na vse mogoče načine prizadeva, da bi storila nasprotno. Linedek je prijel Freda za rami ter «ra močno stresel. — Deček, kaj govoriš. — je rekel ter se presunljivo ozrl vanj. 1 udi Fred je bil moeno razburjen. — To pravim jaz. Elinor vas ljubi. Svoje sestre enostavno nisem mogel razumeti — do včeraj. Včeraj pa mi je postalo vse jasno. Elinor vas ljubi, proti svoji volji, ker domneva, da ljubi nevrednega. Raditega se muči, se bori proti temu ter joče. ker se ji to ne posreči. Svojo ljubezen smatra za krivico ter je zelo nesrečna raditega. A'se to je spravil Fred hitro na -dan. Lindeck ga je zopet stresel v prekipevanju svojih čustev. — Cc bi govorili resnico. Fred, hi ne vedel, kako zahvaliti se vam. Govorite. Fred, govorite! Fred je z vnemo prikimal. — Da, vse boste izvedeli. Torej jaz sem že od prvejra početka o-pazd, da tiči za povdarjenim odporom Elinor proti vam nekaj drugega. .Jaz vendar poznam Elinor. Za človeka, katerega ne more trpeti. se splc-h ne briga, ter tudi ne postane rdeča in razburjena, če ga vidi. Prepričan sem. da je moja sestrična Gita učinila kako podlo stvar. Gita je pripovedovala Elinor, da ste vi na skrivnem zaročeni ž njo. ker ste domnevali, da bo oče Gite podedoval Lemkov. Ko se to ni Zgodilo, ste se baje umaknili od Gite ter se pričeli potezati za Elinor v domnevi, da je ona bogatejša. Raditega je bila moja sestra vedno odklonjevalua proti vam. Jaz sem ji rekel včeraj, ko je v svojem razburjenju vse priznala, da ne verujem in da mora biti stvar povsem drugačen a. In. kaj ne. gospod baron, vi lahko pojasnite vse to_na povsem drugačen način ? In moji ubogi Elinor ne bo treba biti nesrečna? Zaupno so zrle oči Freda na prijatelja. Lindeesk je skočil pokonci ter burno objel Vreda. — Fred, dragi Fred, kako zelo sem vam hvaležen za to zaupanje! Tisoč novih življenj ste vzbudili v mojem sreu. Sveti Bog. — ali je to res mogoče? Ali me more ljubiti Elinor? Vaša sijajna?po nosna sestra. Fred? Moram te tikati moj dragi dečko! Kako bi smer vrjeti. da me Elinor ljubi? Ah. da. sedaj se mi zdi. kot da mi je padla mrera raz oči. liti moram k Elinor ter govoriti ž njo! Pomagaj mi. dragi dečko. Tvoja sestra bi me odslovila, če bi prišel sedaj k njej. Odjahaj sedaj domov ter skušaj napotiti svojo setro. da gre s teboj na tenis-igrišče. Tam jo moraš povesti v mali paviljon ter^jo pustiti samo. pod 1o ali ono pretvezo, ko se bom prikazal jaz. Sam moram govoriti ž njo. Ali me razumeš. Fred.' Fred je živahno prikimal. — Seveda razumem. Lahko računate name. da bom spravil Elinor v paviljon. Baron ga je zopet objel. — Reei mi ti. moj dragi, mali prijatelj! Naj pride, kar hoče, midva ostaneva prijatelja, kajti izkazal si se zvestim prijateljem, ko si veroval vame. — Fred je žarel od veselja. — Da. dragi takoj sem te vzljubil, kakorhitro sem te videl. Takoj sem rekel Elinor, da verujem le tebi. Kaj ne. Gita je govorila neresnico? - Lindeck je zrl nanj z mrzličnimi očmi. Xar*>euiiia za "(Jlas Naroda" je: Za eno leto «0.00: za pol lota $3.00: za štiri mesec $-.00; za četrt leta fl.r«0. Naročnina za Kvropo je $7. za euo let«*. CALIFORNIA Font ana. A. Hoelievar. San Francisco, Jxieub 1 .a us in. COLORADO Denver, J. S«-hntte. . Pueblo, l'eter Culig, John (Jerui, Fr. Janesh, A. Kaftič. Salida. IauiIw Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Frank Zupančič. ILLINOIS Aurora, J. Verbleli. Chicago: Joseph Blisli, J. Bevčič, Mrs. F. I^aurich. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzele, llarv Bauibieb. J. Zaletel, John Kren, Joseph llrovat. La Salle, J. Xpelk-h. Mascoutali. Frank Augustin. North Chicago, Anton Kohal. Springfield, Matija Barbork-h. .Summit, J. llorvatb. Waukegan, Frank PetkovSek. KANSAS Franklin in okolico. Anton beljak. Kansas City, Frank Žagar/ MARYLAND Steycr, J. Cerne. Kitzmillcr, Fr. Vodopivce. fHftMK * SHfiRgMitg Hm>n MICHIGAN Calumet, M. Detroit, J. • JsouarJs: Majestic, Cherbourg; Franco. Hat* r»; liuenchen, Cherbourg. Bremen. 3. februarje: Deulschland. Cherbourg. Hamburg. 4. februarja' Aquitan' i, Cherbourg. 5. februar'a: Paris, H.ivre. t. februitla. Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 12. februarja: Olympic. Cherbourg; Bremen, Cherbourg, Bremen. 17. februarja; r>e Grass*. Hav-.-e, Hamburg, Cherbourg, Hamburg. It. februarja: Prance, Havre; Gecge Waablng-ton. Cherbourg, Bremen. 21. februarja: Mauretania. Cherbourg. 22. februarja: Bert.n. Cherboerg. Bremen. 23. februarja: 'Bepubllc. Cherbo-i'-K, Bremen. 24- februarja: IVestphaJia. Hamburg. 20. februarja: * (■aris. Havre; Leviathan. Clior bourg; Aquitania, Cherbourg. 1. marca: Maj ilia. Washington, Trst. 2. mnca: ITeu. Harding, Cherbourg, Bren.en. 3. marca: Albort BaJIin, Cherbourg, Hamburg. 6. marca: Ol>ntpc, Cherbourg; Muenvhen, Cherbourg, Bremen. Br*. Havre; Tburfngia, 9. marca: Pres. ICooscvelt, Cherbourg, men. 10. marca: IUk'hamb«au, Hamburg. 12. marca: Berengarla. Cherbourg; Fr»nr«, Havre; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 17. marca: Deutschland. Cherbourg. Hamburg. 18. marca: Aquitania, Cherbourg. 14. marca: L>eviathan, Cherbourg; Brtmeo, Cherbourg. Bremen. 22 marca: Pres. TViisoa. Trat Columbus, Cherbourg, Bremen. 23. marca: La Savoie, Havre. Ce^rga (Va_sh-ington, Cherbourg Preireu. 24. marca: Cleveland. Hamburg. 24. marca: Olymp c, Cherbourg; Republic, Cherbourg, Bremen. 30. marca: Pres. Harding. Cher!.truikuin IL.K L»K FUA.N'CB. F. Kobe. Uaricli. Ant. Janczivb. MINNESOTA Cliisholni. Frank Couže. A. I'auiau. Ely, Jos. J. Peshel. Evelcllt, Ivonis Uoužo. (Gilbert. Louis Vessel. Hibbing, .John FovSe. Virginia, Frank Ilrvaticli. MISSOURI St. Louis, A. Xabrjjoj. .H-.-» - »f'C - | . - iC-Palje prihodnjič.)/ <■*£?. »» tsmfr&WiifmiHi&i*tftfrtBIFw MONTANA Klein. Grt-gur Zol>e<«. Washoe, L. Cliainpsi. NEW YORK ijotvanda, Karl Sternisliu. Little Falls, Frank Maslo. OHIO Barberten, Julm Rahint. Cleveland, Anton Iiobek. Charles Kurlinger, Ix»nis ltudman, Anton Sim-eieh, Math. Slar>nik. Euclid, F. Ilajt. (ilrad, Anton Nagocle. Lorain, Ix>nis Balant iu J. KumSe. Xiles. Frank KogovSek. Warren, Mrs. F. liachar. Youngstomi, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jnkshe. BAsemfr, Louis Jlribar. Braddock, J. A. Germ. Brought on, Anton Iiiavec. (iaridge, Fr. Tushar. A. Jerina. Conemaugh, J. Brezovec, J. Pike, V. ItovanSi'k. Export, (J. I'revie. I^mls Sunanči^, A. S^kerlj. Forest City, MWth. Kamin. Farrell, Jerry Okorn. Imperial, Val. Petemel. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fa- rencback. Irwin, Mike Paushek. Johnstown. John I'olane. Martin Ko- rosbctz, Krayn, Ant. Tau2elj. Luzerne, Anton Osuluik. Frank JX'iushar. Meadow Lands, .J. KoprirSek. Olidivmy. John Žu»t. Moon Run, Fr. Machek in Fr. Pod- mll.šek. PilUburgh. Z. J a k.she. Ig. Magister, Vine. Arli in U. JakobicU, J. Gcrai, J. Poga«hir. Presto, J. Demshar. Reading, J. i'ezdlrc. Steetton. A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. Skerlj. 1'r. Schifrer. West Newton. Joseph Jovan. Wiiloek. J. PetemeL UTAH Helper. Fr. Krebs. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico. Frank Jclcnc. Sheboygan. John Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMtNG Rock Springs, Ix>uis Taucber. Diamondville, A. Z. Arko. POTOVALNI ZASTOPNIKI M. Pogorele. J. Oenie. V JUGOSLAVIJO Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu Do Zagreba in nazaj: $198. do $210. V Brogrjd in naaaj — $198.50 dc $210.50 Veliki parnifci za vas,— vključno Majeitic "največji parnik na rvetn", Oiympic. Homeric, Beloen- land, Lapland, Penniand (prej Pittsburgh), Arabic, ltd. Vi lahko obiščeta domovino t«r s« vrnett« v Združen* država s nmeriftkim vladnim dovoljenjem. Vyra-ftait« pooblaAčoa« r.gente ali WHITE STAB Z3XW RED 8 TAS LIKE 1 BROADWAY_NEW YORK S A M 0 6 D NI PREKO s ofromnlml purnlkl na olja FRANCE 29. jan.; 19. feb. PARIS 5. febr. — 26. febr. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin* tretjfjra razreda z umivalniki In tekotHi vodo zn 2. 4. aH 6 oseb. Francoska kuhinja In pijača. 9reaeh J&ie 1» STATE ST , NEW YORK ali lokalni arentj« Zidje demolirali gledišče. liEULIX, Nemčija. 25. jan. — Bialistoku so demolirali Židje Apolo gledišče, v katerem se je kazalo film "Ben Hup", 8Iiko se je preje .strogo obsodilo v sina- 1 ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v labko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, Novi York City. Kje so FRAN'K. ANTON in NEŽA PAPEŽ, doma iz Težke vode, št. 16 pri Novem mestu. Išec jih brat Jože Papež, sedaj pri Jakobu Gregorič iia Dol., Težki vodi štev. 15 pri Novem mestu. On je vojni invalid, revež in potrebuje pomoč od svojih bratov in sestre, zato prosi, da oglasijo na upravo tega lista, aE pa njemu na zgoraj omenjeni naslov. Pral leti so vsi bivali v Chicago, 111., blizo poljske cerkve. (2x 26,27) Prijatelj delavca x PAIN-EXPELLER Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Gla® Naroda'* tlfj Sltrtn ža več kot 50 lat. tn •»•.t!«« Požar čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. tirava JGW Naroda'. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor J« namenjen potorad t •tart kraj. Je potrebno, da Je poo- fen o potnih Ustih, prtljagi In drn- gtli stvareb. Vsled nage dolgoletne IzkuSnJe Vam mi samoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedrZavIJtnl sacH/eJo po-tavati v stari krarj, toda preskrbeti §1 morajo dovoijenjt all permit la WRBhlogtona. bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati pro-fa J o vsaj en mesec pred od potovanjem In to naramoat t Washing ton, r>. G. na geaeralega naseLnl-Skesa komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v reljaro SL julija, Ii2l se nikomur veC ne poBJe permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskati vsak posllss osebno, bodisi ▼ najblifojl naselnJ-SU nrsd ali pa ga dobi r New Toka pred od potovanjem, kakor kedo ▼ proinjl zaprosi Kdor potuje ves brea dovoljenja, potuje na svoje lastno odgovornost. Kako dobiti svojca iz starega kraja. Kdor ieU dobiti sorodnike alf srojce Is starega kraja, naj nam prej pISe za pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpaSSenlh v tem letu «0 priseljencev, toda polovica te kvota Je določena sa ameriške državljane, ki tele dobiti sem rtarlKe ln otroke od 18. do 21. leta ln pa sa poljedelske delavce. Amerlgki džarljanl pa samoreje dobiti sem Bene In otroke do 18. lete bres da M MU Šteti v kvoto, potrebno pa je delati proftnjo t Wa*h-fngtoiu koral, Predno podvaaawte kaki piilts FRANK SAKSER ^STATE BAN ■ »».-M.Jt'liH^ a mi / . i i