,,1^1'imorski I^is*64 izhaja vsaki prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu. Cena za celo leto I gl. za pol leta 50 nov. Posamezne številke se prodajajo v šolskih in nunskih ulicah po 4 nov. V Gorici, dne 7, febrimrja 1 Uredništvo in upravništv<> mu je v Gorici, Travnik št. 13. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi S“ ne vračajo <>-glase in naznanila sprejema upravnišcvo po pogodbi. Mo k naših nasprotnikov. Letos se nateče menda deset let, od kar so pogumni in neeni možje dvignili tudi na Slovenskem zastavo odločno katoliških nazorov Sr.orili so to iz čiste ljubezni do katoliške cerkve in do slovenske domovine. Ni dr. Mahniču ni prof Marnu ni bilo do osebnih koristi, kar jima je priznal še cel<« „Slovenski Narod“, če prav nerad. Ker je pa nova katoliška stranka razvila progi am večnih načel, ki so povsod pre-stvarile zemlji obličje, bilo je pač upati velikih uspehov nasproti malenkostnemu napredku stare stranke, ki i.i imela nobene prave barve. Toliko bolj gotov se je zdel uspeli, ker se je oklenila nove zastave skoraj vsa duhovščina, prva velesila na Slovenskem. Upati je bilo še več, namreč, da se zbudi tudi zaspana Hrvaška, ko bi videla veselo katoliško gibanje pri bratih sosedih. Hvala Bogu, zaznamovati je vže res lep napredek, katerega ne more nikdo več utajiti. Katoliški shod, katoliško časopisje, katoliška društva so res lepa dejanja mlade katoliške stranke. In vender v-lada povsod še neko nezaupanje, neko obotavljanje in odlašanje. Od kod pač to, kjer se gre za sv. stvar V Ali se mari bojimo domačih nasprotnikov ? Da! Nasprotnikov imamo dovolj, odločnih, vplivnih in grozno surovih in divjih Slovenščini, do tedaj še neomadežani, so ti naši nasprotniki vmazali čedno lice z grdimi in neotesanimi psovkami. Naj bolj žalostno je pa bilo, da tako ostudno in cmo-kavzarsko pisarenje ni prav nič studilo se naši inteligenciji. Toda nepoštenje in neotesanost je slabo orodje in možje katoliški se ga niso vstrašili. Niso torej, po našem mnenju, nasprotniki krivi, da dobra stvar zastaja, ampak krivi so oni katoliški možje, duhovni in posvetni, ki se od prvega začetka bratijo z našimi najhujšimi nasprotniki. Krivi so deloma tudi oni dobromisleči g< spo-dje, kateri o naših možeh in o njih delih m spisih vedno in povsod le zabavljajo. — Bilo nam je prav britko pri srcu, ko smo brali v časopisih, da je dr. Iv. Tavčar, kakor vsako leto, tudi letos v deželnem zboru grdo napadel čč. duhovščino, imenoma še dr. Mahniča, in zraven povdarjal, da je napadel duhovščino za to, ker je sprejela načela dr. M. A kedo je ta dr. Iv. Tavčar? Odvetnik je v Ljubljani in pisatelj naj bolj nespodobnih pripovesti, kar jih ima slovenska književnost. A ta je zaupni mož cele nam nasprotne stranke in torej tudi zaupni mož nekaterih duhovnikov, ki so ga izbrali v izvrševalni odbor narodne stranke. Pred 29. nov. m. 1. nismo verovali, da l>i bilo to mogoče, kar je zdaj vsem očito. ‘ To pa je veliko pohujšanje občinstvu, ki se s tem bega, da res ne ve več, komu ve- rovati. Tudi naj bolj prepričevalna beseda, I ne prepriča več; tudi naj bolj navdušen govor ne gane več občinstva, katero vidi na strani nasprotnikov tako odlične katoliške može in celo duhovnikp. — Teh besed ne pišemo iz milosrčnosti ali kakor bi mislili vse delo pustiti, kar nam ni prišlo še v glavo, ampak pišemo je iz ljubezni in spoštovanja do onih naših sobratov, ki pomagajo nasprotnikom podirati katoliško de- lo. Dobro smo poučeni in brez strahu rečemo : da ni bilo njih, bi bila katoliška i-deja vže vnela tudi hrvaško duhovščino in imeli bi bili vže 1. hrvaški katoliški shod. — Te besede pišemo, da bodo vedeli, da se nasprotniki sklicavajo na-nje, tudi ko zagovarjajo očitno paganske in nespodobne umotvore 11. pr. mladini Ali čč. gg. to vedo, ne vemo, to pa vemo, da so vedno ž njimi. Evo, moč naših nasprotnikov! Posojilnice na deželi. Velika dobrota za slovensko ljudstvo so posojilnice, koje so rodoljubje vstano-vili po mestih in večili trgih. Škoda, da so tako pozno začeli in predolgo pustili ljudstvo v rokah oderuhov. Toliko bolj nas veseli, da se zdaj množijo posojilnice in tudi dobro vspevajo. Za to pa hočemo tudi mi spodbuditi prijatelje ljudstva, naj vže skoraj vstanovijo posojilnice tudi na deželi, v vsaki veči občini ali fari. Naj primerniše za male občine (1000 do 3000 duš) so Raiffeisen-ovc posojilnice. Zakaj te? 1. Ker v te posojilnice vkladajo udje ali zadrugarji le male deleže 10 — 20 gld. in vsaki zadrugar ima le en delež Vsled tega morejo pristopiti v tako posojilno zadrugo v.u Občinarji, ki i-majo količkaj lasti. 2. Vsaki zadrugar je s celim premoženjem porok za posojeni denar ali kakor pravimo: posojilnica daje neomejeno poroštvo. Posojila so torej varna ; denarja se lahko vdobi tudi za male obredi 3' _ 4%. 3. Dobiček ostane skupen in se ne deli zadrugarjem. Dobiček se porabi za reservni zaklad in za gospodarski zaklad, ki ima služiti skupnim koristim cele zadruge. 4. Posojilnica ima tudi namen, da goji vzajemnost mej udi, da si skupaj naročajo, česar potrebujejo, da skupno prodajajo,' skupno zboljšavajo zemljišča, odkupujejo zadolžena zemljišča i. t. d. Potreba posojilnic na deželi je toliko veča, ker so naše pokrajine močno zadolžene 11. pr. Istra, Vipavsko, Brda. Upniki tirjajo visoke obresti in so večinoma nasprotniki našega naroda. Kako-li naj torej slovensko ljudstvo napreduje, ako se ne 0-prosti iz rok narodnih nasprotnikov ? Kako naj se zboljša žalostno stanje kmetovalcev, ako jim jemlje letni pridelek mestna gospoda ? — Ji Dragi čitatelj ! Postavi se z menoj na vrh naših vinorodnih Brd 11. pr. v Šmartno in razgledaj si to krasno slovensko 'zemljo. Ali jo moreš gledati vesel '? Glej ! trud in znoj je delež ratarja trpina, dobiček pa gre v zaklade bogatih kapitalistov in gospodov, kajti zemlja je deloma v tujih rokah, deloma je hudo zadolžena. Toda, osnujmo v Brdih štiri ali pet Raiffeisen ovih posojilnic 11 pr. eno Števerjanu, eno v Šmartnem, eno v Kojskem, eno v Biljani pa še eno — in v tridesetih letih bo vsa zemlja last domačinov. A kedo naj se tega dela loti ? Kdor koli ima res srce za ljudstvo; kdor koli more in vtegne : vsi razumni prijatelji ljudstva. Deželni zbor goriški. (5. seja dne 25. januvarija) Došle prošnje za podpore so se izročile odsekom. Dr. Gregorčič je naznanil tri predloge : 1. naj se premeni volilni red za deželni zbor. Po predlogu bi se zelo namnožilo število volilcev. 2. naj se prenaredi volilni red f/oriškega mesta. Tudi po tem predlogu bi število volilcev naraslo. 3. naj se premeni volilni red za obrtnijsko in kupčijsko zbornico. Posl. Dottori je opozoril deželni zbor, da preti naši vbogi deželici zopet velika škoda, ker se vlada dogovarja s Francijo in se je vže obljubilo znižanje carine za vino iz Francoskega. Naznanil je za prihodnjo sejo predlog .• 1. naj deželni zbor izreče, da bi bilo vvažanje francoskega vina zelo 'škodno za Goriško; 2. da naj deželni odbor odpošlje prošnjo c kr. vladi, naj bi ne dovolila znižanja carine. Grof Alfred. Coronini je vprašal glavarja. kaj je storil deželni odbor za Vipavsko železnico ? Glavar je odgovoril : „Vse kar mu je bilo naročeno, ali ministerstvo se še ni odločilo.11 Na to je dr. Hojic vprašal glavarja, ali pride razprava o podpori 5000 gld. za cesto iz Soče v Trento na vrsto vže v prihodnji seji ? Glavar je obljubil to storiti, ako vdobi poročilo odsekovo. — Nadalje je prečital dr.' Rojic interpelacijo o zgradbi Vipavske železnice s širokim tirom. Izročila se je vladnemu zastopniku. Grof A. Coronini je kratko vtemeljil predlog o Vipavski in Predelski železnici. Izročil se je odseku v poročilo. Dr. Gregorčič je utemeljil svoj predlog: I. o zboljšanju učiteljske plače in je nasvetoval naj se izroči pravnemu odseku. Na predlog posl. Dottori-ja se je izročil posebnemu odseku (dr. Pajer, dr. Lovisoni, dr. Verzegnassi, Benardelli, dr. Gregorčič, Grča, dr. N. Tonkli); 2. predlog naj se premeni domovinska pravica v olajšanje krneč- ; Str. 22 kim občinam. Izročili so predlog pravnemu odseku. Posl. Kocijančič je utemeljeval svoj predlog, naj bi imeli učitelji volilno pravico po plačilni vrsti. Izročili so ga pravnemu odseku. Dr. Verzegnassi je poročal o raznih zalogih in o proračunu za 1. 1895. Sprejeto. (6. seja, dne 2!). januvarija.) Deželni glavar je izpiegovoril nekaj sočutnih in priznalnih besed v spomin ranj-(emu g Rajmundu Mahorčiču. Poslanci so stoječ poslušali. Posl. Grča je predlagal, naj dež. odbor v sporaznmljenju s nadškofijskim ordi nariiatoin skrbi za veronauk na kmetijski šoli in naj se verončitelja nagradita vsaki s 1(10 gld. na leto. Predlog je zagovarjal dr. Gregorčič proti dr. Pajerjn. Proti nujnosti predloga so glasovali imenoma Italijani (10). za nujnost Slovenci (9) Izročili so predlog finančnemu odseku.. - Nadalje je posl. Grča pročital interpelacijo c. kr. vlade, naj bi se voditeljem krstnih matic naznanjalo, kateri mladeniči se vsako leto potrdijo za vojake, da se jim s tem olajša spisovanje zapisnikov za vojaški nabor. Dr. Gregorčič je prečital interpelacijo o cesti v Soški dolini, ki je v slabem stanju. Vladni zastopnik pl. Bosizio je odgovoril na vprašanje posl. Grče od dne 15. m. m. o nemških zapisnikih pri prvotnih volitvah, da je to stvar volilnih komisij in da komisarjem ni dala vlada nobenega povelja, naj spisava.io zapisnike v nemškem jeziku. V prihodnje se bodo spisavali za-pisniki v jeziku, kateri določi komisija. Dr. Gregorčičev predlog o volilni pravici v deželni zbor se je izročil pravnemu odseku, predloga o volilnem redu v kup-čijsko zbornico in mestno starešinstvo sta pa propala pri glasovanju. Dr. J. Tonkli poroča o računih deželnega zaloga za 1893, dr. Gregorčič o Wer-deulieiškem zalogu za 1. 1893 in o proračunu za 1. 1895. Dr. J. Tonkli poroča o odveznem zalogi. za 1. 1893. Sprejeto. Prošnja za cesto Bracan-Dolenje se odstopi odboru. Prihodnjo sejo naznani glavar pismeno. Toda malo upanja je, da pride še do kake seje. ker so se poslanci sprli v odsekih radi cest in železnic in obrtne šole v Gorici. Glasilo grof. A. Coronini-ja je naznanilo. da so slov. poslanci izjavili deželnemu glavarju, da se ne v deleži} o več sej, dokler se ne domenijo z italijanskim klubom. Italijani pa se menda ne vdajo, kakor sami zagotavljajo. Zato se res bojimo, da bodo vse podpore izostale n. pr. cestnim odborom (10.000 gld.), Slov. Alojzijevišču 050 gld. i. t. d. Razume se samo ob sebi, da so tudi vsi drugi predlogi "odloženi (n. pr. o učiteljskih plačali, o volilnem redu, o železnicah i. t. d.) Čas deželnim zborom je vže potekel, 19. t. m. snide se menda vže državni zbor. Deželni zbor isterski razpuščen. Kakor je bilo pričakovati, je vlada razpustila deželni zbor isterski in naložila c. kr. namestništvu, naj razpiše nove volitve. Ob tej priložnosti so dunajski vladni listi naravnost obsojali ravnanje liberalne večine, ker je protivno osnovnim zakonom avstrijskim. Nobena avstrijska vlada ne bi mogla odobriti sklepov, ki jemljejo kateremu koli narodu postavne pravice. Naše cesarstvo sloni na enakopravnosti vseh narodov. Kdor torej načelno jemlje narodom enakopravnost, kakor je to storila italijanska liberalna večina v Poreču, izpodkopava temelj avstrijskemu cesarstvu. Vlada upa, da bodo volilci to spoznali in cenili in voHi spravljive poslance. — Tako so pisali vladni listi. — Slovanski poslanci zbrani v Pulju dne 17. januvarija so razposlali proglas Slovanom v Istri, v kojem povdarjajo svoje narodne pravice, pa tudi' zagotovljajo svojo spravljivost z italijanskim narodom : .PRIMORSKI LIST" „Mi ne jemljemo ničesar italijanskemu ljudstvu v Istri. Hočemo pa enakopravnost obenvt jezikoma, ki se govorita v Istri .... Pravico za Italijane poleg pravice za nas bomo vedno branili, kar smo do zdaj vže dokazali v dejanju. Sveto je nam načelo : ljubiti in braniti svoje, pa spoštovati tuje.11 Proglas ima nadalje pomenljive podatke o gospodarskem zanemarjanju tužne Istre ..Gospodarstvo dežele se žrtvuje strankarskim namenom. — Sramotno je za naš vek, da velika množica ljudstva nima niti pitne vode, da obolevajo odrasli in otroci ob slabi in nezdravi vodi. Sramotno je za deželno upravo, da mora prebivalstvo iz Poreča, namišljenega glavnega mesta, prati in kuhati z vodo iz kala, kakoršue bi dni god be živini ne dajali, a gledišče, ki je stalo ybožno mesto tisočake, je skoraj celo leto zaprto. Vže 20 in več let stoje na papirju načrti in računi za nove ceste in poti, katere bi donesle blagoslov deželi, a ko bi se res napravile. — Nimamo ni najmanjših šol, še tam ne, kjer je silna potreba. Mladini hrvaški in slovenski ne daja dežela nobene podpore, ker se iz deželnega zaklada podpira le Italijane. — Našemu poglavitnemu pridelku — vinu — niso skrbeli za ime pred svetom in za prodajo v severnih deželah, marveč še črnijo in obrekujejo ljudstvu in oblastvom one rodoljube, ki skušajo spravljati vino v druge dežele.“ Proglas je poin srčne Ijr.bezni do naroda in ni dvomiti, da bo vse slovansko ljudstvo ko en mož šlo za svojimi voditelji. Bog / njimi ! Naj bi se pa ob ti priliki zbudili tudi katoliški italijani kot pravi prijatelji ljudstva. Deželni zbor tržaški. (III. seja, dne 25. januvarija.) Deželni zbor našega glavnega mesta je začel mlatiti prazno slamo.'Od zbornice, v kateri je odlično razumništvo in katera razpoiaga z velikim bogastvom, bilo bi pričakovati, da bode razpravljala važne načrte za deželico in se menila tudi za koristi cele dežele. Glavno mesto ne sme izgubljati se z zakotnimi in malenkostnimi vprašanji, katera leliko prepusti v razgovor kaki gorski podružnici. Toda narodni fanatizem jim kali vid, da ne vidijo ni svojega ljudstva koristi ni našega. Tudi nasproti vladi se ponašajo osorno in nehvaležno, kakor da so pozabili, koliko je vlada do zdaj storila za Trst. Vladni zastopnik vedno zagotovlja poslancem, daje vlada naklonjena Trstu ali do zdaj ni še^ našel prave besede, ki bi očete prepričala, da vlada res vzdržuje Trst. Mi bi svetovali, naj jim reče enkrat tako-le : „(!e Vam nismo več dobri, poiščite si drugih strijcev, mi pojdemo v Spljet, ki nas z veseljem sprejme, kateri smo pa do zdaj prezirali, da smo Vas podpirali. Z Bogom !“ Taka beseda, menimo, bila bi na pravem mestu in gotovo bi ohladila prisiljeno gorečnost liberalnih in judovskih poslancev. — Zanimivo je tudi, da celo noben „konservati-vec“ ni upal se braniti vlade. — V III seji so sklenili enoglasno resolucijo proti slovenskim imenom vasi m krajev v deželi Vlada — pravijo — je ravnala protipostavno in žaljivo, da je poleg italijanskih imen postavila tudi slovenska imena. navadna v Trstu n. pr. Trst, Kontovelj, Skedenj i. t. d. Nadalje so sklenili resolucijo, da naj se odvzame čč. duhovščini spisovanje in ravnateljstvo zakonskih. in krstrrh matic in naj se izroči posvetnim uradnik:trn. Pri tej priložnosti so proslavljali tudi bivšega ministra AVeckerleja, ker je vsilil ogerskemu ljudstvu divji zakon. Predsedoval je zbornici ju d Luzzatto, a vtemeljil in spopolnil je ta predlo? jud Morpurgo. — Vladni zastopnik je branil duhovščino tako, da se je videlo, da^ načelno bi ne bil proti resoluciji. Naj bo ! čč. duhovščina tržaška, italijanska in slovenska, se je zdaj pač prepričala, da nima prija eljev ni pri birokraciji ni v starešinstvu ni v deželuem zboru, nje moč pa bodi samozavest in zložnost proti skupnemu sovražniku: proti židovskemu liberalizmu. Politični pregled. N omaje dežele. Spine e pred volilci. Dne 2. febr. sklical je poslanec Spinčič volilce v sv.: Peter v Šumi da jim da račun o svojem in svojih tovaršev poslanskem delovanju. Zbralo se je mož toliko, da jih je čez polovico stalo pod milim nebom, ker niso mogli vsi v zborno dvorano. Ko je g. Spinčič v jedrnatem in jako poljudnem govoru luzložil naj važniše točke, tikajoče se zdaj-ne politike v Istri, je shod soglasno sklenil resolucije, v katerih zahteva, da a) se uvede popolna ravuopravnost v uradih in šolah ; b) naj se v Pazinu naredi hrvatski gimnazij in učiteljišče; c) naj se upelje splošnja volilna pravica, ali vsaj neposredne volitve na deželi in naj vsaka občina voli doma ; d) naj se odkup desetine ko-nečno uredi; e) naj se Istriji dovolijo druga polajšanja, ker ima zavoljo vinske klavzule veliko gmotno škodo ; f) naj se Pazin-ska županija ne razcepi, kakor želi deželni odbor Red je bil ves čas izboren ; poslušalci so izrekli poslancu Spinčiču popolno zaupanje in odobrili njegovo ravnanje. S • ,.živio" klici na presvetlega cesarja razšli so se mirno. Slovenci na Koroškem. Kakor primorski liberalci brezobzirno delajo s Slovani, lako na Koroškem delajo Nemci s Slovenci. Pa tudi tamo se Slovenci ne puste pozobati, ampak krepko branijo svoje pravice. Da se narod bolj prebudi in zave svojih po postavi in naravi potrjenih pravic, narodni boritelji snujejo politična društva. Dne 28 jan. bil je v Prevaljah osnovalni shod katoliškega delavskega društva in se je vršil presijajno. Prostorna dvorana je bila natlačena delavcev, ki so pazljivo poslušali zanimive in podučne govore o društvenem namenu in o socijalnem vprašanju. — V deželnem zboru koroškem je bila zanimiva šolska debata. Poslanec Einspieler je dokazoval, da šole na Koroškem ne zadoščajo ne verskim, ne narodnim, ne peda-gogičnim zahtevam. Dež. nadzornik Gobane je zagovarjal šolsko upravo. Posl. Abuja pa je udiihal po slovenski duhovščini, ka-teio je potem v daljšem govoru zagovarjal škof dr. Kahn in povdarjal zlasti potrebo materinščine za vspešen šolski poduk. Dr. Steiinvender pravi nato, da ima mil. g. knezoškof iste nazore kakor klerikalni narodni voditelji in strastno je napadel duhovščino, katero je krepko branil poslanec Muri. Konec debate je bil, da je liberalna nemška večina izrekla deželnemu šolskemu nadzorniku priznanje na njegovem delovanju. Dvoboj pri vojakih. Katoliški poslanci Tirolski in predarlski so imeli te dni posvetovanje zastran deželno brambovskega zakona in sklenili zastran dvoboja odposlati posebno adreso na cesarja. Liberalni časopisi jih sicer smešijo, češ, da tirolskega kmeta pač malo briga kako častniki poravnavajo svoje častne zadeve ; s tem liberalci le kažejo, da nimajo pravega pojma o naukih katoliške cerkve. Pet in dvajset tisoč goldinarjev je deželni zbor kranjski dovolil za povspe-ševanje vinogradstva in za zatiranje trtne uši. Cerkveno - politiška preosnova na Ogerskeni. Novo ogersko ministerstvo je v nastopnem govoru povdarjalo, da hoče hoditi blizu po tistih potih, kakor prejšnjo ministerstvo. O mo vala se je katoliška stranka, ki bo branila pravice katoliške cerkve proti liberalni vladi. Vnanje države. Ruska, milejša Poljakom in' katoličanom. Novo imenovani gubernator oliva lov, je pri vsprejemu katoliške duhovščine rekel nadškofu: Pozdravljam Vas kot glavnega zastopnika katoliške duhovščiue. V tesni zvezi z narodom mi boste pomagali narod vzgojevati v udanosti do prestola in jedinosti s širšo domovino. Zakon proti jezuitom na Nemškem. j)ržayni zbor je vsprejel predlog, da se odpravi protijezuit.ski zakon. Da dobi predlog postavno moč, mora mu pritrditi še zvezni svet. Vojska mej Kitajci in Japonci. Pred jednim mesecom se je vkrcala tretja vojna Japonska, o kateri se dolgo ni znalo, kam se je obrnila. Te dni pa je stopila na kitajsko zemljo, napadla in po dvadnevnem krvavem boju vzela Vaj Haj-Vaj, ki je naj-veče kitajsko pristanišče. Kitajske vlade se je lotil hud st rali, in je bitro poslala mirovne posredovalce v Japan. — Raznoterosti. Vladika Josip Juraj Strossmajer je obhajal prav na tihem M), rojstni dan v Dijakovu. Naj se mu izpolni srčna želja, da bi videl ljubo domovino zložno in srečno. Šolski svet za goriški okraj je imel sejo dne 31. februvarija t. 1. Imenovani so: Gg. Franc Strgar, voditelj v Desklah, Fr. Kotnik, voditelj v Višujevku, Ant. Komac, potovalni učitelj na Vrata — Gor. Loko-vec ; gdč. Leopold. Krsnik, učiteljica v Ri-tenbergu; Angela Setničar, učiteljica v Šmarjah. Sklepni račun šolskega zaloga za leto 1S95 kaže dohodkov 116.475 gld. 84 kr., stroškov pa 116.476 gld. 75 kr. Stroški so tako le razloženi: Plače in osebne doklade 41.043 gld. 5!) kr.; opravilne doklade 2791.79, petletnine 4010.07 ; stanarine 4389 51, najimščina za šole 3407.75; kurjava, svečava, snaženje, pohištvo 2682.55 ; nagrade in podpore 3222 ; učni pripomočki 345. 06 ; knjižnice 228.06 ; učiteljske kon-ferencije 113.64 ; šolska poslopja 18556.53, zdržavanje solskih poslopij 1823.83.; odškodnina udom okr. š sveta 563; razni stroški 3657.50; dolgovi povrneni 17772.20; predplače 10.684.75. Rednih stroškov je na leto 88.019 gld. 98 kr. Računi o popravljenju šolske hiše na Trnovem, v Dornbergu. v Kronbergu in Križu so potrjeni, o drugih šolskih hišah se je odložila razprava. — Sklenilo se je v-stanoviti dve izredni postaji v Podloki in Dol. Lokovcu (pri Kolencu). Potopila se je v severnem morju velika nemška ladja : „Elbe.“ Trčila je z nekim malim angleškim parnikom. Mala ladja se je rešila, velika pa se je potopila. Vto-nilo je 280 ljudij. Bodi jim Bog milostiv. rRimski Katolik11 je zdaj izrecno prepovedan na gimnaziji....... ,.Zora“ se imenuje nov list, ki bo iz liajal štirikrat na leto na Dunaju II. Obere Donaustrasse 53. II. „Zora" bo glasilo kat. akadem. društva „Danica.“ Živela ! m O 3EL Goriško. Pritožbe naročnikov, da ne vdobi-vajo lista, nam dohajajo od več strani. Kdor torej lista ne vdobi, naj nam sporoči takole : Upravništvo „Primorski List,“ Travnik 13. Reklamacija. Stev x nisem vdobil. .1. J. '1 aka reklamacija je prosta poštnine. fi*1" Sicer pa pošta ne dostavlja lista na dom, ako se ne plača % kr. oti štev. 1 ako se lahko zgodi, da obležijo listi na pošti. Iz Trsta n. pr. so nas vže opozorili na to. V saki naročnik vprašaj torej naj prej na pošti. Odlikovanje. Preč. gosp. kanonik in ravnatelj knezo-nadskotijske pisaruice Štefan Bensa je odlikovan s križem vitežtva Prane Jožefovega reda. To odlikovanje je Razveselilo nas vseh. ki poznamo neutrudno delavnost in iskreno ljubeznjivost in skromnost preč. g. kanonika. Visokočastiti gospod je rojen 5. aprila 1829. za mašnika posvečen 20. dec, 1851, a letos se nateče vže štirideseto leto, odkar marljivo delujejo v knezo-nadškolijski pisarniei. Če prav je bolehen in vže prileten, vender dela ne pil sti, kar je lep zgled posebno mlajšim go*-»podom. Bog nam ga ohrani še mnogo let. „P R I M O R S K I LIS T“ Č. g. Peter Fabris, gospodar v bogoslovnim, je praznoval dne 3 t. m. 40 letnico mašnikovega posvečenja. Ob tej priložnosti je podaril slov. Alojzijevišču 30 gld. Bog ga ohrani naši bogoslovnim. Vitez Klodič-Sabladoski je nadzoroval goriško zasebno slovensko šolo in jo pohvalil zelo laskavo. Čast rodoljubom, ki jo vzdržujejo, in učnim močem, ki se v njej trudijo. Slovenska zasebna šola v Golici je vredna pa tudi potiebna naše podpore, dokler nam mesto krati pravice. Ne zabimo je. Dr. J ožet' Stanič, odvetnik, naselil se je stalno v Gorici. Preč. g. župnika biljanskega Al. Fabijanija brat Franc, je obiskal brata — bolnika. Pii obisku ga je zadel mrtvoud. Odpeljali so ga v Štanjel. f G I. Bresca, mestni računar, umrl je v Gorici. Mož je bil 41 let star. Pogre-bli so ga z velikim spremstvom. f G. Matija Cej, učitelj in orgljar je umrl v Gorici. Orgljal je v stolnici, pri sv. Ignaciju, pri sv. Vidu, na Kostanjevici in pri vsmiljenih bratih. Zapustil je 3 otroke sirote. N v m. p. ..Corriere“ o čč. oo. kapucinih v Gorici. Zadnji čas piše židovski „Corriere“ kakor za stavo proti čč. oo. kapucinom v. Gorici. Vsako, tudi najmanjšo priložnost izrablja, da hujska proti njim 1. zato, ker so kapucini. 2. zato. ker so večinoma Slovenci. V jednej zadnjih številk pripoveduje prav slastno, kako je kapucin — Slovenec zapodil dva rogovileža iz cerkve in dostavlja, da se je neolikanost kapucina naznanilo redarjem, ki bodo okrcali po za-služenji drznega kapucina. Mi pa vemo, da bodo redarji rekli: „Se premalo jih je !“ „Eeo del Litorale“ je prav obsodila delovanje deželno zborskih poslancev, ker niso dovolili zaslužene odškodnine ve-roučiteljema na slovenskem in laškem oddelku kmetijske šole v Gorici. Dobro ! Iz Podmelca se nam piše. Dovršeno je pri nas lepo delo : novo šolsko poslopje. Stalo je sicer veliko, a veseli smo vender krasne stavbe z pomenljivim napisom : „ Feri in o?niki.“ Pri biagoslovljenju je bil navzoč g. okrajni glafar grof Marenzi. Pri sv. maši je preč. g. župnik razložil zbranim poslušali em pomen zlatega napisa na pročelju novega poslopja : „Veri in omiki.“ Po maši smo šli v procesiji proti šoli, kjer je preč g. župnik blagoslovil novi dom. 0-krajni glavar je izročil ključe predsedniku krajnega šolskega sveta. G. nadučitelj Krajnik se je zahvalil grofu Marenziju, da je s svojim vplivom naklonil občini tako primerno poslopje. Dve deklici sta izročili dva šopka cvetlic: eden okrajnemu glavarju, eden pa preč. g. župniku „za lepe nauke v cerkvi m šoli.“ Končala je slovesnost s cesarsko pesnijo in z deklamacijami šolskih otrok. Bog blagoslovi! Iz Merskega pri Kobaridu. — Pii nas smo imeli 23. pr. m. občinsko volitev. Stari župan se je sam odpovedal že naprej izvolitvi, ker si ni upal dobiti takih mož, s katerimi bi mogel dobro županiti. Bil je izvoljen popolnoma nov občinski odbor. Kakor povsod bili ste tudi tukaj dve stranki. Pravijo, da volitev ne bo obveljala, ker so se godile pri volitvi neke nepravilnosti. Med volilci bila sta namreč tudi dva, ki nista imela pravice. Enemu niso dovolili voliti, drugemu pa. . . Zaradi tega so vložili pristaši prvega pritožbo ničnosti. Kaj se bo speklo iz te moke, sporočim o svojem času. -- Znorel je pri nas neki mož, star okoli 50 let. Bil je božjasten, in zaradi tega menda je znoiel. Ker je hudo divjal, morali so ga zvezati in odpeljati v Gorico. — Umrl je v naši, namreč v kobaridski fari, uajstareji mož Andrej Krnavec, po domače Jaki i, rojen leta 1807, star torej 88 let. Bil je prosjak, ki pa je do zadnjega skoraj vsaki dan hodil k sv. maši. Iz Volčjega grada. Dne 19. m. m. praznoval je petdesetletno poroko Franc Str. 23- otolfa, altarni umetnik. Mož je še trdnega zdravja in sposoben rokodelstvu. Ob tej priliki nekoliko besedi o našej občini. Imamo lično cerkvico, posvečeno sv-Janezu Krstniku v puščavi, le Jordana nimamo, zraven je zvo-iik, kakeršnega ne najdeš daleč na okrog, le žal da je v nižavi. Vode imamo dovetj, kajti naši pradedje so nam napravili potrebne vodnjake, kakor bi bili že naprej znali, da bode vas. napredovala v obrtni j i. Imamo tri prodajal-nice obleke, da se vsak lahko ceno obleče za denar, še cenejše pa brez denarja. Trije so kamnostrugarji, eden je pa lesostrugar, dve gostilni sti dobro obiskovani. Imamo kakih 30 kamnosekov, kateri hodijo večinoma v Nabrežinske kamnolome. ,Bralno. društvo11 namerjava napraviti častno veselico vodji, ako bodo razmere vgodne, naj-brže o pustu. Ceste pa imamo jako slabe posebno od nabrežinske postaje. Vpraša se, kdo je temu kriv ? Možje, občine, zdramite se ! V Renčali so praznovali zidarji svojega zaščitnika sv. Vincencija se slovesno službo božjo. Slavje so povečevali se streljanjem. Streljanje je glavarstvo prepovedalo. Kljubu prepovedi so streljali. Orožniki so hoteli preprečiti streljanje. Streljalci so se vprli, orožniki so rabili orožje in jih več ranili. Ranjeni se zdravijo v goriški bolnišnici in premišljujejo prekesno staro resnico : Kdoi ne uboga, ga tepe nadloga. Sicer pa postopanje orožnikov se sodi splošno kot prestrogo. I)a bi bili vsi pokorni, ne bi trebalo orožnikov. Z Bovškega. Nek A. K., rojen pred 69 leti v Soči in zdaj stanujoč že čez 40 let v Podkloštru na Koroškem, šel je 29 januarja čez Predel proti svojemu rojstnemu kraju. Celo pot ni drugega vžil kakor nekoliko kave in žganja. Ves oslabljen iu premrazen prišel je okoli 8. ure zvečer do plaza pod Spodnjo Sočo. od koder pa ni mogel več naprej. Prepričan, da ga tukaj, vbiti gotova smrt, poklekuil je kar v sneg,, sklenil roki, v katerih je držal popotno palico. K sreči je prišel za njim c. k. orožnik A., kateri je pohitel do prvih hiš, od koder so prišli s sanmi in ubogega starčka, že vsega trdega, v gorko izbo odpelja- li, kjer je še le prišel k sebi in povedal, kdo je. Če bi ne bilo pomoči o pravem času, pogrebli bi ga bili, ne da bi vedeli koga, ker bi bil — dasi doma — popolnoma neznan. V Cerknem je občni zbor „narodne čitalnice11 izvolil soglasno Dr. Gregorčiča, državnega in deželnega poslanca, čaštnim. članom. V Šempasu so imeli občinske volitve. Izid ni zadovoljil g. Jos. Faganela. Podal je utok. Vis. namestništvo je volitve razveljavilo. Nove volitve bodo 11., 12. iu 13. t. m. V Plaveli je provzročil ogenj Andreju Konjedeu okrog 100 gld. škode. V Kanalu rase zanimanje za hranilnico in posojilnico. V kratkem skličejo zvedene može s Kanalskega na posvetovanje v Kanal. Bog daj dobro! Soča je prejšni teden radi deževja in kopnenja snega močno narasla. Poplavila je Podgorcem polje pod železniškim mostom in jim napravila veliko škodo. Prizadeti so prosili deželnega zbora podpore. Nabor vojakov v Gorici bo letos 13. in 14 marcija ; 13 iz I. in II., 14. pa. iz III. razreda. Za cerkev presv. Srca so nabrali. do sedaj 10 005.34 goldinarjev. Zidanje nove cerkve v Gorjanskem je prevzel g M. Blažko, iz Lokavca, Strb-ški so : 11.174 gld. Med Gorjanskim in Komnom je naletel neki delavec dne 26. p. m. na moža J. Kuka njo otrpneuega od mraza, zadel ga. je na hrbet in nesel v Komen. Po dveur-nem ribanju se je Kukanja zavedel in bil rešen gotove smrti. Vikarijat samostalna kuracija. Ls Gabrij nam je došla novica. Visoko c. kr. namestništvo v Trstu z odlokom od dne ■6. januvarija t. 1. št. 24000/IX je, pooblaščeno po c. kr. ministerstvu za u. in b., povzdignilo neodvisni in samostalni vikari-jat v Gaberji pri Aidovščini v sctmostalno J,•uročijo, Štetje konj. Po postavi je naloženo županstvom, da opomnijo posestnike konj, naj naznanijo število in vrednost konj. Občinske komisije se imajo letos meseca fe-bruvarija in marcija prepričati o natančnosti došlih naznanil. — Do 1. aprila morajo se predložiti c. kr. glavarstvu zapisniki o številu in sposobnosti konj za vojsko. Vabilo na skupno naročbo zmletega •žvepla. Podpisa' o c. kr. kmetijsko društvo yabi svoje člane in druge trtorejce naše -dežele, da se vdeleže skupne naročbe na dvakrat očiščeno rimsko žveplo prve vrste ■(izvanredno drobno zmleto, 70 'U stopinj ^Chancel"), ketero bo dobiti po naslednjih pogojili : 1. Cena blaga, katero se izroči v ma-gacinu v Gorici v Žakljih po 50 kilogramov, je G gl. za vsaki kvintal, brez vseh drugih stroškov. 2. Blago se broči proti koncu meseca -aprila t. 1. 3. Pri naročbi je plačati za vsaki Žakelj po 50 lcilogr. j^den goldinar varščine. 4. Naročila se bodo sprejemala do Ijoludne 31. marca t. I. 5. Blago bo treba prevzeti in kupno <’.eno plačati vsaj v 14 dneh po prejetem naznanilu, da se ima po isto priti. Kdor v tem času ne pride po blago, zgubi plačano varščino, katera pojde v korist prihodnji aiaročbi. O kr. kmetijsko društvo V Gorici, dni 28. januvarja 1895. Predsednik : CORON1NI. Tržaško-Istersko. G. M. Laginja je sklical volilce v llotovun, kjer so ga navdušeno sprejeli in sklenili podobne resolucije kakor v Sv. Petru v Šumi. V Sožaili je umrl 25 p. m. g. Rajmund Milharčič, župan, po dolgej inučnej •bolezni. Županoval je 18 let. V deželnem zboru je deloval kot poslanec od leta 1882. Pogreb bil je sijajen. N. v ni. p. Razpisan je štipendij 210 gld v podporo dijakom iz Istre ali z Goriškega, ki se učijo v poljedelski akademiji na Du-.naju ali ki hočejo tje. Prošnje je vložiti do 10 febr. pri namestništvu, Velika dedščinn za dobre namene v Trstu. Vmrl je v Trstu ueki bogatin iz Italije Leop. Masson, kateri je zapustil •vse, kar je imel t. j. dva iniljona lir za človekoljubne namene tržaškega mesta. Telefon menijo napraviti iz Trsta v Riin in iz beroliua v Rim. Tedaj bodo zvezana s telefonom vsa veča mesta v Avstriji Italiji in na Nemškem. Istra proti shodu zaupnih mož. ( i-tatelji se gotovo še spominajo shoda zaupanih mož v Ljubljani. Mi smo se vže izrekli, da ne odobrujemo programa, kateri so „za zdaj“ proglasili zbrani zaupni možje, ker polovičarstva v programa ne moremo trpeti. Zanimivo je pa tudi, kako sodi o isti stvari „hrvatsko-slovenski klub-1 v deželnem zboru isterskem. Predsednik kluba -č. g. Vjekoslav Spinčič je v imenu kluba poslal predsedništvu polit, društva »Edinost* .tako*le izjavo: Na sestanku dne 17. januvarija t. 1. v Pulju je lirvatsko-sloven-ski klub sklenil ednoglasno, da popolnoma ■odobrava postopanje odposlancev in članov polit, društva „Edinost“ na »hodu „zaupnih mož“ dne 29. novembra 1894 v Ljubljani.“ Rojansko posojilno in konsumno društvo v Rojanu pri Trstu nam je poslalo opravilno poročilo za upravno leto 1894. — Kakor kažejo sklepi računov, je •delovanje naše zadruge v pretečenem upravnem 'letu 1894. zopet lepo napredovalo. Skupni promet je znašal 50.139 for. 92 n v. dohodkov in 49.874 for. 79 kr. stroškov — vkupe toraj 100.014 for. 71 nvč. ali za 18.375 for. 82 nvč. več nego v prometnem letu 189o. — Koncem leta 1893. je ostalo zadružnikov 198. — Tekom leta 1894. je pristopilo zadružnikov 25 t. j. 223 — Tekom leta 1894. je istopilo, oziroma svoje deleže prodalo zadružnikov 30. — Tekom 1. 1894. je odpovedalo svoje deleže zadružnikov 4, ostane 189. Število zadružnikov se je v primeri z lanjskim letom zmanjšalo za 9. mej katerimi se 4 odpovedavšim zadružnikom izplačajo njih deleži 31. decembra 1895. v smislu § 15., 1. a) zadružnih pravil. — Vplačani deleži in obroki so znašali koncem 1. 1894 for. 7.452’9G — Tekom 1. 1894 so v plačali for. 1,139-08 t. j. 8.592 04 — Izplačani, oziroma prodani deleži in obroki zapadli v reservni zaklad for S81'87 Zadružnikom dolžni deleži koncem 1. 1894 for. 7.710 17 — Število vplačanih deležev znaša koncem leta 225 ali for. G.750- — Obroki na gornje znašajo 9GH-17 — Število deležev se je torej pomnožilo /a 11. — Posojila: a) koncem leta 1893 so znašala, for. 1.212'— — b) tekom leta 1894. se je dovolilo 11 zadružnikom 415'— t. j. 1 G27-— Vrnilo se je pa for. 1 007-—• — Ostane toraj koncem 1. 1.894. posojily for. G20- — Čisti dobiček znaša glasom računa o dobičku in zgubi for. 926’36 ter je isti za 74 for. 39 kr. večji nego 1. 1S93. Čisti dobiček se razdeli po pravilih. Načelnik: Just Piščanec. Tajnik: A Bremie. Blagajnik: J. Pertot. Društvo je imelo dne .3. t. m. IV. občni zbor. Zadruga ima v ulici Belvedere št. 3. svojo ,.Prodajalnico jestvin11, v Rojanu pa „Drnštveno krčmo11 in .Mesnico11. Rojaki, pridružite se temu društvu v obilnem številu ! Odgovorni urednik in izdajatelj J. Marušič. Tiska Hilarijauska tiskarna. Prihodnja številka »Primorskega Lista,, izide dne 14. februvarija. POSLANO. Vsled mojega poslanega v »Slovencu “ št. 10 in vsled odgovora g. See-mann-a na poslano v »Slovencu" št. 11 se je izveršila na mojo zahtevo strogo uradna kemična preiskava treh mojih sveč raznih velikosti, ravno od iste po-šiljatve, iz istega vira, od koder je bil dobil g. Seemann ono svečo, ktero je dal poskušati g. prof. Knapitschu. Tukajšno c. k, kemično posknševa-lišče je analizovalo vsako svečo posebej, ter našlo, da so bile vse tri iz pravega čebelnega voska. Vsled tega sem vložil tožbo proti g. Seemann-u. Toliko v odgovor na mnogoštevilna vprašanja. Jernej Kopač, lastnik voščarne pristnih čehelno voščenih sveč v Gorici. Novic Franc, krojač v ulici sv. Klare št. G izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah. -A-nton Fon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Pristno, črno istrijansko vino prodaja podpisana na debelo od 56 litrov dalje v vsakej množini in jamči za pristnost. Velecenjenim gg. odjemnikom pošilja na zahtevanje pokušnjo na dom. Vsa naročila, pismena in ustmena, sprejema edino le Antonija Gosar. V Gorici. Travnik, št. 13. I. Anton Kuštrin, v Gosposki ulici v hiši g. Dr. Lisjaka št. 33. prodaja različno blago 11. pr. sladkor, kavo, moko vsake vrste, kis. milo (žajfo) itd., posebno dobro oljkino olje za večno luč v cerkvi itd. -ssvo.o’ ->',53** >•$$$ >>e