PO KONGRESU SAMOUPRAVIJALCEV Drugi kongres samoupravljal-cev je za nami. Delegati so se razšli vsak na svoje delovno mesto, polni vtisov in optimizma. Toda sedaj, ko je kongres končan, se delo šele začne, saj je kongres sa-moupravljalcev dal polno podporo naprednim težnjam, ki so vsebovane v resolucijah iz dela posameznih komisij. Najbolj celovito pa so te težnje strnjene v resoluciji o aktualnih političnih nalogah, v kateri se zrcali jedro samou-pravljalskih hotenj, stališč, odločitev in zahtev. Zaradi tega objavljamo to resolucijo tudi v našem listu. zultatih dela v vseh dejavnostih. Hkrati kongres odločno zahteva, da je treba preprečiti vse oblike pridobivanja in prilaščanja, ki niso v skladu z delitvijo po delu in z rezultati dela in odpraviti neupravičene socialne diferenciacije, ki nastajajo na tej ali na katerokoli drugi podlagi. To so ključna vprašanja nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja. V socialističnem in samoupravnem reševanju teh vprašanj se kaže življenjska zainteresiranost delavskega razreda tn delovnih ljudi vseh narodov in narodnosti naše socialistične skup- S tem namenom se kongres zavzema za to, da bi celotni politični, zlasti pa skupščinski sistem gradili na samoupravni strukturi združenega dela in samoupravno organiziranih interesih skupnosti, tako da bo kar se da neposreden odsev svobodno izraženih in samoupravno poenotenih interesov delovnih ljudi. Odločno se je treba upreti vsem poskusom, da bi v našem skupščinskem sistemu obdržali ali še okrepili oblike, ki bi se opirale na osamosvojene politične grupacije, odtujene od delavskega razreda in združenega dela. Kongres se zavzema za podru-žbljanje politike in zavzema stališče, da je nevzdržen vsak poskus zapiranja politike v forume in ozke kroge in njeno spreminjanje v prakticistično igro trenutnih parcialnih interesov, ki iz politike dela politikantstvo, iz skrbi za človeka skrb posameznika za položaj v hierarhiji oblasti, iz politizacije množic pa manipuliranje z njimi. Kongres obsoja vsak poskus, da bi politikantstvo, karierizem in boj med posamezniki za zvišanje osebnega položaja dobili pravico do obstoja v političnem življenju naše samoupravne družbe. PODPORA SKLEPOM BRIONSKE SEJE 5. Kongres v celoti podpira sklepe 17. seje predsedstva ZKJ, hkrati pa izraža, izhajajoč iz lastnih opredelitev, zlasti tistih iz u-vodne in sklepne besede tovariša Tita in iz referata tovariša Kardelja, upravičena pričakovanja in zahteve delovnih ljudi, da se bodo vsi ti sklepi učinkovito in dosledno uresničevali na vseh ravneh političnega in družbenega odločanja. Vsako obotavljanje in o-mahovanje pri uresničevanju teh stališč delovnih ljudi v praksi, bo kongres ocenil kot ogrožanje njihovih življenjskih interesov. POPOLNA OSEBNA ODGOVORNOST Kongres zastopa stališče, da bi s pešanjem lastne revolucionarne in napredne pobude in enotnosti organiziranih socialističnih sil širil prostor za delovanje tistih re-(Nadaljevanje na 2. strani) Celje - skladišče Per 214/1971 Mk--- _ 1119710481,5 COBISS © GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Glede na to, da v naši skupnosti ni razen samoupravno združenih delovnih ljudi nobene družbene sile, ki bi lahko uspešno in demokratično odpravljala družbene težave in protislovja ter bila nosilka naše revolucije v njenem stalnem gibanju, II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije sprejema naslednjo resolucijo o trenutnih političnih nalogah: 1. Kongres je v celoti podprl u-stavne spremembe in poudaril, da je po končani javni razpravi predlagana dopolnila treba sprejeti in z delom vseh družbenih sil zagotoviti, da bo njihovo bistvo dobilo praktičen izraz v uresničevanju samoupravnih družbenih odnosov. Izražajoč prizadevanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, kongres poudarja odgovornost vseh subjektov političnega in samoupravnega odločanja in vseh nosilcev javnih funkcij, da odločno in dosledno uresničujejo načela in vsebino ustavnih dopolnil pri odpravljanju nasprotij in problemov znotraj združenega dela, v mednacionalnih odnosih, v uveljavljanju prakse demokratičnega sporazumevanja ter samoupravnega in družbenega dogovarjanja, v razvijanju integracije družbe na samoupravnih temeljih, v nadaljnji krepitvi enakopravnosti, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. NEODTUJLJIVE PRAVICE DELOVNIH LJUDI 2 2. Kongres zahteva takojšnjo in vsestransko obdelavo ter dosledno uveljavitev tistih ustavnih dopolnil, ki se nanašajo na neodtujljivost pravic delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij do razpolaganja s pogoji, sredstvi in rezultati dela, ki prispevajo h krepitvi odločilne vloge in vpliva združenega dela na celoto tokov gospodarske in družbene reprodukcije, ki prispevajo k samoupravnem povezovanju in integraciji družbenih sredstev dela in ustvarjanja ter k dosledni uporabi načel delitve po deiu in re-nosti. To je preizkusni kamen vsa- nosti. To je preizkusni namen vsake politike, vsake opredelitve in vsakršnega ravnanja v družbi. Po uresničevanju te smeri je nujno potrebno premagovati takšne odnose in prakso, ki omogočajo odtujevanje rezultatov dela v obliki državno-lastniškega in tehnokratsko-upravljalskega monopola in ki pomagajo krepiti od proizvajalca odtujene centre ekonomske in politične moči. POPOLNA ENAKOPRAVNOST 2. kongres sodi, da razredni, gospodarski, kulturni in drugi interesi delavskega razreda zahtevajo, da je v mednacionalnih odnosih dosledno potrebno uresničevati načela popolne enakopravnosti, enake odgovornosti in udeležbe vseh republik in pokrajin pri upravljanju skupnih zadev. To je bistveni temelj za krepitev enotnosti in trdne povezanosti naše večnarodne skupnosti. Po drugi krani pa taisti interesi zahtevajo, da se v mednacionalne odnose vnašajo humanistična vsebina, zaupanje, duh bratstva in enotnosti, čedalje tesnejše zbliževanje in solidarnosti. Zato bodo naši delovni ljudje tudi vnaprej odločno nastopali proti vsem poskusom spodkopavanja načel enakopravnosti, samostojnosti neoviranega razvoja vsakega posameznega naroda in narodnosti in proti vsem poskusom hegemonizma, vsiljevanja lastnih stališč drugim in podcenjevanja interesov drugih. Enako pa bodo odločni v boju proti poskusom, da bi iz šovinističnega nacionalizma ustvarjali izhodišče za politični boj proti socialističnim samoupravnim in humanističnim izročilom naše revolucije. ENAKOPRAVNO MED PARTIJAMI 4. Kongres opozarja na pomen doslednega izpopolnjevanja političnega sistema s stališča vse večjega vpliva neposrednih proizvajalcev in samoupravne družbene baze na vse tokove, centre in ravni političnega odločanja. ZLATE ZNAČKE Kakor vsako leto, tako so bile tudi letos razdeljene zlate značke kot priznanja za dolgoletno delo. Zlate značke so dobili naslednji sodelavci: Agrež Alojz, De-lakorda Karel, Delakorda Ladislav, Hribar Matija, Kramaršek Stana, Krajnc Edvard, Knez Terezija, Kolarič Jaroslava, Košir Silvo, Kač Terezija, Mozetič Milan, Majcen Mihael, Mež- nar Ivan, Rojnik Franc, Seničar Anton, Tržan Anton, Vrečer Franc, Zupanek Milan, Zapušek Jože, Zupanc Stanko in Zupanc Ana. Značke je podelil glavni direktor Rado Bremec, ki se je v imenu kolektiva vsem zahvalil za dolgoletno in požrtvovalno delo in jim čestital. Glavni direktor Rado Bremec je z velikim zadovoljstvom in v veselem razpoloženju izročil svojim starejšim sodelavkam in sodelavcem zlate značke 2_____________________________. ——— Etuajfihaa PO KONGRESU S AMOUPRA V L JALCEV (Nadaljevanje s 1. strani) akcionarnih in konservativnih sil v državi in tujini, ki se postavljajo po robu socializmu, samoupravljanju in naši neodvisni zunanji politiki. Kongres se zavzema za takšno ravnanje vseh nosilcev javnih funkcij, s katerim se razume svobodno izražanje stališč v političnih in družbenih organih ter v demokratičnih razpravah, obenem pa tudi za popolno osebno odgovornost pred temi organi in tistimi, ki so jih delegirali, odgovornost za svoje javno delovanje in za vse posledice svojih opredelitev. Takšno odgovorno demokratično ravnanje dobiva poseben pomen v velikih družbenih spremembah, ki so v teku. Novi položaj in velike naloge, ki so pred nami, zahtevajo nov način postavljanja in učinkovitega delovanja vseh zavednih in organiziranih sil delavskega razreda in delovnih ljudi na čelu z ZKJ. V tem ima veliko vlogo okrepljena in organizirana dejavnost ZSJ. VSE PRILAGODITI STABILIZACIJSKI POLITIKI 6. Kongres v celoti podpira vsa prizadevanja za zagotovitev večje stabilnosti na tržišču in za premagovanje inflacije. Pri uresničevanju stabilizacijskega programa se bodo morale dejavno izkazati vse družbene sile. Nihče nima pravice, da bi rabil več, kot je na voljo, da bi investiral brez kritja, da bi uvažal, ne da bi pomislil, kako bo s plačilom, da bi razvijal splošno potrošnjo mimo ustvarjenega dohodka. Neodpust-no je kršiti zakone in predpise, pozabljati na uresničevanje ukrepov gospodarske politike, samovoljno odstopati od družbenih dogovorov in poslovnih sporazumov. Kongres poziva vse organizacije združenega dela, interesne in družbenopolitične skupnosti, naj svoje obveznosti, poslovno politiko in razvojne zamisli prilagodijo stabilizacijski' politiki. OMOGOČITI USPEŠEN ENOTEN TRG 7. Interes celotnega delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je, da se dosledno zgradijo temelji, ki bodo omogočili izpopolnitev in učinkovito delovanje enotnega jugoslovanskega trga in svobodno povezovanje organizacij združenega dela kakor tudi gospodarskih in drugih zmogljivosti družbe. PRAVICA DO SAMOSTOJNEGA RAZVOJA 8. Naša samostojna, samoupravna pot socialističnega razvoja je neločljivo povezana z neuvrščeno politiko, za katero se zavzema socialistična Jugoslavija. Kongres opozarja na pomen vztrajnega in doslednega boja za nadaljnjo krepitev neodvisne politike Jugoslavije, njenih obrambnih sposobnosti in suverenosti, za razvoj enakopravnih odnosov in demokratičnega sodelovanja med narodi in državami, za razvoj solidarnosti in medsebojne podpore delavskih, osvobodilnih in drugih naprednih gibanj v boju za mir, družbeni napredek in socializem. Še naprej se bomo zavzemali za to, da bo Jugoslavija popolnoma odprta za vse napredne tokove in vplive v svetu, odločno pa se bomo upirali vsem pritiskom in poskusom delovanja s pozicije sile, neenakopravnosti, spodkopavanja suverenosti in pravice do samostojnega razvoja. ZDRUŽITI SE V ENOTNI DRUŽBENI AKCIJI Delovni ljudje in socialistične sile naše države so v prelomnem trenutku boja za veliko stvar — za nadaljnje osvobajanje dela in človekove osebnosti, za resnično enakopravnost naših narodov in Komisija za racionalizacije je razpravljala o nekaterih predlogih za racionalizacije. Osvojila je več predolgov, med temi predlog Ši-banc Ferda, ki je predlagal racionalizacijo za strojno ravnanje in narodnosti, za krepitev sil in stabilnosti naše samoupravne, socialistične večnarodne skupnosti. Na dnevnem redu so neposredne naloge s področja uresničevanja te dolgoročne zamisli našega celotnega družbenega razvoja, katerega osnovne črte je jasno zarisal II. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Zato se morajo vse družbene organizacije, vsi odgovorni družbeni dejavniki združiti v enotni družbeni akciji za uresničevanje te politične zamisli. Glede na to in glede na dolgoročne skupne interese delavskega razreda in delovnih ljudi vseh narodov in na- kroženje gornjih obročev kant za smeti. Predlog in njegova izvedba sta se izkazala kot zelo uspešna zato je komisija sklenila, da to prizna kot tehnično izboljšavo. rodnosti Jugoslavije so vse zavedne družbene sile dolžne z visoko razvitim čutom odgovornosti prispevati k temu, da bi po demokratični poti, hitreje in uspešneje našli rešitve za premagovanje sedanjih težav in odpravljanja problemov, nesporazumov in sporov. II. kongres samoupravljalcev zahteva, da njegovi sklepi usmerjeni k nadaljnjemu uveljavljanju vodilne vloge delavskega razreda v skupnosti, osnovani na samoupravljanju in nacionalni enakopravnosti, postanejo temeljno izhodišče za delo in ravnanje vseh in vsakogar. Pantner Anton in Meznarič Alfred pa sta predložila predlog za prihranek pitne vode za hlajenje varilnih strojev. Ta predlog vsebuje zaprti sistem hlajenja tako, da se voda, ki odteka spet zbere v cisterni in prehaja ohlajena ponovno v hladilni sistem. Predlagatelja sta poleg tega sistema predlagala še dva načina odprtega sistema hlajenja. Po prvem načinu naj bi uporabljali obstoječe lastne vodnjake, po drugem pa bi uporabljali vodo iz Hudinje ali Voglajne, ki bi jo bilo treba predhodno očistiti nesnage. Komisija je smatrala, da je predlog izredno koristen in prisodila nagrado po pravilniku. Predlog je komisija predložila vodstvu sektorja tehnične priprave v proučitev in čimprejšnjo realizacijo. Maks Knez je predlagaFizholj-šavo pri vstavljanju konic v deske za sušenje posode. Predlagal je izdelavo posebne jeklene plošče v obliki šablone v katero bi igle sicer ročno vstavili, nato pa na stiskalnici z enim stiskom vtisnili v desko. Komisija je predlog sprejela kot koristen in ga sklenila posredovati v čimprejšnjo izvedbo, predlagatelju pa je prisodila nagrado po pravilniku. Štorman Ivan je predložil izboljšavo za vzdrževanje lužnih Črpalk pri Ruthner stroju za luže-nje. Komisija je tudi ta predlog osvojila kot koristen in ga posredovala v izvedbo, predlagatelju pa prisodila nagrado po pravilniku. Tudi Rejc Marjan in Krajec Ludvik sta predlagala izboljšave pri ovalnih emajliranih pralnikih, ki jih je komisija sprejela kot koristne in določila nagrado predlagateljema v skladu s pravilnikom. Komisija je obravnavala še druge koristne predloge in jih osvojila. Vsem sodelavcem priporočamo, da sledijo vzgledu teh sodelavcev in z racionalizacijo pripomorejo k večji storilnosti in večjemu dohodku podjetja. ej DOPISUJTE V EV1AJLIREC Naše poslovanje v prvem trimesečju Poslovni odbor je na zadnji seji obravnaval poročilo o poslovanju v prvem trimesečju letošnjega leta in ga predložil delavskemu svetu, ki ga bo obravnaval na seji dni 27. maja 1971. Iz poročila je razvidno, da v prvem trimesečju nismo dosegli planirane proizvodnje. Po količini je bila dosežena 89,6 %, po vrednosti pa 81,6 %. Če pa to proizvodnjo primerjamo z dosežki v prvem trimesečju leta 1970, nam ta primerjava pokaže, da smo dosegli 101,7 odstotka po količini in 117,9 odstotka po vrednosti. Pri izvozu smo dosegli 97,3 % v dolarski valuti v primerjavi s prvim trimesečjem v letu 1970, vendar je celotna realizacija v primerjavi s planom dosežena 98,7 »/o in presežena v primerjavi z lanskoletnim istim obdobjem za 11,8 °/o. Izplačani bruto osebni dohodki so večji za 13,8 %>, medtem ko je število zaposlenih manjše za 1,7 °/o. Proizvodnjo smo torej dosegli v primerjavi z lanskim obdobjem za 1,7 °/o po količini, po vrednosti pa za 17,9 odstotka, Rezultati poslovanja v prvem trimesečju bi bili lahko boljši, če ne bi bilo pomanjkanja reprodukcijskega materiala, surovih delov, rezervnih delov za varilne stroje, remont nekaterih strojev, izrabljenost strojnega parka itd. Iz poročila je nadalje razvidno, da se' nam zaloge in terjatve povečujejo močneje kot pa viri obratnih sredstev in da se je odstotek kritja v primerjavi z letom 1970 močno poslabšal. Zaskrbljujoče je večanje zalog materiala in terjatev do kupcev. V bodoče moramo zmanjšati nepotrebne zaloge materiala in nabavljati le tisti material, ki ga za tekočo proizvodnjo potrebujemo, kajti zaradi prevelikih zalog in terjatev do kupcev ter zmanjšanja obsega kratkoročnih kreditov, je naš žiro račun pri banki stalno blokiran. Blokada žiro računa pa nam povzroča velike težave. Kljub vsemu pa predstavljajo prvi trije meseci poslovanja v letošnjem letu izredno konjunkturno obdobje za vse vrste posode, sanitarnih in drugih naših izdelkov. Seveda je tako stanje na tržišču povzročila nakupovalna mrzlica, ki je nastala v zvezi z devalvacijo dinarja, kar je vzpodbudilo potrošnike, da nalagajo svoj denar v trajne potrošniške dobrine. Zaradi takega stanja je bila naša prodaja večja v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu za devet milijonov dinarjev. Stanja na tržišču pa nismo uspeli izkoristiti zaradi pomanjkanja kopalnih kadi, pomivalnih omaric, butan jeklenk in asortimana posode, ki je zelo desortirana kljub visoki zalogi. Tako prepočasno prilagajanje naše proizvodnje tržiščnim zahtevam ni omogočilo boljšega koriščenja stanja razmer na tržišču. Bruto dohodek je bil dosežen za 1 % manj kot smo ga predvideli s planom, presegli pa smo za 1 % stroškov več kot smo predvideli s planom. Dobiček je torej manjši zaradi večjih izrednih izdatkov od izrednih dohodkov po gospodarskem planu in ne po planu stabilizacije. RACIONALIZACIJE Več aktivnosti članov ZK pri reševanju gospodarskih in drugih problemov Zadnja konferenca članov ZK, ki je bila konec aprila, je odkrila marsikatero vprašanje v zvezi z dejavnostjo članstva ZK. Ne glede na to, da razprava ni bila dovolj sproščena, je konferenca odprla več vprašanj za katera se morajo komunisti zavzeti, da bodo rešena tako, kot so zastavljena. Na konferenci so bila v glavnem obravnavana gospodarska vprašanja, ki so sicer znana iz razprav in sklepov organov upravljanja v zvezi z rezultati gospodarjenja v letu 1970 in rezultati v prvem tromesečju letošnjega leta, Mnogo je bilo govora o osebnih dohodkih v našem podjetju v primerjavi s podatki družbenega knjigovodstva v občinskem in republiškem merilu. Konferenca pa je dodobra pretresla tudi slabosti v proizvodnji in poslovanju podjetja v letu 1970 ter o nujnosti in upravičenosti sprejetih stabilizacijskih u-krepov. Ugotovljeno je bilo, da smo v letu 1970 sicer dosegli določen napredek v poslovanju podjetja, ki se kaže predvsem v povečanju vrednosti proizvodnje in prodaje, kakor tudi v postopnem uvajanju nove proizvodnje. Ugotovljeno je tudi,, da proizvodnja v 1970. letu ni bila dosežena po a-sortimanu in količini. Težka pa je ugotovitev, da nam zadnja tri leta stalno pada ostanek dohodka za sklade in neto sklade. To se dogaja predvsem zato, ker so cene materialu občutno porasle, pa tudi zaradi sprememb devizne in kreditno monetarne politike ter o-stalih zakonskih predpisov. Na konferenci je bila postavljena zahteva, da se morajo člani ZK z vsemi močmi zavzeti za izvajanje stabilizacijskega programa, zlasti za tiste postavke, ki omogočajo najboljši finančni uspeh podjetja. Nadalje je bila postavljena zahteva vodstvu podjetja in samoupravnim organom, da morajo zasledovati vse postavke stabilizacijskega programa tako, da bo program v celoti in uspešno ustvarjen, kot je planirano. Stabilizacijski program pa se mora izpopolnjevati tudi z novimi načrti in nalogami v skladu z razvojem podjetja. Ce hočemo razširiti reprodukcijo, moramo prilagoditi našo proizvodnjo tržnim potrebam in proizvajati tiste predmete, ki so na tržišču najbolj iskani. Uvajati moramo v našo proizvodnjo nove, visoko a- kumulativne izdelke, obenem pa izvršiti razne izboljšave na izdelkih, ki jih proizvajamo po našem programu, pri tem morajo biti izboljšani tehnološki postopki, uvedena mora biti mehanizacija in skrajšan pretok materiala skozi proces proizvodnje. Iz sklepov, ki jih je pripravila posebna komisija na podlagi referatov in razprave je razvidno, da postavlja konferenca ostro zahtevo po ekonomičnem poslovanju, za kar se morajo zavzeti strokovne službe. Bolj kakor doslej pa je treba prisluhniti mnenju, zahtevam in težnjam članom delovne skupnosti ter odpraviti razne vzroke nezadovoljstva. Člani ZK, ki so na vodilnih delovnih mestih, so dolžni, da v svojem okolju skrbe tudi za pravilno politično vzdušje in tako uresničujejo cilje, ki si jih je zastavila ZK. Iz razprave je razvidno, da posamezne osnovne organizacije ZK (oddelki) niso delali organizirano in smotrno. Nekateri se niso sestali celo po več mesecev. Nakazana je bila potreba po reorganizaciji. Aktivnost članov ZK se mora odražati v organih samoupravljanja in v družbenopolitičnih organizacijah. Konferenca poziva vse delavce podjetja, da naj bodo bolj aktivni in odločni pri postavljanju vprašanj za boljše reševanje tekočih problemov organom upravljanja, predvsem svetom delovnih enot kakor tudi sindikalnim organizacijam po obratih in na zborih delovnih skupin. Delavci po obratih naj zahtevajo od svojih vodstvenih organov, da so informirani o vsem dogajanju v podjetju in da dobe pravočasne odgovore in rešitve, ki so v zvezi s problemi delavcev in čestimi zastoji v proizvodnji. Izraženo je bilo mnenje, da je potrebno poostriti prizadevanje za boljšo kvaliteto in pazljivost do izdelkov in naj imajo vsi sodelavci glede tega močan čut odgovornosti do svojega vloženega dela, ker bodo le koristili sebi in podjetju, s tem bo dosežen tudi večji dohodek in osebni dohodek. Konferenca je sprejela več novih mladih članov in sklenila, da mora biti zaostren odnos do tistih članov ZK, ki ne izpolnjujejo nalog organizacije ZK. V skladu s sklepi konference so bili v mesecu maju sestanki oddelkov, o čemer bomo poročali v prihodnji številki. ZBOR SAMOUPRAVLJALCEV Na pobudo delegatov 2. kongresa samoupravljalcev iz celjske občine je sklican zbor samoupravljalcev občine Celje dne 31. maja 1971. Na tem zboru bodo razpravljali o naslednjem: a) pregled realizacije XV. u-stavnega amandmaja, b) ocena stopnje samoupravljanja v delovnih organizacijah, c) ustavne spremembe po XXI., XXII. in XXIII. ustavnem amandmaju, č) integracija in razširjena reprodukcija, d) položaj delavca, občana v krajevni skupnosti, e) kratek povzetek bistvenih za-ključkovkongresa in realizacija teh kar je osnova za akcijski program. Zbor samoupravljalcev bo v Narodnem domu od 9. do 13. ure. Zbora se bodo udeležili delegati iz vseh podjetij po ključu, na vsakih 500 zaposlenih en delegat. Pripravljalni sestanek za ta zbor je bil dne 17. maja na občinskem GOSPODARSKE PROIZVODNJA, REALIZACIJA IN ZALOGE BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE Proizvodnja peči in štedilnikov na tekoča goriva je v prvih 2 mesecih 1971 naglo rastla zaradi močnega povpraševanja v zadnjem četrtletju 1970. Zaloge so večje, povpraševanje je manjše zaradi sezone in zaradi podražitve olja. Zato je pričakovati znatno zmanjšanje povpraševanja in proizvod- sindikalnem svetu v Celju. Na tem sestanku je bilo predlagano naj bi se ustanovila stalna konferenca samoupravljalcev v občini Celje. Potom stalne konference samoupravljalcev bi bila dana pomoč podjetjem pri organizaciji izobraževanja samoupravljalcev, izmenjane bi bile samoupravne izkušnje in podobno. Poleg tega bi bila dana pomoč tistim podjetjem, ki nimajo organiziranih strokovnih služb, skratka vzpodbujala bi hitrejšo rast znanja pri samouprav-Ijalcih. Sindikati predlagajo, naj bi predsedstvo take konference štelo petnajst članov, ki so najbolj povezani v vsakodnevno prakso samoupravljanja. Mnenje o ustanovitvi te konference pa bodo izrekle še posamezne delovne organizacije. V prihodnji številki pa bomo podrobneje poročali kaj je bilo sklenjeno na zboru samoupravljalcev. ej INFORMACIJE nje. Proizvodnja in realizacija peči na trdna goriva se zmanjšuje. Proizvodnja emajlirane posode je bila v prvih 2 mesecih letos nižja kot v istem lanskem obdobju. Realizacija je na nivoju proizvodnje. Povpraševanje je nižje kot lani. Povpraševanje po električnih štedilnikih je izredno ugodno. Proizvodnja hladilnikov je zaradi velikih zalog nekoliko zmanjšana, vendar je zaradi bližnje sezone pričakovati povišanje. Ustanovljeno je Emokontainer podjetje Delavski svet je na seji ob koncu aprila sklenil, da se ustanovi podjetje za proizvodnjo kontejnerjev. Novi proizvodni objekt bo zgrajen v teku enega leta ali do meseca aprila 1972. Novo podjetje upravljajo do vpisa v register organi upravljanja EMO in veljajo zanj tudi vsi samoupravni splošni akti EMO. Posebna skupina naših sodelavcev je izdelala prototip prvega kontejnerja. Skrbelo jih je kako bo prestal težko preizkušnjo, pa se je vse dobro izteklo in šo zadovoljni Razprave in predlogi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov Po vprašanju delitve dohodka in osebnega dohodka je poslovni poslovni odbor- sprejel že vrsto sklepov, ki se postopoma bližajo uresničitvi. Prav tako jih je sprejel delavski svet, skratka, prizadevanj za rešitev tega problematičnega in zamotanega vprašanja je mnogo. Številni člani kolektiva so izrazili željo, naj o tem čim več pišemo, in. jih na ta način obveščamo. . . Sektor poslovnih odnosov je prir pravil predlog odnosno osnovni koncept delitve dohodka in osebnega dohodka. O tem konceptu 'je razpravljal poslovni odbor na seji dne 18. 5. 1971. S pravilnikom o delitvi dohodka je določeno, da mora podjetje deliti dohodek na del za osebne dohodke in za sklade v določenem razmerju. Glede na pogoje poslovanja bi bilo nujno, da z letnim družbenim planom določamo realno delitveno razmerje dohodka, sistem delitve OD pa je potrebno dopolniti tako, da bodo zaščiteni vsaj minimalni skladi podjetja. Iz tega sledi, da bi masa izplačanih OD med letom morala biti preko instrumentov delitve z višino med letom doseženega dohodka, pri tem pa ..je treba upoštevati me-lečno dinamiko formiranja dohodka.' Obstoječi- sistem delitve ne zagotavlja formiranja skladov. Masa osebnih 'dohodkov za posamezne .obračunske enote se formira po cenikih, ki so z izjemo cenika za upravno administrativno enoto vezani :na obseg.proizvodnje ne glede na rezultate, ki jih ta proizvodnja daje (dohodek). Glede na zapiranje Škarij med prodajno ceno -in stroški poslovanja se stopnja akumulativnosti zmanjšuje. Kljub teoretičnemu povečanju pokritja in s tem dohodka pri večji proizvodnji ostaja odprto vprašanje ali bo povečan obseg proizvodnje dal zadostne efekte,.,da se bo pokrila povečana masa OD, ki izhaja iz večje proizvodnje. Obstaja realna možnost, posebej še to leto, da se bo zaradi povečanja stroškov stopnja pokritja znižala, pri povečani proizvodnji pa bodo osebni dohodki naraščali. Obstoja nevarnost, da bodo osebni dohodki presegli višino dohodka s katerim razpolaga podjetje. Problem je še potenciran z zelo slabo likvidnostjo podjetja, zaradi katere se povečujejo obveznosti iz dohodka (obresti za kredite) razpoložljivi del dohodka za podjetje pa -se za to. zmanjšuje. Da bi dosegli minimalno akumulacijo je potrebno, da vgradimo-v sistem nagrajevanja mehanizem, ki bo določal relacijo med doseženim dohodkom (v realizaciji in zalogah) in obračunanimi osebnimi dohodki. Možnosti za to sta' dve: Prva možnost so ceniki posameznih obračunskih enot vezani na dohodek enote ali doseženo pokritje. Enota bi participirala na dohodku — pokritju, pri tem pa bi bilo potrebno upoštevati pogoje posamezne enote za. doseganj e pokritja. To metodo zaenkrat ni mogoče vpeljati, ker naš sistem knjigovodstva ni izdelan tako, da bi bilo možno ugotavljati realen dohodek, ki ga ustvari posamezna obračunska enota. Druga možnost je v uvedbi točkovnega sistema obračuna OD in sicer tako, da se smatrajo vrednosti dosežene po cenikih kot masa točk, vsota vseh točk po cenikih pa se primerja z doseženim dohodkom in tako ugotovi vrednost točke, ki se lahko izplača. Vrednost točke bi bila enotna za celo podjetje. Ne glede na spremembe, ki bodo. eventuelno nastopile z spremembo ocene delovnih mest ali spremembo cenikov ipd. je nujno, da se vzpostavi čimprej odvisnost VEČ REDA Na seji DS so bile pripombe glede izboljšanja higiene in čistoče ter boljšega pogoja toplega in dietnega obroka. Splošna služba oziroma oddelek za družbeni standard je ukrenil vse potrebno za boljši sistem delitve malice. Malica je začela redno prihajati 10 do 15 minut pred 10. uro, tako da se naložita dva vozička in se malica dostavi po razdelilnih postajah, kot jih je določila splošna služba. Ta način razdeljevanja je zelo ekonomičen ker prejemajo malice osebe, ki so za to določene. Delavci dobivajo sedaj malico ob rednem času in to brez vsakega zastoja in čakanja. Ge bi se osebe, ki so zadolžene za sprejem malic zavzele bolj odgovorno bi bil ta med dohodkom in osebnimi dohodki v podjetju. 2e sam obstoj štirih različnih kriterijev formiranja mase OD o-težkoča učinkovito reguliranje o-sebnih dohodkov na nivoju obračunskih enot in možnost realnega ocenjevanja upravičenosti razlik v višini OD, ki jo dosegajo delavci v posameznih enotah. Ceniki tudi niso enotni glede vrst plačil, ki jih zajemajo. Pri reviziji cenikov bi bilo treba to upoštevati in izdelati cenik na osnovi dohodka zmanjšanega za zakonske in pogodbene obveznosti. To so le nekatere značilnosti predloga o uvedbi novega sistema sistem razdeljevanja lahko še boljši. Mnogokrat se slišijo razne pripombe glede higiene in čistoče porcij od strani delavcev, toda čistoča in higiena ne prideta sami, temveč ju lahko dosežemo le s skupnimi močmi in razumevanjem. Večkrat se zgodi, da v dopoldanski izmeni zmanjka porcij v samopostrežni restavraciji, ker v popoldanski izmeni niso bile dostavljene na tista mesta, kjer je bila malica sprejeta, zaradi česar je onemogočena redna in točna dostava toplega in dietnega o-broka. Ž neredno dostavo porcij v popoldanski izmeni morajo delavci naslednjega dne v dopoldanski izmeni čakati tako dolgo, nagrajevanja. Poslovni odbor je sklenil, da se ta predlog odnosno njegov koncept najprej dopolni na sestankih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja ter vodstva podjetja, da se tako čimbolj stvarno oblikuje in nato da v javno razpravo. Na seji komisije za informacije in tisk pa je bilo sklenjeno, da bomo v naslednji številki našega glasila objavili celoten osnutek sprememb sistema nagrajevanja tako, da se bo z njimi lahko seznanil vsak član kolektiva in tudi dal svobodno svoje mnenje in predloge. dokler se hrana ne zaužije in porcije ponovno pošljejo v samopostrežno restavracijo, da se nadoknadi redni obrok, ki ni bil dostavljen zaradi premalo oddanih porcij. Ta pa vsekakor ne more biti dostavljen do 10.30 s tem pa se izkorišča delovni čas za čakanje. Tovariši sodelavci! Apeliramo na vas, da po končani malici dostavljate porcije na tista mesta, kjer ste malico prejeli. Tako bo redno in hitrejše dostavljen topli in dietni obrok. Mi pa bomo posredovali pri samopostrežni restavraciji, da bodo bolj skrbeli za čistočo porcij. Nadalje se opaža, da posamezni delavci, ki niso naročeni ali pa tudi tisti,, ki so naročeni jemljejo malice svojim sodelavcem, da marsikateri dan ostane ta ali oni sodelavec brez malice. Do sedaj, ko se malica ni plačevala, je bilo možno še kakšno malico nadoknaditi, v bodoče tega ne bomo upoštevali, temveč bomo zadolžili tisto osebo, ki je odgovorna za pravilno razdelitev malice, da jo bo „nadoknadila in plačala iz svojega žepa. K. B. RAZPIS ŠTIPENDIJ Na zadnji seji komisije za izobraževanje in štipendiranje je bilo sklenjeno, da se v mesecu maju razpišejo naslednje štipendije: — za študij na strojni fakulteti štiri — za študij na ekonomski fakulteti dve — za študij na višji ekonomski komercialni šoli — oddelek v Celju'dve — za poklic orodjarja štiri — za polic strojnega ključavničarja štiri — za poklic strugarja dve — za poklic reskalca dve — za poklic električarja dve Dolga, zelo dolga leta je treba delati preden pride svečani trenutek podelitve zlate značke, najvišjega priznanja kolektiva za dolgoletno delo. Anton Tržan se je veselo nasmehnil, ko mu je glavni direktor izročil to lepo priznanje, saj se v tej znački zrcali petindvajset let neprekinjenega dela v tovarni PRI DELITVI MALICE Na zadnji konferenci članov ZK je bila obširna razprava o našem gospodarjenju v okvira stabilizacijskih ukrepov, ki jih je sprejel delav-- ski svet. Več o tem beri na tretji strani, konferenca se je zavzela zato, da se ukrepi stabilizacije dosledno izvajajo, za kar se morajo zavzeti člani ZK na vseh delovnih mestih, kjer delajo in vsi člani kolektiva z veliko odgovornostjo do svojega dela Na zadnji seji delavskega sveta je bila razprava o predlogu za ustanovitev novega podjetja za proizvodnjo kontejnerjev. Razprava je bila zelo obširna in izčrpna in je pokazala, da je predlog o ustanovitvi tega podjetja umesten saj prinaša ustanovitelju in družbi korist. Na podlagi predloga in razprave je delavski svet sklenil, da se tako podjetje ustanovi Sredi maja je bil razgovor članov kolektiva, ki ga je vodil Zvone Dragan. Razpravljali so o ustavnih amandmajih. Zvone Dragan je zelo izčrpno prikazal zlasti tiste spremembe ustave, ki se nanašajo na samoupravljanje. Njegova pojasnila so bila med drugim zelo zanimiva, zlasti kar se tiče minulega in sedanjega dela posameznika. Udeleženci razgovora, ki ga je vodil Zvone Dragan so postavljali zelo številna in zanimiva vprašanja v zvezi s spremembami ustave. Razgovor se je razširil zlasti na področje samoupravljanja, na gospodarski položaj delovnih organizacij in je trajal skoraj štiri ure. Vsako leto dobe starejši sodelavci zlate značke kot priznanje za dolgoletno delo. Tudi letos so jim bile podeljene ob delavskem prazniku prvem maju. Vsem sodelavcem, ki so jih prejeli, naj veljajo čestitke vseh, ki delamo z njimi. Prav je, da jim damo priznanje, da jih tudi spoštujemo in cenimo njihovo dolgoletno delo DOGODKI V SLIKAH NASI VETERANI DELA V zgodnjih jutranjih urah se že leta in leta pomika množica proti tovarni in izginja skozi njena vrata v notranjost. Toda množica je tako vsakdanja, da se niti ne zaveda minljivosti. Ne, množica se pomlaja in ostareva kot letni časi. Ona je neuničljiva kot čas, ki je večen in se ne meni za dogodke. Ti izginejo kot so prišli. Pustijo le sledove, vesele, žalostne, cvetje ali razvaline. Bili bi celo neopazni, če ne bi bilo množice — človeštva. Morda se v tej valoviti množici le zavedamo svojega lastnega JAZ-a, včasih bolj živo, včasih pa malo ali celo nič, kajti življenje je mogočna reka, ki teče, teče, dokler ne izgine v morje minljivosti. Ko se mnogokrat pogovarjam s sodelavci, ki prihajajo na delo že štirideset let, nekateri pa celo več, nekateri malo manj, se ne morem znebiti občutka tesnobe. Veliko smo lahko prečitali v javnih glasilih in tudi v našem Emajlircu o »akciji 75«. Ta akcija se je formalno zaključila z mesecem aprilom, kar pa ne pomeni, da je konec raznih aktivnosti in akcij, ki smo jih izvajali v šestih mesecih. Kaj nam je prinesla akcija, smo že pisali v številkah Emajlirca. »Akcijo 75« bomo še nadaljevali po smernicah, ki so nam prinesle nekaj novosti v delu ZM po aktivih in pa da še v naprej organiziramo podobne akcije samo pod drugačnim imenom kot smo jih imenovali sedaj. Zaključek te akcije je prinesel tudi nekaj zaključkov, ki smo dobili posredovane na zadnjem seminarju in ti so: 0 premajno zanimanje vodilnih za organizacijo ZM; # neenakost dela družbenih organizacij do ZM; 0 premajna podpora organizacije ZK do odnosa ZM v delovni organizaciji; 0 premajhna zastopanost mladih v organih upravljanja; 0 preskromna sredstva za dotacije organizacijam ZM v delovnih organizacijah; 0 preskromno angažiranje na izobraževanju mladih kadrov; 0 problematično stanje v aktivih po strukturi kadra, ki dela v ZM. To so bili glavni zaključki naše akcije. Ce gledamo sedaj naš aktiv, ki je v skupini najboljših in ki smo v obdobju akcije največ naredili vem, da bo takoj lahko vsak razbral kateri zaključki s tega programa zajemajo tudi nas. Poglavitno pa je, da kljub trenutni situaciji ne smemo kloniti in izgubljati volje, temveč si bomo morali pač še drugače prizadevati. Uspehi, ki smo jih dosegli v teku teh mesecev, pa ne smejo vplivati na to, da postanemo neaktivni, ampak se bomo morali še bolj posvetiti naši problemati- Ti so pustili tovarni vse. Pustili so sadove svojega dela, mladost Stefan Kralj ki, problem proizvodnje in še posebno odnosom, ki zadnje čase niso na zavidnem položaju. Za mesec maj smo izvedli naslednje važnejše akcije, z nekaterimi pa še nismo končali. Akcija 30 mladih komunistov, 30. obletnica vstaje, kar v redu poteka, saj smo za delovno konferenco ZK predlagali 9 mladih v članstvo ZK. Udeležili smo se tradicionalnega pohoda ob žici okupirane Ljubljane, kjer so sodelovale 3 ekipe. Za mesec maj smo sodelovali v majskih športnih igrah mladih v Celju, kjer smo tekmovali v kegljanju, streljanju, šahu in malem nogometu, za prehodni pokal majskih športnih iger, ki bodo vsako leto organizirane v Celju. Sodelovali bomo tudi v športnem tekmovanju z mladino Tovarne dušika Ruše, ki prireja tekmovanje v nogometu, v počastitev meseca mladosti. V soboto 22. maja pa smo se udeležili tudi velike mladinske parade v Celju, kjer je sodelovalo 20 mladincev in mladink in pa naša godba na pihala. V začetku junija pa bo naš aktiv sodeloval na športnih igrah kovinsko predelovalne industrije, kjer sodeluje 10 podjetij. Tekmovanje in tehnično vodstvo za to akcijo je prevzela naša športna komisija. To bo p'recej velika prireditev, ki bo letos prvič v Kočevju, saj je bil iniciator teh iger Itas Kočevje in so prevzeli organizacijo teh iger. Na koncu vseh teh teknovanj se bodo pogovorili, kdo je naslednji organizator tega tekmovanja. Našim tekmovalcem želimo veliko športnih uspehov. O rezultatih vas bomo še posebej obveščali, kakor tudi o nadaljnjih nalogah in akcijah, mlade pa vabimo k bolj aktivnemu delu v naši organizaciji. Kotnik Fric in moč. Ostane jim še — penzija in vrtinec življenja jih potegne daleč od tovarne v neznano. In to je vse, ker se premalo zavedamo samega sebe, da smo del tistega, kar tudi nas čaka v bližnji ali daljnji prihodnosti. Ko sem se pogovarjal s tovarišem KRALJ STEFANOM, ki dela v tovarni od leta 1936 mi je kot običajno dejal, da je svet lep in mladosten, čeprav ga tlači' njegovih šest križev, kar pa se mu prav nič ne pozna. »Te je delo v tovarni utrdilo,« sem ga vprašal. »Da, še posebno udarniško,« mi je dejal in se kot običajno veselo nasmehnil. Drezal sem vanj z raznimi vprašanji, da bi ga vsaj malo »razjezil-», pa mi ni uspelo. Na vsako vprašanje sem dobil tak odgovor, da bi ga niti »Ježek»< ne zmogel. Nazadnje se me je menda le želel odkrižati ih mi je za »slovo« plačal kar tri deci kisle vode, tiste, ki ima tri srca. Toda ta voda je bila dana res od dobrega srca. Kaj vse je že Stefan storil v tovarni, bi bilo težko opisati. Naj povem le, da je živel in delal zanjo, da je bil neutruden borec za uveljavitev samoupravljanja in dober tovariš vsem, kar je še vedno. S tovarišem POKELSEK KARLOM sva se pogovarjala o marsičem, saj je prvič prestopil prag tovarne nekega dne v mesecu avgustu leta 1931. »Koliko parov čevljev si že raztrgal v teh štiridesetih letih, odkar hodiš na delo v tovarno,« sem ga vprašal. Pogledal me je malo zvedavo in postrani, češ, »ti me pa že ne boš« in odgovoril: »Prav sedaj trgam zadnji par.« Tako kot s tovarišem Kraljem, sva se tudi z njim mnogo pogovarjala Zahvala Koštomaj Franc se zahvaljuje društvu LT in vsem sodelavcem iz obrata orodjarna za prelepo darilo, ki mu je bilo poklonjeno ob njegovem odhodu v pokoj. Se posebej se zahvaljuje obratovod-ju ing. Ludviku Kresetu za poslovilne besede. Vsem svojim sodelavcem pa želi mnogo uspehov in zadovoljstva pri delu. o preteklem življenju in delu v tovarni. Tudi on doživlja nov svet še čil in razpoložen, saj je še mlad pri 58 letih. Veliko je storil za tovarno. Vsakdanji ropot strojev v surovinskem obratu mu je izostril posluh, da »sliši« kdaj stroj zastoka, kajti tudi stroj je potreben nege, če naj služi kot pomoč človeku. Kot sam pravi, se lahko dosežejo dobri uspehi v našem samoupravljanju, če je vsak na svojem delovnem mestu res to, kar mora biti — dober delavec in skrben gospodar — upravljalec. KOLENC FRANC je prišel prvič na delo v tovarno v oktobru leta 1933. Odšel je, pa se je spet vrnil, kajti tovarna je imela svojo moč. Privlačila ga je in od leta 1945 je ni več zapustil. Mogočni stroji v surovinskem obratu so ga privlačili kot neznana sila. Spoznal jih je in ve kaj zmorejo. Spoznal je nov svet, svobodni povojni svet, ki je ustvaril iz njega dobrega in skrbnega samouprav-Ijalca. Ko sem se čestokrat pogovarjal z njim o delu, je vedno postavljal na prvo mesto potrebo po dobri organizaciji dela in redu ter disciplini na delovnih mestih, kajti plan je treba doseči, če hočemo, da bo zaslužek in zadovoljstvo. Mnogo bi še lahko napisal o Kralju, Pokelšku, Kolencu in drugih naših veteranih dela, o tistih, ki so pustili med zidovi tovarne svojo moč in mladost, pa so kljub temu še vedno izredno delavni, razigrani in polni optimizma za našo bodočnost. Znajmo ceniti njihovo delo, sedanje in preteklo in ustvarimo jim prijetna zadnja leta njihovega dela v tovarni. ej Zahvala Pohajač Tilčka se ob svojem odhodu v zasluženi pokoj prav iskreno zahvaljuje za prelepo darilo, ki so ga ji poklonili njeni sodelavci) in sodelavke in jim želi mnogo uspehov pri nadaljnjem delu, da bi bili srečni in zadovoljni. Zaključek »AKCIJE 75« in izvajanje nalog ŽAtuifiiKeC'---------------------- V Žrebanje obveznic notranjega posojila Dne 30. aprila je bilo žrebanje delavci pa, ki še niso dvignili iz-obveznic notranjega posojila, žrebane nagrade, naj jih dvignejo Objavljamo izid žrebanja, tisti pri splošni službi. Nagrada Priimek in ime S pQ •** ____________ o m KAM NA LETOVANJE? Člane kolektiva, ki želi- 4. 8. 1971 do 14. 8. 1971 — jo letovati na morju ob- 1 ležišče; veščamo, da imamo še pro- 14. 8. 1971 do 24. 8. 1971 — sta mesta v sezoni in po 1 ležišče; njej v Kastelski Rivieri, 24. 8. 1971 do 3. 9. 1971 — Piranu in Crikvenici. 6 ležišč; Zaradi lažje izbire objav- 3. 9. 1971 do 13. 9. 1971 — Ijamo še prosta mesta: 16 ležišč. 1. Crikvenica — Wekend: 2. Piran: Izmena: 5. 6. 1971 do 15. 6. 1971 — 5. 6. 1971 do 15. 6. 1971 — 10 ležišč; 4 utekendi — 4 ležišča; 15. 6. 1971 do 25. 6. 1971 — 15. 6. 1971 do 25. 6. 1971 — 2 sobi 7 ležišč; 4 uiekendi — 4 ležišča; 25. 6. 1971 do 5. 7. 1971 — 5. 7. 1971 do 15. 7. 1971 — 2 sobi 7 ležišč; 1 wekend — 4 ležišča; 24. 8. 1971 do 3. 9. 1971 — 24. 8. 1971 do 3. 9. 1971 — 2 sobi 7 ležišč; 3 voekendi — 4 ležišča; 3. 9. 1971 do 13. 9. 1971 — 3. 9. 1971 do 13. 9. 1971 — 3 sobe 10 ležišč. 4 ivekendi — 4 ležišča. Če želite letovati v Kastelski Rivieri se takoj Vila Bina: zglasite v splošni službi, da 5. 6. 1971 do 15. 6. 1971 — 14 ležišč; vam bodo lahko izposlovali pri Izletniku Celje rezervacije. 15. 6. 1971 do 25. 6. 1971 — 3 ležišča; Ker vremenoslovci napo- 25. 6. 1971 do 5. 7. 1971 — vedujejo ravno v tem času . 1 ležišče; ugodno vreme, izkoristite 5. 7. 1971 do 15. 7. 1971 — to in si čimprej preskrbite 3 ležišča; prijetno letovanje v naših 15. 7. 1971 do 25. 7. 1971 — počitniških domovih. 1 ležišče; Za vse ostale informacije 25. 7. 1971 do 4. 8. 1971 — se obrnite na splošno sluz- 1 ležišče; bo EMO. SPOŠTOVANI SODELAVEC-SODELAVKA! 1. TRIKA EMOTERM 40 2. PEC KAMIN EMO-5 3. PEC KAMIN EMO-5 4. LETOVANJE CRIKVENICA 5. PEC EMO-8 6. PEC EMO-8 7. PEC EMO-5 8. PEC EMO-5 9. Kopalna kad 679/117 10. Kopalna kad 679/117 11. ECONOM LONEC 71 12. ECONOM LONEC 71 13. ECONOM LONEC 71 14. ECONOM LONEC 51 15. ECONOM LONEC 51 16. ECONOM LONEC 51 17. SOKOVNIK 71 18. SOKOVNIK 71 19. SOKOVNIK 71 20. IDEAL grt. 3002 21. IDEAL grt. 3002 22. IDEAL grt. 3002 23. IDEAL grt. 3002 24. IDEAL grt. 3002 25. IDEAL grt. 3002 26. IDEAL grt. 3002 27. IDEAL grt. 3002 28. IDEAL grt. 3041 29. IDEAL grt. 3041 30. IDEAL grt. 3041 31. IDEAL grt. 3041 32. IDEAL grt. 3041 33. IDEAL grt. 3041 34. IDEAL grt. 3041 35. IDEAL grt. 3041 36. NOVUM grt. 52 37. ' NOVUM grt. 52 38. NOVUM grt. 52 39. NOVUM grt. 52 40. NOVUM grt. 52 41. NOVUM grt. 52 42. NOVUM grt. 52 43. NOVUM grt. 52 44. NOVUM LONCI grt. 63 45. NOVUM LONCI grt. 63 46. NOVUM LONCI grt. 63 47. NOVUM LONCI grt. 63 48. NOVUM LONCI grt. 63 49. NOVUM LONCI grt. 63 50. NOVUM LONCI grt, 63 51. NOVUM LONCI grt. 63 52. NOVUM grt. 63 53. NOVUM grt. 63 54. NOVUM grt. 63 55. NOVUM grt. 63 56. NOVUM grt. 63 57. NOVUM grt. 63 58. NOVUM grt. 63 59. NOVUM grt. 63 60. ABC PONVE grt. 3335 61. ABC PONVE grt. 3335 62. ABC PONVE grt. 3335 63. ABC PONVE grt. 3335 64. ABC PONVE grt. 3335 65. ABC PONVE grt. 3335 66. ABC PONVE grt. 3335 67. ABC PONVE grt. 3335 68. JEDILNE SKODELICE 292 69. JEDILNE SKODELICE 292 70. JEDILNE SKODELICE 292 71. JEDILNE SKODELICE 292 72. JEDILNE SKODELICE 292 73. JEDILNE SKODELICE 292 74. JEDILNE SKODELICE 292 75. JEDILNE SKODELICE 292 Nagrade bo izdajala splošna služba vsak dan od 13. do 15. ure. Nagrajeni delavci so dolžni se Rebernik Dušan 3643 Slivič Ljubomir 1024 Kovačič Herman 1841 Belak Franc 0505 Sojč Ana 0143 Vodeb Martin 1104 Batar Milena 0419 Kroflič Vlado 3322 Špur Angela 0268 Kmecelj Ivan 2954 Gorenjšek Slava 0301 Motoh Franc 1631 Skaza Veronika 0340 Inkret Vlado 1212 Oprešnik Alojz 3612 Sčančar Franc 2668 Greglj Jožefa 2495 Kovačič Erika 3551 Ošlak Hilda 0715 Napred Franc 2996 Terjanšek Marjan 0740 Šuligoj Marija 2536 Operčkalj Ferdo 1549 Zorko Ivan 3745 Mirnik Franc 1903 Velenšek Slava 3209 Božič Ivan 0597 Smiljakovič Zivojin 1048 Žunko Ivan 3761 Radakovič Danica 0141 Grilanc Anton 1824 Verdev Mihael 2671 Cater Franc 0353 Robič Branko 0757 Ravnak Vinko 2154 Ipšek Cvetko 1082 Kunst Franc 1265 Koštomaj Rozalija 2409 Jereb Alojz 0513 Šibanc Ivan 1574 štante Stanko 1644 Žumer Marija 0279 Arlič Mihael 1538 Slatinek Antonija 0147 Zupanc Marija 2894 Kramaršek Karolina 2108 Apat Alojz 1924 Stanojevič Živodinko 1051 Lovše Lojze 1950 Cater Jožica 2376 Vodeb Martin 1104 ■Jarmšek Emil 1166 Krajnc Edi 1150 Stevič Žarko 1052 Petrovič Marija 3627 Germovšek Božo 3082 Ribižl Mirko 1640 Filipovič Nacko 0068 Ločnikar Martin 0971 Pergamoš Alojz 1129 Predič Stojan 3081 Roter Ivanka 2616 Javernik Iztok 3490 Cernec Jožica 1737 Tominc Ivan 0902 Poš Vida 3636 Vizjak Karla 2623 Turnšek Vinko 0956 Lipovšek Ivan 2116 Potočnik Dani 1860 Vengust Franc 1990 Videnšek Karel 0958 Klopotan Marija 1490 Lavbič Drago 0237 Kos Albert 1121 ob dvigu nagrade izkazati z obveznico. Nagrajeni delavci se naj v omenjenem času zgralijo pri vratar- Našemu podjetju se iz meseca v mesec manjša sposobnost plačevanja svojih obveznosti do družbe, do bank in do dobaviteljev. Vzroki nelikvidnosti so v celotni gospodarski nelikvidnosti, v slabši likvidnosti bank, v vsestranskem pomanjkanju kapitala, pri nas pa še posebno zaradi povečanega obsega poslovanja, in to proizvodnje oljnih peči, ki terjajo dodatna obvatna sredstva zaradi izrazito sezonske prodaje. Prodaja oljnih peči se vrši na daljši rok, da bi. kreditirale kupce, pa je potreben dodatni kapital. Zaradi iztroja.ioiti strojev in na- prav nam ni bilo mogoče proizvajati z velikimi dobički, ki bi omogočili vlaganje v obratna sredstva, zato bi se poslužili ene izmed oblik pridobivanja dodatnih obratnih sredstev kot druga podjetja — to je hranilne službe. Kreditna banka na podlagi zbranih vlog dodeli podjetju kredit za o-bratna sredstva, ki je seveda odvisen od višine vlog in trajanja pologa. Kreditna banka Celje nudi naslednje prednosti zaposlenim: — v podjetju opravite vse formalnosti in dobite hranilno knjižico — v podjetju nakažejo hranilno vlogo od vašega osebnega dohodka — postopek je zajamčeno tajen — vlagate in dvigujete lahko na hranilno knjižico Kreditne banke Celje, pri vseh poštah- Slovenije in poslovnih bankah v državi — vloga se obrestuje — za vloge jamči federacija Tudi majhni zneski so zanimivi, sleherni dinra, ki ga trenutno ne potrebujete, vložite na hranilno knjižico, saj lahko denar zopet dvignete kadarkoli želite. Za vse eventuelne informacije se obrnite na finančno službo podjetja. OGLAS Ugodno prodam pletilni stroj znamke TRCOLETA. Interesenti naj se zglase na naslov: Oštir E-mil, Zgornja Hudinja, ulica Frankolovskih žrtev št. 9. Pri žrebanju so imeli glavno besedo pionirji, kot vidite na sliki JfajcUow>k£’ vati A? V podjetju so se c P/ zaposlili: Karlaš Vida, Kolar Cecilija, Vouk Doroteja, Tovornik Marija, Škrubelj Magdalena, Brumec Rajko, Turnšek Stane, Seničar Radoslav, Kramar Jože, Kladnik Dušan, Mutec Branimir, Gorišek Jože, Kovačič Milan, Maček Marjan, Jug Janez, Železnik Anton, Ancelj Stanko, Slapnik Marjan, Založnik Vlado, Lešek Ivan, Rovšnik Stanko, Martek Ivan, Kovač Mihael, Šinkovec Anton, Šinkovec Avgust, Teržan Vid, Metličar Ivan, Škoberne Roman, Zorman Boris, Šprah Stanko, Javornik Martin, Holcer Marjan, Pilih Branko, Cestnik Mirko, Grm Srečko, Utranker Ivan, Podergajs Florjan, Pirnat Branko, Stopar August, Gubina Pavel, Čušič Karl, Bezgovšek Milan, Reich Ludvik, Laljek Ladislav. Iz podjetja so odšli: Gračner Franc, Jakopin Ana, Lah Karl, Jevšinek Justina, So-botič Beno, Stamol Cvetka, Fer- lič Stanislav, Ramšak Marija, Ilič Radivoje, Zupanc Bogomila, Hribernik Vinko, Vujičič Miladin, Szabo Jože, Kamplet Ivan, Džin Radivoje, Hrovat Rudi, Šuligoj Oskar, Jelovšek Franc, Kmetec Helena, Kropušek Zora, Kreutz Marija, Šimunič Heda, Urleb Emilija, Keber Majda, Krušič Brigita. Samovoljni izhod iz podjetja: Božičko Ivan, Vrbovšek Vlado, Miklošič Milan, Blazinšek Peter, Kolar Alojz, Travner Magda. Invalidsko upokojeni: Mohorko Franc, Koštomaj Marija, Avšič Jožica. Poročili so se Ulaga Jolanda — Bednjički, Koštomaj Ana — Kampuš, Strašek Terezija — Lisec, Lisec Edvard, Čater Stanislav, Vešligaj Josipa — Cater, Bukovšek Dragica — Mehič, Skale Magda — Zupanc, Platovšek Helena — Golouh, Golouh Franc. OGLAS Izredno dobro ohranjen otroški voziček v športni izvedbi zelo u-godno prodam. Interesenti si ga lahko ogledajo od 12. do 16. ure. Delavska 12, Celje Dušej Mija, -T-J ^ KOMMlSTlfa PARTIJA OČRT, SKICA. NIKOLA VUJIČIČ JOSIP BROZ POSLANEC, OGLEDNIK JUGOSLOV. LETALSKO PODJETJE PETAR PETROVIČ ŠPANIJA REKA j i K 0 U T E J U E R PRAZMIK DELA P R V 1 H A J ITALIJA 1 KRAJ HA «0TRAN1SK. TUJE ¿EH. IME ■iOOm1 •A R RIMSKO 1 VMETJE sujiuice 1 KRAJ V V0JV00INI T 1 T E L SMEDEREVO HOŠKO IME M A K b SREDIŠČE VRTENJA KREMENJAK 0 S ZABAVIŠČE G 0 Š ZNAMKA EtEKTR. APARATOV E K A KISIK 0 PELO PO UČINKU •A K 0 R D MUJIČA R 1 1 DUŠIK N RUDNIK PREMOGA V ISTRI R A V 5 A ZAČRTANA PROGA LUKSEMBURG UEKOAMJl RODOVI V ITALIJI ■ 1 T A L 1 PESNITEV BELGIJA 6 ZENSKO IME TAJSKA 1 PELIN PEVSKI ZBOR K 0 R KARDELJ EDVARD K E AN6LEŠKA BOLŽ. MERA A K E R IZObRAIEV. CENTER MEDMET BOLEČINE 'A V KOZJI GLAS KOTAH E C PIJAČA STARIH SLOVAKOV 6 p i R A L A E M 6 JAP« CELJSKI TISK e ČRKA C E r 1 S ■ii" Jih m | '* •c E L j E ŽENSKO IME 'T i U A Za pravilne rešitve prvomajske nagradne križanke je žreb določil nagrade naslednjim sodelavcem: Milici Novak, Slavku Reberšak, Francu Pilkoviču, Alojzu Cepinu in Hildi Brečko. Vsak prejfne nagrado 30 din. Stane Pertinač, Ivan Štorman in Antonija Rozman prejmejo vsak po 50 din. Jože Lugarič pa prejme nagrado 100 din. PISMO UREDNIŠTVU Jurij Metličar nam je poslal pismo, ki ga v celoti objavljamo. Prosim objavite to pismo pod naslovom: »GODBA NI VSE« Nedavno od tega smo pospremili na njegovo zadnjo pot dolgoletnega člana kolektiva Edija Stropnika, smeno-vodjo zavijalnice. Kako je bil priljubljen med delavci, je pokazal njegov velikoštevilni pogreb. Nenadna njegova smrt je pretresla vsakogar, ki ga je poznal v luči poštenosti in iskrenosti do svojih sodelavcev in prijateljev, z mislijo, da ga ni več med nami, saj je bil star komaj 42 let. Sedemnajst let je žrtvoval, in garal za tovarno, saj so ga njegovi sodelavci spoštovali zgolj zato, ker je pokazal pri svojem delu natančnost, marljivost in poštenost. Pogreb bi bil tem bolj veličastnejši, če bi mu pri odprtem grobu nekdo spregovoril nekaj besed v slovo. Godba ni vse! Tudi župnik ne igra v današnjem času več tiste vloge, kot nekdaj — pač ljudje najrajši poslu- šajo govore, teh pa na žalost za nižje ljudi v tovarni ni! V tem primeru si zaslužijo kritiko odgovorni ljudje, tembolj še zato, ker obstaja komisija za pogreb v podjetju — tudi v tem primeru obstaja razlika, če umre višji je govornikov več — za nižje nobeden. Najsi bo tako, ali tako, Edija ni več med nami. Zapustil je petletnega sinčka, hčerko in ženo. Kako je bil srečen, ko se mu je po dolgih letih rodil sin. Za njega, in za vso družino je živel in garal. Kupil si je hišo, oziroma gradil, da bi se letos iz svojega tesnega stanovanja vselil z družino v svoj lastni dom, vendar tega ni dočakal. Motiv njegove tragične smrti ni v družinskem ali bolezenskem epilogu, marveč v neurejenih odnosih do njega od višjih sodelavcev v podjetju, ker ga niso razumeli v tistem, kar si je želel, zato tudi ni uspel. Komisija DS za informacije in tisk je odločila, da pismo v celoti objavi, člani kolektiva pa naj sami ocenijo objektivnost in dobronamernost vsebine pisma. Gospodarske informacije METALAC — BITOLA IŠČE IZHOD V INTEGRACIJI Metalac, ki zaposluje 400 delavcev, posluje že dve leti z izgubo. Ker nima lastne emajlirnice, pošilja svoje peči na trdna in tekoča goriva v dokončno izdelavo v Ba-kovico, Strugo in Idrizovo. Sedaj so vzpostavili kontakte s »Slobo-do«. Po integracijskem programu s »Slobodo« planirajo proizvodnjo peči na trdna, tekoča in plinasta goriva, termoakumulacijske peči ZAHVALA Ob bridki Izgubi moje drage mamice Frančiške Naglič, se prav iskreno zahvaljujem mojim sodelavcem in sodelavkam za vence in cvetje, 'sindikalni organizaciji za pomoč in razumevanje ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hči Breda Naglič ZAHVALA Ob bridki izgubi ljubega moža in očeta VINCENCA LEŠNIKA upokojenega člana kolektiva obrata TOBI, se iskreno zahvaljujem organizacijam in društvom za pomoč in darovane vence. Iskrena hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, posebej pa pevskemu zboru. Žalujoči žena Marija in hčerka Kristina ZAHVALA Ob bridki izgubi drage mame Marije Mirnik, se prav iz srca zahvaljujem mojim sodelavkam in sodelavcem za darovane vence in spremstvo na njeni zadnji poti. Enako se prav iz srca zahvaljujem naši sindikalni podružnici za dano pomoč. Fani Starovasnik z družino in predvidevajo zgraditev obrata kopalnih kadi. Z integracijo računajo na kredit 70 milijonov dinarjev od gosp. banke Skopje za rerkonstrukcijo. KLJUB POVEČANI PROIZVODNJI MANJŠE ZALOGE PLOČEVINE V preteklem obdobju tega leta je znašala proizvodnja vseh vrst pločevin 109.000 ton proti 95.000 v istem lanskem obdobju (+ 15 %). Oskrba trga je nepopolna, zlasti za globokovlečno in pocinkano pločevino. Lani je bilo na trgu 1,097.000 ton vseh vrst pločevin, od tega 607.000 t iz uvoza, kar je 27 % več kot 1969. Letos bo na trgu 1,370.0001 od tega 680.0001 domače proizvodnje. Potrošniki kotlovske pločevine bodo dobili letos 20.000 t iz domače proizvodnje. Domače cene so od 1. marca za 20 % višje. SMERNICE ZA PROIZVAJALCE Lani je znašal individualni uvoz in nakup na konsignacijskih skladiščih 762 milijona dinarjev oziroma 34 % več kot 1969 in 420 % več kot leta 1966. Namenski uvoz za gospodinjske potrebe je znašal 630 milijonov, kar znaša 83 % celotnega uvoza, od tega 25.816 pralnih strojev za 52 milijonov in 10.272 hladilnikov za 13,5 milijonov dinarjev, 6125 štedilnikov itd. Podrobne analize tega uvoza bi omogočile proizvajalcem dragocene podatke o potrebi potrošnikov. EXv&\Jii>iec> Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečnjo v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 238. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje