j         Gospodarstvo.         \
Galica je došla. Dobi se pri Kmetijski podružnici za ptujsko okolico. Zglasiti se je na okrajnem zastopu. Tisti, ki je nimajo in je niso prej naročili, si naj gredo čim prej po njo.
Mraza ae je bilo bati te dni. Prestali smo srečno najbolj nevarne dneve, sedaj upamo, da se ta nevarnost pozebe za letos več ne povrne. Mnogo škode je napravil zadnji vihar, ki je mnogo Škodoval na sadnem drevju in v vinogradih. Bil je tako močan, da je celo sadno drevje ruval.
Kedaj  bo  Pesnica  regulirana ?   Letos  v
pomladi imeli smo že dvakrat veliko povo-denj, ki je preplavila Pesniško dolino in po-blatila krmo. Prosimo vlado, da Pesnico vsaj do Pacinja regulira, da se ne bo voda zadržala in da bodo potniki lahko prišli iz Slovenskih goric v Ptuj, kar sedaj ob povodnji sploh ni mogoče.        Prizadeti kmetovalci.
Napotki k letošnjemu zatiranju trsne ples-nobe. Polovico lanske vinske letine sta uničili bolezni peronospora in plesnoba (oidij) in sicer prilično v enakih delih. Če računamo, da bi bilo lahko prirastlo na ha 20 do 30 hI — prirastlo jih je poprečno samo 10 do 15 — tedaj znaša škoda v ptujskem sodnem okraju, ki ima okoli 2400 ha vinogradov, 24 do 36 milijonov kron, ako se računa
liter vina samo po 10 K. In ce tudi vpoSte-vamo kot mogoc pridelek   le   20   hi   na ha, ter  postavimo temu   nasproti   kot   poprefini fakticni pridelek 15 hi na ha, tedaj Se ved-no znaSa izguba 11 milijonov kron.   Ker pa v istini ni bilo razmerje rned Stevilkami   ta-ko  ugodrjo,   krenemo   lahko   brez pomialeka srednjo pot in cenimo lansko izgubo  na   24 milijonov kron.    Polovico te milijonske izgu-be   na   narodnem   premozenju   gre torej na rovaS plesnobe (oidija) in vendar se Se mno-gi    vinogradniki    noCejo    poprijeti   rednega zveplanja, ki je   do sedaj Se   najboljSe sred-stvo proti oidiju. Istina je, da je bilo lansko leto tezko odvrniti plesnobo,   deloma  ker je vreme nagajalo, deloma ker so primanjkova-li  delavci  in   vrh   tega   ni bilo   zveplo najboljSe kakovosti, kajti tako   finega   zmletega zvepla, kakorSno   se   je   rabilo   v ta namen pred vojno, in bilo dobiti in ga   brzoas tudi letos ne bo na razpolago.   Cirn finejSe je pa zveplo, tem bolj ucinkuje, ker ga solncna top-lota   lazje   spreminja   v   zvepleno   sokislino, katera plesnobo unicuje,   oziroma razSirjenje te  bolezni   preprecuje.    Ker   se    manj   fino zveplo pretvarja   na somcu bolj po6asi, pre-kinjuje    to    pretvarjenje     ve&krat    dezevno vreme in zveplanje postane manj ucinkovito. Zatorej  je   treba   pri   uporabi   manj   finega ' zvepla veekrat zveplati, kakor   pa   pri   prav fino zmletem zveplu.    Ker   pa   ni zveplo, ki je  letos   vinogradnikom   na  razpolago,   najboljSe vrste, bo treba letos v dosego   popol-nega uspeha veekrat,   kakor navadno, teme-ljito zveplati.    Prvokrat se naj zvepla   takoj po prvem Skropljenju, to je v Casu, ko se je pokazalo   vse   grozdicje;    drugokrat   pa   po drugem   Skropljenju,   torej   neposredno  pred cvetenjem ali pa tudi med   cvetenjem,   kajti zveplanje ne moti  cvetenja,   kakor   nokateri mislijo.    Tretjikrat se naj zvepla po tretjem Skropljenju,   to je po koncanem cvetenju, ko so jagode ze dobro vidne. Pozveplati jo vsa-kokrat   fino   eel   trs,   torej   mladice in groz-dice.    Pozneje pa   se   naj Zvepla Se grozdje do Konca julija   v   desetdnevnih   presledkih. Zvepla   se   naj   le o   lepem vremenu,   ko je prenehala jutranja rosa, in sicer tako,  da je zveplo   fino   in enakomerno liki   megla   raz-deljeno.    Po   vsakem   mocnejSem dezju je o lepem vremenu zveplanje   ponoviti.    Razven zvepla, ki je za sedaj, kakor ze refieno, najboljSe sredstvo zoper plesnobo, pa imamo Se druga sredstva, ki nam sluzijo v gotovih slu-cajib   za  nadomestilo   za zveplo ali pa tudi kot dopolnilo k zveplanju. Tako n. pr. se da vsaj deloma prepi eciti plesnoba s salojidinom (natrijevim ticsulfatom), ki se ga prkneSa po 1 kg na 100 litrov   ze gotovi galicnoapneni zmesi. Vzlio zveplanju se dodatek   salojidina priporoca   posebno   za   Skropljenje   grozdja, osobito pa v mokrotnih casib,   ko je zveplanje manj ucinkovito.    Ce pa nasproti vseuiu prizadevanju itak  nastopi   plesnoba   koncem julija ali v avgustu, imamo proti njej Se eno sredstvo in to je kalijev hipermanganat.    16 do 20 dkg te snovi   raztopimo   v   100 litrih vode,   ter  primeSamo   2   do   3 kg mastnega apna.    S   to zmesjo je grozdje temeljito po-Skropiti.   Sledovi bolezni zginejo hitro.    Ker pa ucinkuje kalijev hipermanganat le   hipno in ne trajno, je o lepem vremenu napadeno grozdje Se pozveplati; pri trajno mokrotnem vremenu pa je Skropljenje s kalijevim hiper-manganatom po preteku enega tedna Se en-krat ponoviti. Ce pa ni dobiti kalijevega hi-permanganata in ako vreme ovira zveplanje, velja   za   silo   v   slucaju   mocnega    nastopa plesnobe   tudi   grozdje   namazati   z mocnim apnenim belezem ;   lanske tozadevne poskuS-nje so pokazale Se precej zadovoljiv   ucinek. Vinarski inStruktor Zupanc. Oddaja   V02nje   prodeca na  okrajne ceste se bode po javni licitaciji vrSila v torek dne 25.   majnika   od   8.   ure   zjutraj   v    pisarni okrajnega zastopa v Ptuju.   Licitanti morajo poloziti vadij, vsled Cesar   naj   vzamejo   po-trebni denar s seboj. Kmetovalci, vozniki, ki hoCete kaj prisluziti, pojdite na licitacijo !