Zdrav Var 2008; 47: 37-46
37
PSIHI^NA OBREMENJENOST NA DELOVNEM MESTU -
POJAVLJANJE, PREPOZNAVANJE IN OBVLADOVANJE
Prikaz preverjanja modela RH v realnem delovnem okolju
WORKPLACE - RELATED MENTAL OVERLOAD - OCCURRENCE,
IDENTIFICATION AND MANAGEMENT
RH-model verification in real work environment
Marija Molan1, Gregor Molan2
Prispelo: 6. 9. 2007 - Sprejeto: 30. 11. 2007
Pregledni znanstveni ~lanek UDK 616.89
Izvle~ek
S spreminjanjem pogojev dela, s tranzicijo, s staranjem prebivalstva in globalizacijo se vse ve~je psihi~ne obremenitve pojavljajo tudi v na{em okolju. Psihi~ne obremenitve so tako v svetu kot pri nas tudi posledica sprememb na trgu dela. Pove~uje se dele` zaposlenih v storitvenih dejavnostih, za katere so zna~ilne predvsem psihi~ne obremenitve. Posledice teh obremenitev so pogostej{e do`ivljanje stresa in nanj vezane bolezni. U~inkovitost obvladovanja psihi~ne obremenjenosti je mo~no odvisna od delovnega okolja, v katerem se pojavljajo. Analize vzrokov preobremenjenosti ka`ejo, da so vzroki obremenitev pogosto specifi~ni, mo~no odvisni od dejanskih delovnih razmer in opremljenosti posameznika za soo~anje s spremenjenimi pogoji in novimi zahtevami. Zato so tudi ukrepi, namenjeni razbremenitvi, specifi~ni odvisni od okolja.
V prispevku je podrobneje prikazana skupina 39 preobremenjenih delavcev, ki opravljajo storitveno dejavnost. Preobremenjeni delavci so bili identificirani na osnovi obse`nej{e reprezentativne analize po~utja v delovnem okolju iz vzorca 219 delavcev. Podrobnej{a analiza in individualna obravnava vseh preobremenjenih posameznikov je pokazala skupne zna~ilnosti skupine in posebnosti posameznikov v skupini. Identificiran je bil pomemben vpliv doma~ih razmer in problemov zunaj dela. Zelo pomemben vpliv na pojavljanje preobremenjenosti je imela neustrezna izobrazba, neizpolnjene ambicije, prepozna redna zaposlitev in posledi~no premalo delovne dobe.
Na osnovi rezultatov po~utja vseh 219 delavcev in podrobne analize podvzorca 39 delavcev smo predlagali ukrepe za obvladovanje preobremenitev. Predlagani ukrepi, so usmerjeni k posamezniku in spremembam v delovnem okolju. Namenjeni so izbolj{anju po~utja posameznika in njegovi usposobljenosti za obvladanje preobremenjenosti, ko se ta pojavi. Vse dejavnosti so usmerjene k prepre~itvi pojavov izgorelosti, preutrujenosti in psihosomatskih bolezni.
V prispevku je prikazan postopek preverjanja modela RH v realnem delovnem okolju s specifi~nim poudarkom na komponento modela RH ~lovek "^".
Klju~ne besede: psihi~na obremenjenost, preobremenjenost, vzroki, posledice, obvladovanje preobremenjenosti, model Razpolo`ljivost - Humanizacija
Review article UDC 616.89
Abstract
Mental overload due to changing workplace conditions, economic transition, population aging and globalisation has been increasingly encountered in our work environment. In Slovenia, like in many other countries, psychical strain is a result of changes in the labour market. There has been an increase in the proportion of people employed in
1 Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni in{titut za medicino dela, prometa in {porta, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana
Kontaktni naslov: e-po{ta: marija.molan@gmail.com 2 Hermes SoftLab, d.d., Litijska 51, 1000 Ljubljana
38
Zdrav Var 2008; 47
service industries. These jobs involve heavy mental strain, and the number of employees perceiving stress and suffering from stress-induced diseases has been constantly growing.
The effectiveness of mental overload management significantly depends on the work environment in which mental strain occurs. Root analysis of workplace-related mental overload showed that it is caused by specific factors related to working conditions and depends on the individual's ability to cope with new demands and changed working conditions. Mental strain-reducing measures should therefore be tailored to meet the specific needs of work environment.
This paper presents a group of 39 service industry workers experiencing job-related mental strain. Employees in the state of mental overload were identified by an analysis of well-being, conducted in a representative sample of 219 workers (20% of the company's workforce).
Focused analysis and individual counselling identified some common characteristics of the group and specific features of individuals in the subsample. Significant impact of family circumstances and private problems on mental overload was identified. Inadequate education, unrealized ambitions, late first job and the resulting insufficient number of years of service were found to be factors largely responsible for workers' mental overload. Appropriate measures to reduce workplace-related overload were formulated on the basis of the results of the above mentioned well-being study of 219 workers and focused analysis of a subsample of 39 workers. The suggested interventions focused on individual workers and were directed towards changes in the work environment. The aim was to improve well-being of workers and to empower them to cope better with heavy mental strain when it appears.
All the suggested activities focused on the prevention of burnout, mental exhaustion and psychosomatic diseases. The paper presents verification of the AH model in the real work environment with a special emphasis on the AH model component human resources "M".
Key words: psychical strain, overload, causes, consequences, management of overload, availability - humaniza-tion model
1 Uvod
Tehnolo{ki razvoj in globalizacija sta bistveno spremenila pogoje dela in obremenitve tudi v zahodnem svetu, ki mu pripadamo. Te`ko fizi~no delo, ponavljajo~e gibe, ki jih je zahtevalo delo na teko~em traku, je izpodrinila nova vrsta del - upravljanje in nadzorovanje kompleksnih avtomatiziranih procesov, izdelava maloserijskih posebnih izdelkov ter ponujanje raznovrstnih storitev.
Dele` zaposlenih se iz primarnih dejavnosti vse bolj pomika proti sekundarnim in terciarnim dejavnostim. Analiza dele`a zaposlenih v Sloveniji, v primerjavi z ostalo Evropo, je pokazala, da temu trendu sledimo tudi mi. Trenutno je {e dele` zaposlenih v storitvenih dejavnostih nekoliko manj{i (63 % v letu 2004) kot v povpre~ju Evropske unije, vendar ne zaostajamo ve~ bistveno (1).
S spreminjanjem osnovne vsebine dela se spreminjajo tudi obremenitve in obremenjenost delavcev. Obremenitev, ki so posledica te`kega fizi~nega dela ali neugodnih pogojev dela v delovnem okolju, je vse manj. Nadome{~ajo jih nove obremenitve, ki so zna~ilne za storitvene dejavnosti. Pove~uje se dele` zaposlenih, ki opravljajo
raznovrstne storitve. Klasi~ne storitve, ki jih poznamo `e ve~ kot 100 let, kot so zdravstvo, {olstvo, ban~ni{tvo, dopolnjujejo novodobne storitve. Novodobne storitve so s podro~ja zavarovalni{tva, finan~nega svetovanja, nepremi~ninskega svetovanja, storitev za prosti ~as, storitev za ohranjanje kakovosti `ivljenja in storitev za sprostitev in osebno rast (1).
Zaradi vseh teh sprememb, zaradi vpliva tranzicije in globalizacije se je spremenila tudi struktura zaposlitvenih mo`nosti v na{em okolju. Delovna mesta, v ~isti industrijski proizvodnji, izginevajo, pojavljajo se delovna mesta vezana na ponudbo storitev (1). Za ta dela pa so zna~ilne druga~ne vsebine dela, druga~ni pogoji dela ter nove obremenitve. @e v okviru projekta "^ili za delo" je bilo posebno poglavje namenjeno prepoznavanju in obvladovanju psihi~nih obremenitev na delovnem mestu (2). Psihi~ne obremenitve so stvarnost, s katero se je potrebno u~inkovito spopadati.
Do`ivetja psihi~ne preobremenjenosti se ka`ejo v do`ivljanju stresa in so po podatkih Evrostata drugi najpomembnej{i zdravstveni problem, ki zadeva 41,2 milijona aktivne evropske populacije. Stro{ki zdravljenja pa zna{ajo 20 milijard evrov letno (3).
Molan M., Molan G. Psihi~na obremenjenost na delovnem mestu - pojavljanje, prepoznavanje in obvladovanje
39
Interes obvladovati psihi~ne obremenitve se pojavlja v vseh dr`avah ~lanicah. Stro{ki odsotnosti, stro{ki zdravljenja bolezni, ki so posledica preobremenjenosti, stro{ki fluktuacije in upada kakovosti in koli~ine izdelkov in storitev so veliki v vseh de`elah ~lanicah, zato je povsod jasna potreba po obvladovanju preobremenjenosti (3). Evropski socialni partnerji so na podlagi ugotovljene potrebe po obvladovanju psihosocialnih obremenitev poudarili potrebo po skupnih dejavnostih za obvladovanje preobremenjenosti (4).
Do`ivljanje preobremenjenosti je posledica organizacijskih razmer, nezmo`nosti vplivanja na svoje delo, na organizacijo in razporejanje svojega delovnega ~asa in na ritem dela (5). Zaradi pritiskov ob spreminjajo~ih se vedno novih zahtevah ali zahtevah po pove~evanju obsega dela se pojavlja do`ivljanje preobremenjenosti, ki je posledica psihi~nih preobremenitev. V nekaterih okoljih je tudi posledica vplivov zunanjih delovnih pogojev, tehnologije, ergonomske ureditve delovnega okolja ter organizacijskih razmer (6), pogosto kot posledica tehnolo{kih sprememb v delovnih pogojih. Velik del rutinskih enostavnih opravil je avtomatiziranih (7). Delavcu je ostal nadzor nad avtomatiziranim procesom, v katerega le redko posega, je od njega odtujen in pogosto izoliran. Spremenjeni delovni pogoji, globalizacija in boj za ohranitev svojega mesta pod soncem, povzro~ajo tudi spremembe psihosocialnih pogojev dela. Psihosocialne razmere so se v delovnem okolju mo~no spremenile. Predvsem so velike psihosocialne spremembe v tranzicijskih de`elah (8). Iz ~asa visoke stopnje socialne varnosti prehajamo v razmere konkuren~nosti, tekmovalnosti in samodokazovanja. Poudarjena je tekmovalnost, zato pogosteje prihaja do konfliktov. Pojavljajo se te`nje po zlorabi sodelavcev, podrejenih ali nadrejenih za brezkompromisno doseganje `elenega cilja (6). V delovnih okoljih z visoko ravnijo psihosocialne osve{~enosti, z visoko ravnijo zavedanja pomena ~loveka in njegove razpolo`ljivosti v delovnem okolju so se problemov psihosocialne obremenjenosti za~eli lotevati `e v za~etku 90. let. Leta 1992 se je Mednarodna organizacija dela (9) odlo~ila posvetiti svoje temeljne dejavnosti prepre~evanju do`ivetij stresa. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu pa je obvladovanju do`ivljanja preobremenjenosti in stresa namenila posebno pozornost v letu 2002 (3). Obvladovanje psihi~ne preobremenjenosti na delovnem mestu, pa je vedno povezano s konkretnim
delovnim okoljem. Zato so se razvijali razli~ni modeli, ki predstavljajo splo{na na~ela za obvladovanje preobremenjenosti. V konkretnih delovnih okoljih je potrebno razviti okolju prilagojene ukrepe, ki izhajajo iz temeljnih vzrokov preobremenitev (10). Obvladovanje psihi~nih obremenitev in preobremenjenosti je zaradi subjektivne komponente problema - do`ivetja preobremenjenosti te`je dostopno s klasi~nimi merskimi pristopi, ki so znani iz analiz preobremenitev (11).
Do`ivetje obremenjenosti se je zato poizku{alo identificirati s pomo~jo samoocen po~utja (12). Posameznikovo po~utje odseva vplive dela nanj, dolo~a posameznikovo pripravljenost vztrajati v delovni situaciji in omogo~a ocenjevanje vplivov sprememb v delovnem okolju na posameznika (13). Razvite modele je potrebno preveriti v realnem okolju. Zaradi specifi~nih obremenitev modela ni vedno mo`no preveriti v celoti (14). S specifi~nimi usmerjenimi raziskavami ga je mogo~e potrjevati v posameznih okoljih na specifi~nih primerih. Te posamezne rezultate pa je mogo~e povezati v celoto.
2 Metoda
2.1 Vzorec
1.  faza:. V vzorec je bilo zajetih 219 delavcev, ki opravljajo finan~ne storitve, kar predstavlja 25,5 % vseh zaposlenih v ustanovi. Struktura vzorca je preslikava strukture zaposlenih v celotni ustanovi. V strukturi je bilo 29 % mo{kih in 71 % `ensk.
2. faza: iz vzorca 219 delavcev so bili izlo~eni delavci z znaki preobremenjenosti. To so bili delavci, ki so imeli povpre~no oceno na vpra{alniku VTP ? 2,5 ali pa so imeli povpre~no oceno na vsaj eni izmed 7 lestvic na VTP nad 3 (VTP ? 3). Ti posamezniki so bili povabljeni na dodatno usmerjeno psiholo{ko obdelavo in so bili zdru`eni v podvzorec 39 delavcev, ki je bil podrobno obdelan.
2.2 Orodje
Za analizo razpolo`ljivosti (R) in do`ivete obremenjenosti je bil uporabljen Vpra{alnik o obi~ajni razpolo`ljivosti in po~utju pri vsakodnevnem delu (VTP). Vpra{alnik VTP je del modela Razpolo`ljivost - Humanizacija in je `e bil podrobno predstavljen (13,14).
40
Zdrav Var 2008; 47
Slika 1. RH - model predstavljen z RH - grafom. Komponente modela so predstavljene s to~kami z imeni O - organizacija, E - ekologija, T - tehnologija, ^ - ~love{ki viri, D - delo, R - razpolo`ljivost, Z -zdravje, U - u~inkovitost, S - stro{ki. Povezave v grafu dolo~ajo predpostavke (1,...,4) in humanizacijski ukrepe (H).
Figure 1. RH model represented by a RH graph. The model components include: organization-O, ecology-E, technology-T, human resources-^, work-D, availability-R, health-Z, effectiveness-U, cost-S. Links refer tosuppositions (1,…,4)and humanization measures (H).
Vpra{alnik je sestavljen iz 47 5-stopenjskih bipolarnih lestvic, ob katerih so simptomi razpolo`ljivosti. Levo so simptomi ugodnega po~utja, desno so simptomi neugodnega po~utja. Na osnovi analize skupin so postavke zdru`ene v 7 lestvic, ki opisujejo posameznikovo po~utje in razpolo`ljivost ter simptome nerazpolo`ljivosti in slabega po~utja (12). Samoocene razpolo`ljivosti so zdru`ene v naslednje lestvice:
•    lestvica telesne utrujenosti,
•    lestvica du{evne utrujenosti,
•    lestvica splo{ne utrujenosti,
•    lestvica nemotiviranosti,
•    lestvica zaspanosti,
•    lestvica do`ivete potrtosti,
•    lestvica do`ivetega stresa.
Vpra{alnik VTP je bil preverjen na vzorcu 3000 slovenskih delavcev, ki delajo v razli~nih delovnih okoljih. Dolo~ene so bile tudi mejne vrednosti za intervencijo (14). Za posameznike s simptomi nerazpolo`ljivosti, nad povpre~no oceno 2,5 ali s povpre~nimi ocenami na eni od lestvic nad 3, se predlaga dodatna psiholo{ka obdelava.
2.3 Postopek
Vpra{alnike VTP so izpolnjevali delavci iz vzorca v okviru rednih obdobnih pregledov.
Posameznike z znaki preobremenjenosti smo povabili na dodatno psiholo{ko obdelavo. Dodatne psiholo{ke obdelave se je udele`ilo 39 delavcev, 7 mo{kih in 32 `ensk.
V  okviru dodatne obdelave so delavci ocenili raven razpolo`ljivosti na VTP v ~asu te obdelava ter izpolnili osebnostne vpra{alnike za identifikacijo sprememb vedenja (Cornex), ravni anksioznosti (Spielberg), nezadovoljstva (PIE), depresivnosti (PIE) in na~inov obrambnega reagiranja (@S) (15,16,17).
V okviru dodatnih obdelav so bili tudi specialni razgovori, usmerjeni v identifikacijo in odpravo osnovnih vzrokov preobremenitev in v spreminjanje vedenjskih vzorcev, ki so povzro~ili do`ivetja slabega po~utja in nizke razpolo`ljivosti.
3 Rezultati
3.1 Prepoznavanje osnovnih vzrokov preobremenitev
Na osnovi individualnih obravnav so bili pri delavcih, ki so se odzvali na dodatno obdelavo, odkriti naslednji vzroki preobremenitev:
•   delo, delovno okolje in slu`ba so bili vzrok preobremenitev pri 26 % delavcev;
Molan M., Molan G. Psihi~na obremenjenost na delovnem mestu - pojavljanje, prepoznavanje in obvladovanje
41
•    doma~e razmere, problemi v dru`ini in odra{~ajo~i otroci so bili vzrok preobremenjenosti pri 36 % delavcev;
•    te`ave z zdravjem, spremembe zdravstvenega stanja, kroni~ne in huj{e bolezni so bile vzrok preobremenitev pri 38 % delavcev.
Prepoznani vzroki do`ivetij preobremenjenosti ka`ejo, da je pri najve~jem dele`u delavcev (38 %) na do`ivetje preobremenjenosti vplivalo splo{no zdravstveno stanje. Zdravstveno stanje in vplivi bolezni so bistveno zmanj{ali razpolo`ljivost, vplivali na po~utje in posledi~no zni`ali u~inkovitost. Zelo pomemben je bil vpliv doma~ih razmer. Delavci, ki so se odzvali na dodatno obdelavo, so iz starostnega obdobja z `e odra{~ajo~imi otroki, pri nekaterih pa so se pojavljala tudi medpartnarska nesoglasja. Doma~e razmere, ob~utek ogro`enosti, nestabilnosti ali nemo~i pomembno vplivajo na do`ivetje obremenjenosti (18,19).
Samo delo je bilo vzrok do`ivete preobremenjenosti pri 26 % delavcih. ^eprav je bil vpra{alnik usmerjen na analizo do`ivete obremenjenosti pri delu, se je izkazalo, da sama vsebina dela ni bila najpomembnej{i vzrok do`ivete preobremenitve. V okviru dela so delavci poudarili:
•    strah, da bo ukinjeno delovno mesto;
•    strah pred prerazporeditvijo na drugo delo;
•    neugoden delovni ~as;
•    neustrezen odnos njihovih nadrejenih. Delo kot {ir{e psihosocialno okolje vpliva na po~utje je sicer delovalo na po~utje, vendar je imelo manj{i vpliv na do`ivetje preobremenjenosti, kot o`je psihosocialno okolje posameznika in njegove dru`ine.
3.2 Analiza razpolo`ljivosti v odvisnosti od spola
Analiza razpolo`ljivosti v odvisnosti od spola ka`e, da sta bili v povpre~ju slab{e po~utje in vi{ja raven do`ivete obremenjenosti ugotovljeni pri `enskah. Predvsem je bila vi{ja raven:
•    splo{ne utrujenosti,
•    zaspanosti,
•    naveli~anosti,
•    depresivnega razpolo`enja,
•    do`ivetega stresa,
•    nemotiviranosti.
Splo{na utrujenost se je pri `enskah pomaknila v interval neugodnega po~utja z znaki preobremenjenosti, ki potrebujejo resnej{e ukrepanje. Najmanj razlik med spoloma je bilo v do`iveti ravni telesne utrujenosti (Tabela 1).
V skupini mo{kih je bilo razpolo`enje v intervalu do`ivete obremenjenosti, za katero zado{~ajo `e kraj{i po~itki, niso pa potrebni dodatni ukrepi.
3.3 Prevladujo~i simptomi pri posameznikih
Pri 4 posameznikih so prevladovali simptomi
psihoorganske prizadetosti, ki so imeli vzroke `e v
prej{njih boleznih in po{kodbah.
Pri 12 posameznikih je prevladovala anksiozna
simptomatika, ki je bila povezana tudi z drugimi
zdravstvenimi te`avami.
Pri 8 posameznikih so prevladovale prilagoditvene
te`ave, ki so se kazale predvsem v delovnem okolju.
Pri 12 posameznikih se je pojavljala psihosomatska
oblika te`av.
Pri 3 posameznikih se je kazala prevladujo~a depresivna
simptomatika.
Pojavljanje posamezne simptomatike je bilo povezano
z `e ugotovljenimi boleznimi, kot so borelioza,
po{kodbe glave, meningitis in hude `ivljenjske stiske
(smrt otroka, huda kriza v `ivljenju). Nekateri
posamezniki, predvsem tisti s prevladujo~o
depresivno in anksiozno simptomatiko, so `e pred tem
iskali ustrezno psihiatri~no ali psihoterapevtsko
pomo~.
3.4 Prevladujo~a struktura osebnosti
Za uporabo osebnostnega vpra{alnik Profil indeks emocij (15) je bila dolo~ena prevladujo~a struktura osebnosti. Prevladujo~a struktura osebnosti posameznikov, ki so se odzvali na dodatno obdelavo, ka`e ambivertirano, zmerno socialno prilagodljivo, ob~utljivo strukturo osebnosti. Nakazano je bilo nezadovoljstvo, ki je bilo `e na meji depresivnega razpolo`enja. Stopnja samokriti~nosti je bila ustrezna. Primerjava dominantne osebnostne strukture preobremenjenih delavcev s populacijskimi slovenskimi vrednostmi ka`e nekoliko bolj zaprte, manj podredljive osebnosti z vi{jo ravnijo nezadovoljstva, kot je v povpre~ju zna~ilno za slovensko populacijo istega starostnega in izobrazbenega nivoja (15). Raven razpr{enosti med posamezniki v do`ivetjih depresivnosti je bila visoka (Tabela 2).
3.5 Prevladujo~i obrambni mehanizmi
Struktura prevladujo~ih obrambnih mehanizmov je pokazala v osnovi psihosomatski na~in obrambnega reagiranja (16). Poudarjena sta bila obrambna mehanizma intelektualizacije in negacije. Nakazana
42
Zdrav Var 2008; 47
Tabela 1. Analiza razpolo`ljivosti v odvisnosti od spola. Table 1.   Analysis of availability, by gender.
 Spol/ Sex Razpoložljivost / Availability	Moški / Men		Ženske/ Women		t	P
	M(.N.)	SD	M(.rl.)	SD	test razlik/ test of differences	Pomembnost / significance
Telesna utrujenost / Physical exhaustion	2,43	0,71	2,47	0,64	0,407	0,6842
Duševna utrujenost / Mental exhaustion	2,38	0,51	2,52	0,52	1,822	0,0698
Splošna utrujenost / General fatigue	2,77	0,42	3,06	0,51	4,019	0,0001
Nemotiviranost / Lack of motivation	2,14	0,81	2,61	0,70	4,312	0,0000
Zaspanost/ Sleepiness	2,14	1,07	2,53	1,11	2,389	0,0177
Potrtost / Depression	2,34	0,73	2,79	0,52	5,144	0,0000
Doživeti stres / Perceived stress	2,44	0,63	2,67	0,41	3,196	0,0016
Skupno-VTP/ Total-VTP	2,43	0,47	2,67	0,39	3,894	0,0001
Učinkovitost / Effectiveness	2,29	0,95	2,53	0,76	1,971	0,0500
Tabela 2. Prevladujo~a struktura osebnosti. Table 2.   Dominant personality structure.
Reprodukcija / Reproduction	81,41	21,60
Inkorporacija / Incorporation	79,05	18,90
Nekontroliranost / Uncontrollability	49,10	20,50
Samozaščita / Self-protection	60,82	15,40
Deprivacija / Deprivation	40,51	19,20
Opozicionalnost / Oppositional ity	23,31	13,00
Eksploracija / Exploration	49,53	13,76
Agresivnost / Aggression	27,94	20,15
Molan M., Molan G. Psihi~na obremenjenost na delovnem mestu - pojavljanje, prepoznavanje in obvladovanje
43
je bila tudi projekcija. Tak{en na~in obrambnega reagiranja je pokazal pripravljenost posameznikov, da se soo~ijo s prisotnimi te`avami, simptomi in znaki preobremenjenosti ter nanje tudi odreagirajo. Vendar je bila razvidna tudi te`nja po somatizaciji, `elja po podpori in socialnem razumevanju v prevladujo~ih stiskah in te`avah (Tabela 3).
3.6 Raven do`ivete anksioznosti
Raven do`ivete o~itne (manifestne) anksioznosti je bila nekoliko povi{ana glede na populacijske vrednosti. Med posamezniki so bile velike razlike, kar ka`e razpr{enost. Povi{ana raven o~itne anksioznosti v ~asu dodatne psiholo{ke obdelave ka`e, da je raven slabega po~utja in anksioznosti trajala dalj{e obdobje. V povpre~ju je bila do`iveta raven prikrite (latentne)
Tabela 3. Prevladujo~i obrambni mehanizmi. Table 3.   Dominant defense mechanisms.
	Mw	SD
Reakcijska formacija Reaction formation	38,08	41,00
Zanikanje, negacija Negation	48,15	38,30
Regres Regression	29,51	39,82
Represija Repression	33,97	40,17
Kompenzacija Compensation	35,26	39,12
Projekcija Projection	60,12	37,23
Intelektualizacija Intellectualization	66,79	35,45
Premeščanje Displacement	23,46	39,80
Tabela 4. Primerjava o~itne ( manifestne) in prikrite (latentne) anksioznosti. Table 4.   Manifest:latent anxiety.
	M(.n.)	SD
Očitna anksioznost / Manifest anxiety	38,48	10,96
Prikrita anksioznost / Latent anxiety	42,64	10,00
anksioznosti trajno povi{ana in je bila v intervalu poudarjene anksioznosti. Raven prikrite anksioznosti je bila vi{ja od do`ivete o~itne anksioznosti v ~asu pregleda. Razlike med posamezniki so velike. Primerjava o~itne in prikrite anksioznosti, ki sta se izra`ali v ~asu pregleda, ka`e vztrajanje slabega po~utja in do`ivetij preobremenjenosti, ki je vezano na obremenitve v delovnem okolju in zasebnem `ivljenju (Tabela 4).
3.7 Raven izra`ene psihopatolo{ke simptomatike
Raven izra`ene psihopatolo{ke simptomatike med posamezniki je bila razli~na. Izpostavljene so bile nekatere prilagoditvene te`ave, predvsem vi{ja raven utrujanja, slab{e po~utje in psihosomatski na~in obrambnega odzivanja.
44
Zdrav Var 2008; 47
Rezultati dodatnih obdelav so pokazali ambivertirane, zmerno prilagodljive, ob~utljive osebnosti, ki so nekoliko bolj anksiozne, s poudarjenim psihosomatskim na~inom obrambnega odzivanja. Dolgotrajne obremenitve so pomaknile njihovo po~utje v interval anksiozno-depresivne slike. Poslab{alo se je splo{no po~utje, dvignila se je raven prikrite anksioznosti. Dodatne obdelave so bile namre~ v ~asu od treh do {estih mesecev po izpolnjevanju Vpra{alnika VTP o obi~ajni obremenjenosti pri delu. Preobremenjenost kot do`ivetje, ki potrebuje ukrepanje, je bila prepoznana pri 18 % delavcev iz vzorca, ki opravljajo finan~ne storitve. Od vseh 219 delavcev, ki so ocenjevali svojo razpolo`ljivost, je bil dele` preobremenjenih, ki so poro~ali o stalnem slabem po~utju in znakih preobremenjenosti, vi{ji (27 %). Nekateri so v tem ~asu `e zamenjali delovno mesto, ali pa je bila njihova preobremenitev sezonske narave. 18 % delavcev je bilo tak{nih, pri katerih je bila preobremenjenost ugotovljena kot problem, ki se vle~e dalj{e obdobje, do {est mesecev, in si `elijo spremembe.
4 Zaklju~ek
Najpomembnej{i poudarki iz analize po~utja in razpolo`ljivosti, osnovne osebnostne strukture in izra`ene simptomatike ka`ejo, da so posamezniki, ki so odreagirali z do`ivetji preobremenjenosti, v osnovi nekoliko bolj ob~utljive osebnosti, njihov prevladujo~ na~in obrambnega reagiranja pa je psihosomatski. Analiza vzrokov in preobremenitev je pokazala zelo pomemben vpliv dejavnikov v zasebnem `ivljenju in v dru`ini ter vpliv zdravstvenega stanja. Na osnovi analize so bili vsakemu posamezniku predlagani zanj najprimernej{i ukrepi za obvladovanje preobremenitev. Ve~ina ukrepov se je usmerila k odpravi osnovnega vzroka, ~e je bil ta ugotovljen v zadostni meri v okviru psiholo{ke obdelave.
Glede na naravo obdelave so bili predlagani ukrepi, ki zahtevajo spremembe vedenjskih vzorcev pri posamezniku, brez posebnih obse`nej{ih dodatnih obdelav ali vodenj.
Najpogostej{a predlagana ukrepa sta bila: • Razbremenitev. Preobremenjenost je bila pri nekaterih posameznikih posledica dolgoletnega vztrajanja kombinacije doma~ih obremenitev in obremenitev v delovnem okolju. Razbremenitev pomeni pogosto novo razporeditev zadol`itev v doma~em okolju. V delovnem okolju je ponavadi preobremenitev posledica organizacijskih
neusklajenosti ali nezadostne usposobljenosti. V nekaterih primerih je posledica konfliktov in psihi~nega nasilja, ki se pojavi v neposrednem delovnem okolju. V teh primerih je predlog zamenjava osnovne vsebine dela. To je bil v nekaterih okoljih edini na~in obvladovanja preobremenitev, {e posebno ~e preobremenjeni nimajo zadostne socialne mo~i.
•    Dodatno usposabljanje. Pomemben vzrok do`ivete preobremenjenosti in slabega po~utja je bil strah pred izgubo dela glede na neustrezno stopnjo strokovne usposobljenosti. V zadnjih letih se je bistveno spremenil na~in posredovanja finan~nih storitev. Zaradi tehnolo{kih izbolj{av so se {irila delovna podro~ja. Iz zelo specializiranih delokrogov so bile izlo~ene vse rutinske naloge. Posameznemu izvajalcu so ostale kompleksnej{e, nadstandardne, posebne naloge in storitve, ki zahtevajo sorazmerno {iroko znanje, izku{nje in prilagodljivost. Glede na to se je spremenila tudi zahtevana raven izobrazbe za posamezno delo.
Posamezniki, ki ne izpolnjujejo pogoja strokovne izobrazbe, se pogosto ~utijo nepristojne, nekonkuren~ne in ogro`ene. Ta svoj strah in nemo~ povezujejo tudi z ob~utki preganjanja, nasilja in {ikaniranja. Ostala jim je le {e mo`nost za dodatno usposabljanje.
Najpogostej{a predloga povezana z delovnim okoljem, sta bila:
•    reorganizacija dela,
•    dodatno usposabljanje - dodatno usposabljanje je smiselno predvsem v kraj{ih oblikah, ki so usmerjene na posamezne vsebine in prilagojene skupini, ki se usposablja. Najpogosteje so to delavci v starostnem obdobju po 40. letu starosti, z izobrazbo, ki jim ne omogo~a ve~ napredovanja. Zaradi tehnolo{kih sprememb pa je mo`na tudi ukinitev delovnega okolja. Nekateri so si uspeli poiskati drugo delo glede na izobrazbo in delovne izku{nje v sami delovni organizaciji (8).
Pomemben vzrok preobremenitev so psihosocialne razmere v doma~em okolju. Posamezniki, ki imajo resnej{e probleme v doma~em okolju ali resnej{e okvare zdravja, bistveno te`je prena{ajo obremenitve v delovnem okolju. Posledica je bistveno poslab{anje razpolo`ljivosti in po~utja (18,19). Identifikacija vzrokov preobremenjenosti je smiselna in nujna za na~rtovanje usposabljanja, uvajanje novih tehnologij in reorganizacijo procesov dela.
Posamezniki
Smiselno je osve{~anje posameznikov o njihovi aktivni vlogi pri ohranjanju svoje razpolo`ljivosti. Zaradi
Molan M., Molan G. Psihi~na obremenjenost na delovnem mestu - pojavljanje, prepoznavanje in obvladovanje
45
vsakodnevnih obremenitev v slu`bi in doma posamezniki pozabijo na rekreativne dejavnosti, na ohranjanje psihofizi~ne kondicije, na zdrav `ivljenjski slog. @e s temi ukrepi bi bistveno izbolj{ali po~utje. Nekatere posameznike je bilo potrebno usmeriti v razli~ne vrste progresivnih sprostitvenih tehnik, v na~ine obvladovanja stresa ali v na~in izbolj{anja medosebnih komunikacij.
Ve~ina do`ivetih preobremenitev je bila tak{nih, da bi bilo mo`no z ukrepanjem pri posameznikih in v delovnem okolju preobremenjenost obvladovati. Postopek identifikacije obremenitev je temeljil na modelu Razpolo`ljivost - Humanizacija, nadgrajenim z analizo vzrokov preobremenitev, ter na tej osnovi oblikovanimi predlogi ukrepov. Rezultati aplikativne {tudije so pokazali, da je mogo~e z modelom Razpolo`ljivost - Humanizacija identificirati vzroke preobremenitev na podro~ju storitev (5,20). Po modelu Razpolo`ljivost - Humanizacija so bili identificirani vplivi organizacijskih (O) in tehnolo{kih (T) pogojev ter ~love{kih potencialov (^), predvsem usposabljanja in procesov ohranjanja psihofizi~ne kondicije. Kot nadgradnja se ponujajo {e nekateri ukrepi, ki bi jih veljajo oblikovati na ravni celotne delovne organizacije. To so investicije v tehnolo{ki razvoj in proces kadrovanja.
Preverjanja RH - modela v konkretnem delovnem okolju je bilo usmerjeno predvsem na preverjanje vpliva komponente ~lovek (^).
V ° J
( J \    \^
jY D
f~Y*n—
3
Sistemati~na analiza preobremenjenosti po metodolo{ko jasno opredeljenem postopku je smiselna, ker omogo~a obvladovanje preobremenjenosti neodvisno od vplivov trenutnih razmer. Na osnovi rezultatov analize smo poizku{ali prepoznati temeljne vzroke preobremenitev in predlagati ukrepe. Raziskava je bila narejena na omejenem vzorcu kot u~ni primer uporabe RH - modela za obvladovanje preobremenjenosti v dejanskem delovnem okolju. Najpomembnej{i poudarek, ki izhaja iz raziskave je:
"Potrebna je sistemati~na, dovolj ob{irna analiza, ki traja nekoliko dalj{e obdobje. Rezultati so bolj zanesljivi, kadar je zajeto nekoliko dalj{e, vsaj {est mese~no obdobje, kot je bilo v opisani raziskavi".
Literatura
1.    http: //www.ess.gov.si/slo/dejavnost/analize/2004/lp - zap2004.
2.    Molan M. et. al. Obvladovanje do`ivetij preobremenjenosti: ^ili za delo. Priro~nik za svetovalce za promocijo zdravja pri delu. Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni in{titut za medicino dela, prometa in {porta, Ljubljana, 2006.
3.    Ch. Sedlatschek. Preventing Work - related Psychosocial Risks: European Perscpetives. In: Weikert C., Torkelson E., Pryce J., editors. Occupational Health Psychology, Empowerment, Participation & Health at Work. Spain, European Academy, 2002: 10-13.
4.    Dodi~-Fikfak M, Franko A., Gazvoda T, Ko`uh M, Molan M, Pelhan B. et. al. Zdravi delavci v zdravih organizacijah: ^ili za delo. Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni in{titut za medicino dela, prometa in {porta, Ljubljana, 2006.
Slika 2.   RH - graf s poudarjenimi to~kami in povezavami grafa, ki so predstavljene v prispevku. Figure 2. RH - graph with dark shaded circles and links outlined in the paper.
46
Zdrav Var 2008; 47
5.    Molan M, Molan G. Worker's well being in different working environments. V: Weikert, Clemens (ur.) Occupational health psychology: empowerment, participation and health at work, (European Academy of Occupational Health Psychology Conference Proceedings Series). Nottingham: The Institute of Work, Health & Organisations, 2002: 130-133.
6.    ^etrta evropska raziskava o delovnih razmerah. Evropska fundacija za izbolj{anje `ivljenjskih in delovnih razmer. EF/06/ 78/SL, http://www.eurofound.europa.eu.
7.    Molan M. The ten commandments of modern ergonomics or shaping of men influence on the system's performance and nuclear safety. V: Bradley, G. E. (ur.), Hendrick, H. W. (ur.). Human factors in organizational design and management - 4. Proceedings of the 4th international symposium; 1994 May 29-Jun 2; Stockholm. Amsterdam: North-Holland Elsevier science B.V., 1994, str. 155-160.
8.    Molan M, Molan G. Well-being of workers in the post-transition and globalisation period. V: Giga, Sabir (ur.). Occupational health psychology: flexibility, quality of working life and health, (European Academy of Occupational Health Psychology Conference Proceedings Series). Nottingham: The Institute of Work, Health & Organisations, 2003: 162-166.
9 Molan M. ^lovekovo vedenje, Priro~nik za varno in zdravo delo, TZS, 2002.
10.  Crayon P. , et al. Evaluation of an assessment tool measuring psychosocial work factors and health in office in Human Factors in Organizational Design and Management - VI, P. Vink et al. 1998 Elsevier Science B. V.
11.  Su{nik J. Ergonomska fiziologija. Radovljica, Didakta, 1992, 352 str.
12 Molan M. Organizacija dela v razli~nih izmenah in delovna u~inkovitost upravljalcev rizi~nih avtomatiziranih procesov : doktorska disertacija. Ljubljana: [M. [kof], 1990. XVI, 422 str.
13.  Molan M, Molan G. Model povezave razpolo`ljivosti in delovnega okolja = Model for connection of actual availability and workload. Sanitas et labor, 2001; 2; 1: 27-41.
14.  Molan M, Molan G. Razvoj ekspertnega RH modela - drugi del. Ljubljana: Klini~ni center, Klini~ni in{titut za medicino dela, prometa in {porta: Hermes softlab, 2002 (poro~ilo o raziskavi L3-2122).
15.  Plutchik R, Kellerman H. Priro~nik, Profil Indeks Emocij, Zavod RS za produktivnost dela, Ljubljana. 1979.
16.  Lamovec T. Vpra{alnik `ivljenjskega stila in obrambni mehanizmi. Zavod RS za produktivnost dela, Ljubljana, 1990.
17.  Molan M, Arneri~ N, [inigoj, V. Projekt Humanizacija dela v Termoelektrarni [o{tanj : Psiholo{ka analiza vpliva dela in delovnih pogojev na po~utje, delovno zmo`nost in `ivljenje delavcev Termoelektrarne [o{tanj : poro~ilo o znanstveno raziskovalni in razvojni nalogi za naro~nika Termoelektrarno [o{tanj. Ljubljana: Klini~ni center, Klini~ni in{titut za medicino dela, prometa in {porta, 2000. XXV, 408 str.
18.  Molan M. Poro~ilo o psiholo{kih pregledih delavcev Gradisa za leto 2004. Ljubljana: In{titut za medicino dela in {porta, 2005.
19.  Molan M. Poro~ilo o obi~ajni obremenjenosti delavcev NLB d.d. za leto 2005. Ljubljana: Klini~ni in{titut za medicino dela, prometa in {porta, 2006.
20.  Molan G, Molan M. Formalization of expert AH model for machine learning. V: Damiani, E. (ur.). Knowledge-based intelligent information engineering system and allied technologies: KES 2002, Frontiers in artificial intelligence and applications, vol. 82. Amsterdam [etc.]: IOS Press, 2002: 110-114.