Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri. Po Ietnih izvestiih. (Dalje.) Dijaki po narodnosti. Gimnazijci po narodnosti. *) "3 XSI CD Q o CO IS a o ¦_7<» Spodi Stajer o Koro <__> Orsk Prim Z a v o d Kocevje  Kranj  Ljubljana I  Ljubljana II. . ... Ljubljana nem§ki  Novo Mesto . ... St. Vid  Skupaj . . . Celje A  Celje B  Maribor . Ptuj  Skupaj . . . Beljak  Celovec  St. Pavel ... ... Skupaj . . . Gorica .  Koper  Pazin  Pulj neroski  Pulj italijanski  Trst italijanski  Volosko-Opatija  Skupaj . . . Gimnazije skupaj ¦ . ¦ a ca a njsko Kra Spod. Stajer. Korosko Ł o s Pri Slovenci absol. 12 323 670 385 2 270 289 1.951 73 169 337 30 609 8 73 26 107 447 28 14 230 2 7 728 o/o — — _ 8468 — — 49-19 — 10-27 — — 23 42 3.395 Hrvati absol. 1 3 5 1 1 1 12 — 3 3 — 2 2 4 6 141 25 5 19 1 71 272 289 o/o — —   052 — — 0-24 — 0-19 — — — 8 75 Decki in deklice skupaj. Realci po narodnosti.*) Z a v o d Ljubljana  Skupaj . . . Pulj  ital I  II ....... « Skupaj . . . Realke skupaj . . . Vseh srednje§olcev . . . Slovenci absol. 180 330 510 8 5 149 11 93 3 254 779 4174 o/o — 7015 2-86 1-27 _       11-88 — — Hrvati absol. 5 5 2 - 7 13 12 1 33 40 329 o/o — 069 — —     — _ 1-54 — — Nemci absol. 146 4 2 1 167 5 325 234 233 157 624 312 407 191 910 56 92 210 5 1 364 o/o — MM   14-11 — — 5040 —  . 87-33 * — — — 11-71 2.223 Nemci absol. 5 199 204 267 375 71 73 153 1 1 299 1.145 3.368 o/o — 28 06 94-36 95-18   —   1398 — — IUll absol. — 2 1 3 1 — 1 4 12 16 403 199 2 53 190 140 717 1 1.705 1.725 ijani o/o — MM   0-13 i [ — —   1-54 — _ — 54-86 Ital ij ani absol. 3 3 1 9 144 164 , 88 200 584 352 1532 1.545 3.270 o/o — 041 — —     —   71-62 — — Drugi 1 2 6 2 2 13 1 — 1 1 6 7 1 1 7 ?1 7 2 39 60 Drugi 1 4 5 2 5 5 4 6 2 2 19 31 91 *) Dečki in deklice skupaj. V nobeni teh dežel število slovenskih dijakov po odstotkih ne dosega odstotkov slovenskega prebivalstva. Se slabše j'e pri Hrvatih v Istri. Posebno zaostajamo oboji v številu realcev, ki je pri Slovencih na Štajerskem in Koroškem ter pri Hrvatih prav neznatno. V primeri s prejšnjim šolskim letom ie naraslo šjtevilo slovenskih gimnazijcev na Kranjskem absolutno za 87, relativno zaj 0-39%, relacev pa je 7 ali za 0;48% niani. Na Spodnjem Štajerskem je gimtiazijcev 19 ali za 0-49J& več, realcev je v Mariboru isto število, relativno pal za 0:06% manj. Na Koroškem je gimnazijcev 7 ali za 0-44% več, realci pa v Celovcu 3 ali za 0-59% manj. Na Primorskem ie gimnazifcev 122 ali za 1*47% več, realci pa 4, relativno za 0-52% manj. Hr~ vaških gimnazijcev Je na Primorskein sicer 26 več, toda relativno za 0* 16% oianj. realci so 4 aii za 0;29% manj. Na 10.000 prebivakev pride v teh deželah 53-2 srednješolcev/torej manj nego povprečno v celi Avstrijj; pri Hrvatih; 19-2, Slovencih 337, Nemcih 78-5, Italijanih 91-7. V posameznih deželah pride na 10.000 prebivalcev eme narodnosti srednješolcev iste narodnosti: na Kranjskem Slovencev 50*1, Nemcev 189-5; na Spodirjem Štajerskem Slovencev 15-4, Nemcev 131 -3; na Koroškem Slovencev 13:6, Nemcev 42-2; na Primiorskem Slovencev 36-9, Hrvatov 17:9. Nemcev 228, Italijanov, 90-8. Številflo razmerje gimnazijcev in realcev se je pri Slovencih in Hrvatih v. preteklem šotekem letu še poslabšalo. V celi Avstriji pride letos na enega realca 2-17 gimnazijcev, v teh deželah lani 2-27, pri Slovencih 4-36, Hrvatih 7-22, Nemcih 1-94, Italijamh 1-28. Realna smer je zastopana še v realni gimnaziji, a tudi v tej iri mnogo Sloven- cev. Od 1160 realnih giimnazijcev v teh deželah je bilo Slovencev samo 56, Hrvatov 82, Nemcev 439. Italijanov 576. Celotao število slovenskih gimnazijcev v teh deželah je bilo 3395, realcev pa 779. V tem so vštete tudi deklice privatistinjte na sr.ednjih šolah. Razentega pa je še nekaj Slovencev raztresenih po graških in drugih štajerskih srednjih šolah. Po vsem tem je slovenskih gimnazijcev 3329, realcev 783, skupaj 4112. Nekaj bi jih še bilo v sosednjili hrvaških srednjih šolah, zlasti v Varaždinu in Sušaku, a njih število se ne da dognati*, ker hrvaške srednje šole žalibog ne vodijo narodnostne statistike dijakov. Posamezni so še znabiti raztreseni po ostalih avstrijskih kronovinah, a veliko jih ne more bili. Leta 1908. je bi'lo v teh deželah siovenskih gimnazijcev 2703, realcev pa 745. Števiilo gimnazijcev je torei naraslo v štirih letih za 626 ali za 23 "16%, reafcev pa, ki jih imamo že od nekdaij premalo, samo za 38 (5-l%). Sicer imamo Slovenci še vedno raz~ mieroma manj srednješolcev ko drugi narodi, zlasti Nemci in Italijani. Vendar moramo opetovano poudarjati, da imatno gimnazijcev že preveč, posebno na Kran]skem. Ako bi bil naš narod bogat in bi se absolvirani dijaki posvetili produktivnim poklicem, bi morali le pozdravljati veliko število srednješolcev, ker se s šolanjem vobče ški znanjte in kultura ter bi bilo koristiro, če imamo čim več izobražencev v vseh poklicili. Žalibog pa ni tako. Kdor je nekaj let presedel po gfimnazijskih klopeh, se ne mara več baviti s poljedelstvom in obrtjo ter množi vrste slatoo plačanega inteligenčnega proletariata. Na visokih šolah iimamo večinoma juriiste in iilozofe, več, kakor jih dobi primernega kruha v domovini. Izven domovine naših juristov ne rabijo, iilozofov pa le malo. Ako bi imeli zdravnike, inženirje, živinozdravnike itd., ti bi zdaj lahko dobili zaslužka na Balkanu. Toda teh imamo sami premalo. Zato moramo odločno nastopiti proti enostranskemu množenju naših gimnazij- cev. Treba je javnost pouoiti in odsvetovati na Krarrjskem gimnazrjski študiji, nasvetovati kvečjemu realke. zlasti pa m.eščanske in razne strokovne šole, kakor obrtne, poljedelske itd. Predvsem pa je dolžnost srednješolskih profesorjev, da s pravično strogostjo izbirajo sposobne in odstranjujejo manj sposobne dijake iz gimnazij. S tem koristijo splošnosti, a tudi priizadetkn posamezrw'kom bolj kakor z neumestrio popusMjivostio.  (Dalje.)