374
Odgovorni vreduik: jfr. Janez Bleiweis. — Natiekar in založnik: Jožef Blaznik.
Novičar iz raznih krajev.
Dunajski uradni   časnik   „Wien. Zeit.u   je  prinesel   te dni novico, po kteri se zamoremo nadjati ,   da   se bojo od-vernile dnarne zadrege, ki izvirajo iz obilnih naprav železnic, za ktere se veliko dnarja potrebuje, da ga potem drugod zmanjkuje.   In ta novica je, da vlada, čeravno dobroto železnic po vsem cesarstvu dobro spozna, vendar za zdaj ne bo dovolila se drugih naprav razun tistih, ki so že dovoljene, ampak  bo to dovoljenje   odložila   za   poznejše čase. —  13. dan t. m. je   sprejel cesar Napoleon   rusov-skega poslanca Kiselev-a,   kteri   je   ob svojem poklcnu cesarju rekel, „da bi se srečnega čislal, ako bi mogel kaj k zedinjenju Francozkega in Rusovskega pripomoči, ker ta edinostjo ena najstanovitniših poroštev vesvoljnega miriia. Cesar Napoleon je na to odgovoril: „Celi čas, kar smo mir sklenili, je bila vedna skerb moja, brez oslabenja starih zveš vse omečiti, kar bi utegnila natanjčna izpeljava nekterih pogodb gorjupega imeti;   radosten sem  zvedel,   da moj poslanec nadušen od ravno teh občutkov, si je dobrovoljnost cesarja Aleksandra pridobil".    Kar  je   potihnila vojska , ni bil noben poslanec   tako   prijazno   sprejet  kot  rusovski. — Poslanec francozke vlade grofMornv, kteri je šel v Moskvo h kronanju čara Aleksandra in ki bi bil imel se do konca tega mesca ondi ostati, je dobil od cesarja Napoleona povelje, naj se berž verne domu;   vzrok tega ukaza je nek nevolja angležke vlade, ktera se spodtikuje nad tem, da se francozki poslanec tako dolgo mudi na Rusovskem, ko so vsi poslanci že zdavnej doma, in tedaj sumi, da ima Morney še kaj drugega opraviti tam, fear bi utegnilo angležko-fran-cozki zavezi nasproti biti. — Angležki časniki toraj še zmi-raj ostro pretresajo omahovanje francozke vlade, in tudi ministerstva predsednik   lord   Palmerston  je   pikal  na to v poslednjih svojih govorih v Manšestru in Guildhalu ,   rekši: „le na tem  je   sedaj   vse ležeče,   da se pogodbe miru zvesto in pošteno spolni j o.    Ako se to zgodi, tedaj se sme Evropa na gotov in stanoviten mir zanašati. — Kar se v Parizu neka nezadovoljnost semtertje dosti očitno kaže, je cesar Napoleon sklenil v Parizu ostati,   da se potolaži nemirni duh; zatega voljo ne bo šel v Fontainebleau in so preklicane ondi namenjene veselice. — Napolitan-ska vlada je v imenu svojega kralja vsem deželskim oblastim pismo poslala, v kterem jim veleva, naj skerbno pazijo, da se na Napolitanskem   bivajočim Angležem  in Francozom nič zalega ne zgodi, ker iz male take iskrice bi se utegnil vneti večji plamen. — Tudi maršal Narvaez se bo po poslednjih novicah težko   obderžal   na čelu   ministerstva;   neka   mogočna   stranka želi še večje rakove poti in si prizadeva opovreti   deržavni   zbor   (kortes-e).   —  Iz Spanj skega se piše,  da bo vlada žandarmerijo za 5000 mož pomnožila, ker je čedalje več razbojnikov po cestah.— Bere se, da Angleži žugajo Perzijanom  z vojsko.    Ker je Perzija tako rekoč  vsa v rokah Rusije,  Angleži   bi pa, ako bi mogli, Ruse radi v žljici   vode   potopili,   ni neverjetna ta novica.