fini
teto XVII. St. 2.
V Ljubljani, 25. januarja 1930
V organlxacljl Je mol* kolikor moli — toliko pravic«.
Uredniltvo In aprarai Ljubljana, poitni predal 390.
Dopisi morajo biti frankira-■J in podpisani tcc oprem* (ral s štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi m ne vračajo. Ček. račun 13.562.
DELAVEC
STROKOVNI ČASOPIS.
Izhaja 10. In 25. dne ▼ me-
sečo.
Stane posamezna iterilka Din 2.—, mesečno Din 4.—* celoletno Din 48.—. Za člane izvod po Din 1.—.
Oglasi po cenika. Teleion (ter. 3478.
Nujna potreba je in naša dolžnost, da se skoncentriramo v organizacijah in za organizacije, da bomo uspešnejše odbijali napad delodajalcev na delavske pravice in socialno zakonodajo.	*
Kakor poročajo vse podružnice naših organizacij v Sloveniji, delavstvo odločno zahteva, da se ima socialna zakonodaja, bolniško in nezgodno zavarovanje izboljšati, a ne poslabšati. 150 odborov podružnic vseh naših organizacij v Sloveniji zboruje, pošilja zahteve ministrstvu soc. politike, deputacije k sreskim glavarstvom, da se mora odbiti naskok delodajalcev. Podeželske občine so se tudi dvignile in zahtevajo, da se socialna zakonodaja, posebej pa še bolniško zavarovanje ne sme poslabšati, da se mora uzakoniti starostno zavarovanje. Tu je skupen nastop delavcev in kmetov praktično izvršen.
Stojmo na straži!
Neorganizirani vleče vs&k m svojo strm in zato se voz neprem&neM
OrfanizirdJii vleče/o voz
v isto smer in ~ l&ko nrihbjčjo do cilja!
„Slovenski Narod46 od 16. januarja 1930 poroča:
Zanimiva razprava pred sodniki. Včeraj se je vršila razprava proti nekemu delodajalcu iz St.Vida,obtoženemu, daje skril ob priliki obiska revizorja Okrožnega urada svoje pomočnike in vajence v svinjak. Reveži so morali pretičati v svinjaku skoro štiri ure. Obtoženec je bil oproščen, ker ga je že politična oblast obsodila na 500 Din globe. Olajševalno je vplivalo tudi to, da ni pomočnikom in vajencem za čas, ko niso bili prijavljeni Okrožnemu uradu, odtegoval prispevkov.
Dodajamo: Kdor se ne zaveda, da je človek, nič zato, če se ga zapre v svinjak.
Sodrugi! Nabirate vneto člane za CANKARJEVO DRUŽBO? . . . Nekateri poverjeniki še niso ničesar
1--1____  _	1	•	__•	v	*.	an.
■--——	£—	—ttivcoai
poročali, kako gre z nabiranjem. Poročajte! Pokažite, kaj premorete in kakšna je Vaša volja!
Karl Marks o Jugoslovanih.
Zanimiv članek Karl Marksa iz leta 1853.
Leta 1853. se je evropska diplomacija mnogo bavila z balkanskim vprašanjem. Ob tistem času je Rusija, imajoč pred očmi svojo staro zahtevo po dostopu do carigrajskih morskih ožin, vodila posebno ofenzivno politiko proti Turčiji. Ta politika Rusije je vznemirjala zlasti Anglijo in Francijo, ki sta tedaj menili, da bi bila najboljša protiutež ruski ofenzivni politiki močna in konsolidirana Turčija.
Temu naziranju Anglije in Francije se je uprl Karl Marks v svojem članku, ki ga je objavil v »New York Tribune« dne 21. maja 1853. Ta članek, ki ga je v celoti ponatisnila mariborska »Volksstimme« v septembru 1928, dokazuje, kako bistro je Karl Marks opazoval tudi mednarodne politične odnose in s kako veliko da-lekovidnostjo je že leta 1853., pred več kot 75 leti, presojal balkansko vprašanje.
Karl Marks zavrača v članku tezo Palmerstona, Guizota in Metter-nicha, da bi utegnila močna Turčija zaustaviti veliko ofenzivo Rusije proti Dardanelam. Mnenja je, da so Turki in Arnavti tekom stoletij dokazali, da so trdovratni nasprotnki vsakega napredka na Balkanu in da niso sposobni ustanoviti državo, sposobno za življenje. Temu nasproti pa stoji dejstvo, da je balkanski pol-°tok naseljen po Jugoslovanih. (Marks rabi izraz »Siidslawen« že leta 1853!) Vse kaže, da morejo na balkanskem polotoku biti edino Jugoslovani nosilci civilizacije. Marks domneva, da se južnoslovanska plemena še niso zlila v en narod, ven-
Pa da predstavljajo v kneževini Srbiji že krepko in razmeroma organizirano jedro naroda. Srbi imajo svojo zgodovino in svojo književnost. Tudi so Srbi s krepkim nastopom proti svojim prvim knezom, kakor hitro so poizkušai uvesti v kneževini despotični režim, dokazali, da so demokratično usmerjen narod, ki nima simpatij za absolutistične metode Rusije. Zgodovina kakor realna dejstva sedanjega časa kažejo na ustanovitev svobodne in neodvisne države na razvalinah otomanskega cesarstva v Evropi. Ce torej hoče Anglija preprečiti, da bi Rusija vzela Carigrad, mora pospeševati ustanovitev neodvisnega slovanskega carstva na mestu gnile visoke porte. To je tudi v interesu demokratičnega razvoja jugoistočne Evrope. — Tako je mislil Karl Marks pred več kakor petinosemdesetimi leti.
Razkrinkani — molte
gospodarski krogi kakor grob.
»Gospodarski krogi«, kakor se imenuje tista tajna sila, ki hoče v sedanjem stanju države spraviti delavstvo ob vse pravice, socijalno in pravno zaščito, se kljub temu, dla so njih zahteve gorostasna reakcionarnost, niti ne oglasi. Med poštenimi ljudmi je navada, da si med seboj povedo, kaj žele, kaj hočejo, ali kaj zahtevajo. Naša gospoda se je pa skrila za zaklenjena vrata prav tako kakor bi je bilo sram pred javnostjo.
In morda ima prav.
Kako široko bi se smejali njih postulatom podjetniki od najbolj pa do jiajmanj civiliziranih držav, ker njim b' kaj takega niti na misel ne moglo Priti. Gospodarskim razmeram pri-
merno naj se urede delavske pravice, pravijo. To pomeni, da se naj delavstvo samo še bolj izkorišča, čeprav delavske plače še davno niso dosegle predvojne paritete. Povprečno 25 odstotkov so še nižje. In živ-ljenske potrebščine so dražje. Na drugi strani smo pa videli, da so kapitalistične družbe v Jugoslaviji va-
lorizirale svoje obratne glavnice na dvakratni, trikratni in večji znesek.
Kaj boste govorili potem: še o potrebi izpremembe te zakonodaje »gospodarskim razmeram primerno«. Z ogromnimi dobički dela kapital v državi že sedaj, zato je navedena fraza — prazna beseda in nič drugega. Nanjo hočete loviti kaline!
to sni e knjige Cankarjeve družbe, povedo svojo kritiko.
Naj nasvetujejo Cankarjevi družbi, kakšna naj bo prihodnja izdaja knjig, kaj v letošnji ni bilo dobro; sploh vse, kar ne ugaja!
S tem pomagate družbi, da bodo knjige takšne, kakršne morajo biti, da bodo lepe, koristne in zabavne.
Vaša mnenja in kritike bo priobčevala »Svoboda« (če kdor hoče s podpisom ali brez podpisa, naj to v dopisu pripomni). Tako bomo ustvarili skupno urejevanje knjig Cankarjeve družbe.
Vse dopise, nasvete, ozir. kritike pošiljajte na naslov:
Uredništvo »Svobode«, Ljubljana. Poštni predal 290.
UREDNIŠTVO »SVOBODE«.
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Poziv na plenarno sejo SMRJ.
Izvršni odbor našega Saveza je na svoji seji dne 15. decembra 1929 sklenil, da se vrši plenarna seja dne 1. in 2. februarja 1930 v Beogradu z dnevnim redom:
1. Poročilo o splošni situaciji delavcev v celi državi; o finančnem stanju v Suvezu, o finančnem stanju oblastnih odborov.
2. Predlog projekta o pravicaH in dolžnostih članov in projekta o novih podporah.
3. Likvidiranje gotovih vprašanj, ki so se pojavila zadnje čase v o-kvirju organizacije.
4. Pretresanje o vpostavitvi oblastnih tajništev po banovinah.
6. Eventualnosti.
Ker se bo vršila seja dva dni, se pozivajo sodrugi, da si izposlujejo potrebne dopuste.
Člani upravnega in nadzornega odbora se pozivajo, da se te seje morajo udeležiti.
IZVRŠNI ODBOR SMRJ.
Značilna izjava Kranjske industrijske družbe za vso delavsko javnost.
Delavstvo Kranjske industrijske družbe iz Jesenic, Javornika in Dobrave je imelo namen zborovati dne 8. in 9. januarja 1930, raa katerem zborovanju se je hotelo delavstvu pojasnita vzroke ustavitve dela v tovarni na Javorniku in med drugim tudi zahteve delodajalcev za poslabšanje socijalne zakonodaje.
Pred časom zborovanja pai je .bil poklican glavni zaupnik Jurij Jeram na direkcijo, kjer mu je zastopnik podjetja izjavil sledeče:
»čujemo govorice, da delavstvo sumi, da je podjetje ustavilo obrat v tovarni na Javorniku z namenom, da doseže s tem pritiskom to, da hi se spremenila obstoječa so-cijalna zakonodaja. Pooblaščamo Vas, da izjavite delavstvu na Vašem zborovanju, katerega imate in na katerem .smo doznali, da bodete tudi to razpravljali, da Kranjska Industrijska družba ni in ne p odvzema nobenih korakov za spremembo obstoječe socijalne zakonodaje, kakoršnja je in sploh ničesar podzvela ni v tem pogleda razen, da se je svoječasno stavilo predlog za to. da bi se n-redilo zakonito enkrat to in spravilo z zakonom v sklad, kako |e regulirati delovni čas s pričetkom dela v martinarni in sličnih obratih v nedeljah zvečer.
Da se delavstvo na zborovanju ne bo zavajalo na pota neresnice, Vas pooblaščamo, dla delavstvu to pojasnite, kakor to, da se je odredilo, da se v pondeljek, dne 13. januarja 1930 na Javorniku zopet prične z delom, vendar pa je pričetek .dela le poskus ■prebroditi krizo, ki je nastala, ki pa še ni preslana.«
Ker je bilo naknadno za tem zborovanje delavstva od oblasti prepovedano in to največ po zaslugi meščanskega časopisja, ki je kričalo, da se je delavstva polastila silna razburjenost, o tem .glavni zaupnik ni mogel poročati delavstvu to, o stvari pa je informiral organizacijo, Save z Metalskih Radnika Jugoslavije, in smatramo umestno, vsej delavski javnosti obelodaniti značilno izjavo K.
Anketa o knjigah Cankarjeve družbe.
(Poziv vsem članom
Letošnje knjige Cankarjeve družbe so zbudile povsod veliko pozornost. Meščanski časopisi in revije so objavljali in še objavljajo razne kritike. Eni dobre, drugi slabe, kakor je pač katerega v njegov meščanski »jaz« in v njegovo meščansko mišljenje zadela ta ali ona knjiga Cankarjeve družbe.
Mesečnik »Svoboda« je priobčil vse te kritike, da čitatelji vidijo, ko-
Cankarjevc družbe.)
liko »resnosti« je v ocenjevanju knjig in kako »različna« so mnenja o umetnosti in lepoti knjig in njih vsebin.
Da v proletarskem duhu pisana knjiga ne more ugajati tistim, ki niso proletarci, je seveda razumljivo. In graja takih proletarce le vzpodbuja in dokazuje, da imajo prav.
Vendar je potrebno, da delavstvo, posebno pa vsi, ki so čitali le-
I.	iD. Toraj K. I. D., ki zaposluje do 2400 delavcev, ni med onimi, ki z vso v-ehemco hočejo doseči poslabšamije obstoječe socitalne zakonodaje, kakor smo oitali v posebni izdaji »-Delavca«. Verjcfevo je, da je še več velikih podjetij 'v Sloveniji, ki se jih morda lahko prišteva izjavi Kranjske industrijske družbe, ker pojmujejo, da brez zadovoljnega in primerno zaščitenega delavstva ni poviška p rod uk cilje in ne napredka moderne konkurenčne industrije v svetu.
Saj je pa tudi maša socijalna zakonodaja v primeri s socijalno zakonodajo v zunanjem svatu le drobtinica ©nieiga, kar po drugod delavstvo ima, le drobtinica onega za našega podjetnika, kar pri nas prispeva za socijalne ustanove v primeri z izdatki, ki jih imajo industrije! drugih držav, ki pa kljuib večjim bremenom še vedno s svojo konkurenco v ceni ogrožajo naš trg.
Gotovo je, da ta zavest odvrača modernega industrijca od onih kravtarjev, ki hočejo s poslabšanjem obstoječe socijalne zakonodaje -obdržati in vstvariti na račun delavskih žrtev večje dobičke, -ne zavedajoč se, da ije 'ta pot baš upropašoanje njih samih.
S 'tem doznanjem je pretrgano zagrinjalo in spoznamo lahko, kdo so oni, ki žele vzpostaviti sredbji vek nazaj, ne vedo pa, da so zapisani svoji usodi in da bodo podlegli veleindustriji, ki se razvija in se bode razvila po vsej državi, tudi pri nas ter sčasoma z naravnim razvojem .kapitalizma pognala vse male in srednje obrtnike, kakor 'male industrije« sebi v naročje, kot mezdne sužnje, od katerih jih je mnogo že doživelo 'to in ostali, ki so še, bodo še lahko na ito, kar sedaj žele tistim, ki jih je veleindustrija že vključila v svoj register robotov — kot p-roletarijat.
Kdor drugemo jamo koplje, sam vanjo pade, pravi naš pregovor.
Izjava Kranjske industrijske družbe pa je itako važen argument za vse delavstvo v Jugoslaviji, da to lahko smatramo kot naj-jačji argument za merodajne faktorje v državi, da mi na mestu slediti željam za poslabšanje socijalne zakonodaje, pač pa nasprotno, da se ista izpopolni in zboljša in čim bolj zednači z ono v zunanjem svetu. Upravni odbor Sekcije težke železne industrije Jesenice.
Opomba uredništva; V Jack Londono-vem romanu »Železna peta« se na str. 107, 108 do 127 jasno čita, kakšno je mišljenje obrtnikov. Sploh priporočamo sodrugom, da to knjigo čitajo.
Zobozdravstveni fond delavstva Kranjske industrijske družbe.
Delavstvo K. I. D. si je na predlog delegatov Bratovske skladnice zamislilo svoj zobozdravstveni fond. Na zborovanju dne 22. decembra 1929 je sklenilo, naj se objavi, da se vsi -oni delavci, ki bi se ne strinjali s vplačevanjem po Din 5.— mesečno za zobozdravstveni fond, zglasijo pri glavnih zaupnikih na Savi, Javorniku in Dobravi. Ako bo tistih, ki bi se ne strinjali, 30 odstotkov od vsega zaposlenega delavstva, tedaj ta predlog in upeljav-a zobozdravstvenega fonda odpade. Ako jih pa proti ne bo toliko, tedaj pa naj ®e upelje za vse obvezno to vplačevanje in sklene z podjetjem kot kolektivna točka h kolektivni pogodbi za vse delavstvo vplačevanje za zobozdravstveni fond po Din 5.— mesečno.
Kakor je ibilo sklenjeno, je bilo tudi objavljeno. Od dne 23. decembra do 10. januarja se je imel vsak zglasiti, ter je sedaj rezultat ta-le: Proti se jih je prijavilo iz Dobrave 23, iz Javornika 75 in iz Save 359. Vseh skupaj piroti toraj 457. Ker se jih je priglasilo toraj proti komaj 21 odstotkov, je sklep zborovanja stopil v veljavo in zobozdravstveni fond se upelje.
Vse podrobnosti o načinu in delovanju ter zdravljenju se bo-d-e Se delavstvu objasnilo, kakor ihitro bode izdelano vse podrobno kar je za redi tega' fonda potrebno. Predhodno pa v pojasnilo vsemiu delavstvu to, -da bo imei vsa:k priliko -v porabiti -enega izmed treh zobozdravnikov na Jesenicah, katerega si izbere sam. Ko ibodo krite v glavnem potrebe članov, tedaj pridejo na vrsto tudi 'družinski člani. Za one družinske člane, kateri -se na-
hajajo izven Jesenic, se bo omogočilo, da si izberejo zobozdravnika tudi v svoji bližini. Vse druge potankosti še pojasnimo, kadar se -stvar uredi, vendar -pa naglašamo, d-a naj se nihče ne pusti begati od neresničnih vesti, ki -so se razširjale, kako vse bo. Resnica je, da bo O tem fondu delavstvo samo absolutno odločalo in -gotovo tedaj -vedno <v skupno korist vsega -delavstva. Vsake protekcije in zapostavljanja so absolutno izključena, ker bode enoten cenik za vse zdravnike, kakor za vse enako veljavno, da kdor bo hotel imeti zobovje iz elitne tvarine, -bo moral sam doplačati -razliko v ceni in je s tem torej jasno, da na škodo fonda kakih protekcii biti ne bo mogilo. Predvideno je, da bode dana možnost pričeti s koncem marca z zobozdravljenjem iz 'tega fonda, do tedaj pa bodo delavski delegati v 'Bratovski skladnici pripravili vse potrebno za redni pričetek in način sprejemanja za zobozdravstvo po gotovem ključu, ki bo vse zadovoljil.
Delegati Bratovske skladnice Jesenice.
K položaju delavstva Kranjske industrijske družbe.
Na Javorniku se je z delom sicer zopet pričelo, vendar nam p-a ta slučaj nalaga dolžnost se ž njim malo -širše pobaviti, oso-bito ker se še vedno 'govori, da bo-do posamezni obrati še prizadeti pod krizo, ki ni še prebrodema, ki je pa značilna.
Javna tajnost je, da je težka železna industrija v Jugoslaviji ikantelirana, da je trg tej industriji zajamčen na eni strani z ozirom kartelnih zvez, na drugi strani zaščiten s carino in je got-ovo, da bodo v tekočem letu potrebe za naš produkt iste, kakor so bile v pretečenem. Tedaj imaimo pričakovati to, da vsled -krize, -ki je nastala -vsled pomanjkanja naročil, ker trgovci zadržujejo naročila iz špekulativnih -ozirov, -da pride čas, ko se b-o z vso -vehemenco mudilo za produkt. Prepričani smo, da vs-led te trenutne krize, katere pravega zvroka resnično n-c poznamo, podjetje na dobičku in -kvoti ne bo prikrajšano. Zato je nadvse nedvomno in krivično to, -kar podjetje z -delavstv-om uganja, če je kriza, tedaj naj se n-e zahteva, d-a vse posledice in škodo naj nosi le delavstvo, temveč je delavstvo opravičeno, da zahteva za take prehodne kirize odškodnino -v izmeri minimalne plače. Saj mora biti vendar -doumljivo, da delavec, ki zna nekoliko misliti, ne more dopuščati, -da bi se ga na tako grd način upropaščalo in to po zimi z .gladova-njem in brezplačnimi dopusti, poleti pa z priganjanjem in garanjem ob slabem zaslužku.
To podjetniško postopanje mora imeti nekje en -konec, sicer izgleda, da ima stvar le svoj posebni -taktičen pomen. Sprejemalo sc je ljudi iv delo pod naslovom »začasno«, in se jih je res zopet -odpustilo. To se mora v bodoče odpraviti s protiukrepi potom organizacije. 'Pri odpuščanju takih delavcev se ne ozira niti na to, da bi ise vsaj tistih ne odpustilo, ki so se poškodovali pri delu, kakor je bil slučaj pri zadnjem odpustu na Javorniku, ker se je -dva ponesrečenca kljub intervenciji odpustilo.
■Gospodje, -oprostite, toda dovolite, da Vam to Vašo čudno kapitalistično moralo prikaže-mo v zrcalu, kakšn-a v r-esnici je.
Kadar je veliko dela, se nad nami veliko kriči: le dav, ile dav, ter priganjanje nima ne konca ne kraja; delavstvo v takih časih s svojim naivnim zaupanjem v Vaše lepe besede do 'izčrpnosti svojih -moči gara z upanjem, no, le dajmo, saj nas -gospod morebiti takrat ne -bo pozabil, kadar bo slabo šlo. Priznajte, gospodje ravnatelji in tako dalje, -da Vi vsi skupaj, poznavajoči to slaibo -stran naivno otroškega zaupanja našega 'delavstva v Vas, izkoriščate in zlorabljate. Vendar pa, vrč gre tolikokrat'h koritu, -dokler se ne ubije. Naše delavstvo spoznava, odpirajo se mu oči in -dani se . . .
Kadiar nastane kriza, takrat pa -brez izjeme in -brez usmiljenja sfrči vse na cesto in delavstvo spoznava vso brutalnost Vašega pojmovanja s-ocijaln-osti.
Kadar je polno -dela, naj delavstvo gara na vse pretege, če se ponesreči, in mnogi se, je zapuščen, uničen on in družina, življenje mora stavljati na kocko dobiček in nešteti ga dajo in uničena je zopet družina.
Resnica je, -da je ves Vaš riziko samo v temi, -da ustvarjeni -dobiček, -ki je plod -delavskih žrtev, riskirate in s tem -pravzapra/v tudi to brez riziika.
Tako se ne čudite, -ako je primorano delavstvo v bodoče vsled takega spoznanja tudi tako hladno računati kakor to znate Vi in Vaši ravnatelji in se ne čudite, a.ko delavstvo v bodočem več ne 'bode -verjelo lepim -besedam Vaših ravnateljev in bode tirjalo pravičnejše postopanje in pravičnejše plačilo za delo-, posebno takrat, kadar se posebno priganja. To naj Vam bo kot aviza za bodočnost, da je naše naivnosti konec, ker vemo, da je z novim gospodarjem pričel nov veter pihati, proti kateremu se pa ne strašimo veslati z našimi železnimi mišicami vsi za vse . . .
Odprto pismo glavnemu upravnemu odboru
Bratovske skladnice v Ljubljani.
Doznali smo, da Cinkarna v Celju postopa pri sprejemanju delavcev na novo tako, da jih, ko jih na novo sprejme v delo, zavaruje samo za bolezen in nezgodo, za starostno zavarovanje jih pa uvrsti še le po šestih mesecih ali pa še le po enem letu in se jim še le po tem času prične odtegovati za starostno zavarovanje.
Smatramo, da je tako postopanje nepravilno, ker ti delavci niso po naših informacijah samo pri začasnih delih zaposleni, temveč zaposleni direktno pri produkciji. Ker iz tega trpi delavstvo, kakor blagajna starostnega zavarovanja Bratovskih skladnic škodo in želimo, da glavni upravni odbor pošlje v Cinkarno v Celje potom rudarskega glavarstva organa, da na licu mesta ugotovi take slučaje in prizadete delavce zasliši, kje in pri katerem delu so zaposleni, ker je vendar žalostno, ako tamkajšnje podjetje iz tega naslova hoče višati svoj dobiček.
V pričakovanju, da glavni upravni odbor to zadevo preišče, beležimo:
Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, oblastni odbor v Ljubljani, poštni predal 290.
Opomba: Delavske delegate, člane glavnega upravnega odbora Bratovske skladnice, pozivamo, da poskrbijo, da se stvar pospešeno reši, ter da se nas obvesti, kaj se je ukrenilo v tem slučaju. Zahtevajte pa, da Cinkarna doplača sama nazaj oba dela za vse pri-xadete delavce, ki jih ta krivda ne zadeva.
RUDARJI.
Dobrna pri Trbovljah.
Že enkrat smo v lanskem letu opisali delovne razmere pri -podjetju Dukič in drug na dnevnem kopu Dobrna'. Število zaposlenega delavstva znaša tukaj nad 1000 oseb. Danes hočemo zopet nekoliko ogledati to gnezdo človeške neumnosti.
'Da je podjetje samo na sebi silno nazadnjaško, o tem ni treba nobenega dvoma. Socijalno-zaščitni zakoni za delavstvo nimajo tu nobenega pomena. Koliko intervencij je tozadevno že pokreinila Delavska zbornica in II. skupina rudarske zadruge. Sklenile so se že razne delovne pogodbe itd. in na vse podjetje pristane, a ne izvrši se popolnoma nič. Pai zakaj?
Zato, -ker je delavstvo pri tem podjetju (razun p-ar častnih izjem), ki se rekrutira iz tak-ozvanih izmečkov človeške družbe, -samo na sebi skrajno zanikerno in nedostopno za vsako zdravo človeško miselnost. To stanje povzroča, da so tu delovne in higijenske razmere take, da najbr-že mi takih pri cukikafri-h v -Srednji Afriki.
Ako tukaij delavec — neumna živina — 5 šihtov skupaj dela po 'Din 4.— na uto in potem njegov paznik vse šihte zgubi, potem je lahko še samo srečen, če reklamira, da se ga na cesto ne vrže. -Osemurni delovnik že dolgo ne obstoja -več. Dela se običajno od 9—12 ur na dan in to brez vsake 50-odstotne nagrade. Ako je sedaj -kateri delavec toliko pogumen, da zahteva svoje pravice, potem se mu izplača nadurnima in n-e sme nikdar več delati nadur, -ali se imu pa grozi z -odpustom. Aik-o ti ljudje izgube mesečno po 30—40 vozičkov, ni to nič hudega. Če zasluži star kopač po 20—30 Din dirfevno, ni to nič posebnega. Ako spijo po trije delavci na eni postelji, pri čemur se nekateri tudi po
POZOR!
POZOR!
Izšla je krasna knjiga ruskega pisatelja A. Koievnikova:
Jeromkin krog.
To je povest iz dni ruske revolucije in jo krasi več slik. Stane 10 Din. Če pošiljete pa 12 Din, dobite še zraven knjigo: ZAPRTA VRATA.
Naslov: PROLETARSKA KNJIŽNICA, LJUBLJANA, POŠTNI PREDAL 290.
NAROČITE!
NAROČITE!
celi teden ne umijejo, potetm si lahko mislimo, -kako to -higijenično in moralno vpliva na iste.
Pri 'tem podjetju je tudi zaposlenih nad 500 žensk, katere zaslužijo 18—30 Din dnevno, Pri tem podjetju so nesreče na dnevnem redu. 'Dela se in goni’ naprej, pa če se jih še toliko ponesreči. 'Po prarvici bi se lahko imenovale te delovne razmere robota kaznencev v Sibiriji.
Zakaj s-o razmere pri teim podjetju take, smo svoje mnenje -o podjetju že uvodoma povedali. A v glavnem, da so take, je predvsem in zopet predvsem -samo delavstvo krivo in niih-č-e drugi. Če med tem delavstvom ni nobenega solidarnostnega čuta, če med njim ni nobene razredne miselnosti, če vlada samo alkohol in surovost, potem ni čuda, če s-o razmere take.
Ali vendar, pri vsem tem so to ljudje in s tem dejstvom je -treba računati. Dolžnost pristojnih oblasti bo, da temu podjetju posvetijo več pozornosti in na drugi strani pa, -da se prične izobraževalna propaganda med tem delavstvom od strani strokovnih in kulturnih organizacij. -Zakaj, predvsem izobrazbe je treba te-mii delavstvu, če -se ga hoče dvigniti na višjo stopnjo človeka. —
Dobrnčam-.
Celje.
Strokovno zborovanje kovinarjev, -ki se
je vršilo v nedeljo, -dne 12, januarja t. 1. v gostilni »Jugoslovan« v -Gaberju, je izredno dobro uspelo. Kljub temu, da1 je bilo zborovanje namenjeno samo iza cinkarniške delavce, je bila zborovalna -dvorana v-eliko pre-mala. V nabito polni dvorani je okrog pol 10. ure dopoldne v imenu Saveza metalcev Jugoslavije otvoril zborovanje tajnik Vran-kar iz Ljubljane. Uvodoma je sporočil navzočim, -da bo zborovanje vodil sam iz razloga, -da prepreči eventuelme žrtve, ki bi lahko nastale vsled tega, ker se vedno najdejo gotovi vohuni, ki o stvari poročajo podjetju še vse bolj črno k-ot je. V enournem referatu je govornik ožigosal nebroj krivic, ki so se dogajale v tem podjetju. Glavno točko dnevnega reda je tvoril seveda delovni red, radi katerega je bilo tudi zborovanje sklicano. Govornik je natančno raztolmačil posebno one točke, ki jih je podjetje vneslo v svoj delovni red in ki so glavna ovira, da ne pride do sporazuma. K stvari je govoril tudi Jurij Jeram iz Jesenic. Opozarjal -je posebno na vztrajnost v organizaciji ter 'bodril k -pogumu vse navzoče za izboljšanje socijalnih razmer'. Končno je bila sprejeta resolucija glede delovnega reda, katera se je takoj odposlala. Z 'besedami;, -da ohranijo -nav,zoči v svojem lastnem interesu popolnoma mirno kri ter da vztrajajo v -svojih zahtevah, je Vrankar zaključil ob pol 12. -uri lepo uspelo zborovanje.
Ponovna nesreča pri delu. V -soboto, dne 11. januarja t. 1. je pri prevažanju cink-ove rude v Cinkarni iztiril železni voziček (tkzv. hunt) ter padel delavcu Jelenu ta-k-o nesrečno na no-g-o,- -dia mu jo je zmečkalo. Prepeljan je bil taikoj v tukajšnjo -bolnico.
Prevei stroSkov!
Zgodi se, da mi reče eden ali drugi sodrug in sodružica:
»Preveč je stroškov s temi raznimi organizacijami!«
In našteva:
»Strokovna organizacija«,
»Kulturna zveza .Svoboda’«,
»Cankarjeva družba«,
»Delavska Politika«; in še za to ali ono kako članarino, za to ali ono organizacijo ozir. društvo, oziroma fond.
Razširi pri tem resignirano roke in doda:
»Saj ne zmorem! . t. K temu pa še to ali ono knjigo?!«
A vendar? .. . Ali je zares preveč stroškov? ...
Ce se zavedamo — in sčasoma se zavedati, se pravi: biti prepričan o tistem — da smo delavci navezani sami na sebe, da ni nikogar razen nas samih, ki bi nam pomagal, tedaj v samem sebi začutimo, da ti stroški niso preveliki, niti veliki.
Kapitalist, ki hoče nekaj doseči, nekaj pridobiti, riskira mnogo, včasih vse. Res je, da tisto, kar riskira, ni pridobljeno z njegovimi žulji in trpljenjem, ali vendar — on riskira. Uspeh je: da je še bogatejši; da so mu odprte
vse šole, da ima močno časopisje, da
ima gledališče, da ima  pa kaj bi
našteval. Kratko: Da ima vse.
Delavec pa, ki mora vse narediti sam iz sebe in sam od sebe, mora tudi riskirati. Ne sme šteti in naštevati, nego mora biti prepričan, da mu je to nujno potrebno, da brez tega ne more biti, da s tem kot velika skupnost pove, da je to on, velik: MI.
On je zidar. On je graditelj. Ne s tujim materijalom, nego s svojim lastnim, od njega samega ustvarjenim ma-terijalom. Davek, ki ga k temu plačuje, se mu dobro obrestuje.
Ker davek (članarina) strokovni organizaciji nosi obresti. Vsak, kdor gleda z odprtimi očmi in misli s svojimi možgani, je prepričan, da so se z organizacijo delovne razmere zboljšale, da se je marsikaj preprečilo, kar bi škodovalo delavstvu, da se je marsikaj doseglo koristnega, česar bi se ne doseglo, če bi ne bilo organizacije. In čim močnejša je, čim zavednejši so njeni člani, tem lažja borba.
Ali niso to lepe obresti? . . .
Biti član kulturne organizacije »Svoboda«? Majhen je ta davek — članarina. A obresti? ... V šole delavec ne more, da se izobrazi. Preveč stane. Ko je bil otrok, je ravno vprašanje denarja igralo to vlogo, kakor jo
I
igra sedaj, ko ima on otroke. Ni sredstev. Ali izobraziti se treba. Še več, izobraziti se treba v duhu, ki mu kaže dostojanstvo človeka. Delavske izobrazbe mu treba, da bo čutil, da je on, ki ustvarja vsem in za vse. Mesečnik »Svoboda« mu to kaže poleg razvedrila in zabave. Dočim pri strokovni organizaciji zahteva od delodajalca, da ugodi njegovi potrebi, v kulturni organizaciji zahteva od samega sebe, da ugodi svoji potrebi po izobrazbi. Zadnje je težje od prvega.
Ali niso to lepe obresti? ,. .
Ustanovil je »Cankarjevo družbo«. Zakaj? Da med delavstvo v najširše vrste prodre luč prosvete, da knjiga, ki ni draga, potrka na vrata slehernega proletarca. Za to ali ono knjigo nima denarja, da bi jo kupil. Mnogoka-teri celo nima časa misliti na knjigo, ker ga morč vsakdanje skrbi. So celo taki, ki se knjige boje in govore: Knjiga je, ki nas je podjarmila. Ona uči podjetnika, kako se nas lažje dodo-brega izžema.
Zato treba za majhen davek — naročnino — izkrčiti pot, da pride knjiga k vsakemu iz trpečih. Zato treba orati ledino, da se poseje čimveč semena.
Žetev bo stotero povrnila davke.
vse
»Kaj mi bo časopisje«, reče ta ali oni. »,Delavska Politika’ je predraga. Nimam časa čitati.« A meščanske liste čita. Jih kupuje. Jih naroča.
Tisk je velesila. Dnevnik je poveljnik armade. In če »Delavska Politika« še ni dnevnik, je naša krivda. Mi nočemo poveljnika, ki bi stopil na plan in izgovoril našo besedo.
Že sedaj je oster ta poveljnik našega kova, zato ne štejmo denarja s vprašanjem: Ali bi, ali ne bi. Nego imejmo davek — naročnino — vedno pripravljeno.
Zakaj lepe obresti bo dajala ta naročnina proletarijatu in nam, ker smo proletarci.
Ali naj govorim še o raznih drugih fondih in društvih našega kova, ki zahtevajo davek? Ne .. Vsak sam preračuni in pretuhtaj o njih potrebi. Videl boš, da dajejo vedno dobre obresti, da postajajo vedno močnejše in da je naša zgradba, naš »mi« mogočen »MI«.
A. B.
-Strokovno organiziran in član »Svobode«, »Cankarjeve -družbe«, naročnik »iDelaivske Politike« in član druigiih delavskih društev.
25. januarja 1930
DELAVEC«
Stran o
Delovni čas v rudnikih.
Mednarodna ureditev delovnega časa.
V Ženevi zboruje mednarodna premogovna (konferenca, kd se je borila z vprašanjem delovnega časa v rudnikih in ki je po dolgih diskusijah končno vendarle enkrat prišla na čisto, kako se naj delovni čas v rudinikiih 'definira.
Napravljen 'je bil sledeči sklep:
»Delovni čas rudarja začne itisti trenutek, ko vstopi v koš, ki ga popelje v jamo in do trenutka, ko zapusti koš, v katerem se pripelje ven. Temu odgovarjajoče je treba tudi določiti delovni čas za prevoz skozi galerije in hodnike. Sedaj gre še za trajanje delovnega časa. Delavci zahtevajo namreč sedem ur, podjetniki pa se zavzemajo za o s eni.«
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Za povzdig organizacije Splošne delavske zveze v Sloveniji.
(Beseda v novem letu.)
Splošna delavska zveza Jugoslavije (Op-či radhioki savez) je poleg železničarjev in kovinarjev najmočnejša strokovna organizacija v Sloveniji. Svoje podružnice iima v 16. krajih, ki zasegajo 25 raznih itovaren. Glavni kadri organizacije so delavci kemične industrije. Za tem se delavci tekstilne, papirne in usnjarske industrije. Segajo pa naše organizacije tudi v občinska podjetja mest Ljubljane in Maribora. V .poštev pridejo tudi stav-ibiniski delavci (opekarne).
Ako pregledamo število zaposlenih delavcev, ki spadajo v delokrog naše organizacije, vidimo, da je ta delokrog precej velik in teren le malo obdelan. Po zadnji statistiki ljubljanskega O. U. Z. D. je bilo v letu 192S zaposlenih delavcev: jv letu 1929 je število zaposlenih še narastlo) v kemični industriji je bilo zaposlenih 2096 delavcev, v tekstilni industriji 0472 delavcev, v usnjarski 2403 delavcev, v papirni industriji 2083 delavcev. Samo v teh 4 industrijah je bilo zaposlenih 13.822 delavcev. Če vzamemo še gradbeno industrijo, ki sama v poletnem času zaposluje
11.656 delavcev, dobimo število zaposlenih delavcev 25.478.
Poglejmo še zaslužke teh delavcev.
Povprečna dnevna mezda je isledeča:
, kemični industriji moška Din 35.20, zenska Din 24.59; v tekstilni industriji moška in 32.21, ženska Din 22.05; v usnjarski in-du s tri j i moška Din 31.95, ženska Din 22.19; v papirniški industriji moška Din 34.28, ženska Din 24.17; v gradbeni industriji moška Din 31.42, ženska Din 20.83.
Da položaj delavstva pri takih zaslužkih ni rožnat, ampak skrajno slab in .mizeren, ni potreba povdarjati, ako pomislimo, da bi moral povprečni dnevni zaslužek delavca znašati okrog 60 Din, ako bi si hotel nabaviti isto količimo žiivljemskih potrebščin, kakor si jih je lahko nabavil za zaslužek leta 1914.
Pa ne samo škandalozno nizke plače, ampak tudi drugi delovni pogoji tako iz hi-giitenskega, kakor iz varnostnega ozira pri delu so pod ničlo. Pravtako delovni čas itd.
Ako torej vzamemo vse gori navedeno v poštev, vidimo, d,a imajo naše organizacije v Sloveniji obširen, neobdelan teren, kjer je treba dela in zopet dela, predvsem za povzdig organizacijske moči in z njo za izbolj-šavanje delovnih pogojev. Vsakemu mora biti lasno, da iz tako malim procentom organiziranih, kakor jih je doslej, teh razmer ni mogoče izboljšati ali odpraviti.
Oblastno poverjeništvo našega saveza v Sloveniji se trudi in deluje v gorenjem smislu s pomočjo podružničnih odborov in .zaupnikov, že v teku enega leta so se pokazali zadovoljivi uspehi. Članstvo je porastlo skoro za 100 odstotkov in tudi na izboljšaavnju delovnih pogojev zaznamujemo uspehe. Toda ■to je vse premalo, več dela, sodelovanja vseh članov je potreba. Videli smo številke ^zaposlenih delavcev, ki pridejo za naše organizacije v poštev. Kako majhno je še število organiziranih napram zaposlenim. Kadar bomo imeli vsaj četrtino od tieh zaposlenih v organizacijah, takrat bomo že zares nekaj pomenili. Da to dosežemo, je pa potreba sistematičnega dela, z agitacijskim in notranje organizacijskim podrobnim delom, ki sta dve važni činjenici v našem delavskem pokretu sploh. Vzpričo položaja, v .katerem se delavstvo nahaja, ni agitacijsko delo itako zelo
BADIO-DELflUSKE ORL
Program delavske ure za soboto, dne 25. januarja:
1. O zavarovanju poljskih delavcev (preda-dava tajnik urada .za zavarovanje delavcev g. Stane Likar).
2. Ženski zbor iz opere '»Carmen«.
3. Poročilo tajništva Delavskih zbornic.
4. Tone Seliškar: Matejev sin (socijalna novela, recitacija).
Program delavske ure za soboto, dne 1. februarja:
1. Fordov sistem in njegovi delavci (predava Tone Seliškar).
2. Violinski koncert.
3. Poročilo glavnega tajništva Delavskih zbornic.
Prenos dela iz pisarne Strokovne komisije za Slovenijo.
5. France Kozar: »Rudarska vojska«, pesem, recitacija.
(Vsako sredo ob 8. uri zvečer predavanje v dvorani Delavske zbornice.)
težko. Vsak član organizacije, ki je prodrl do spoznanja v čim je bistvo vseh krivic in izvor vse bede, v kateri se delavstvo nahaja in če ima le malo govorniške sposobnosti, je lahko dober 'agitator. Lahko rečemo, da imamo agitatorjev pri nas precej. Poleg tega je naše delavsko časopisje, kd je najvažnejše agitacijsko sredstvo, Dotok delavstva v naše organizacije je precejšen, toda v organizaciji se obdrži razmeroma le majhen del članstva. Kakšni so vzroki za to? Vzroki zato so deloma v nepravilni agitaciji, glavni pa v pomanjkanju notranjega .podrobnega orga-nizatoričnega dela.
Strokovne organizacije, ki se v glavnem bavijo z izboljšanjem gmotnega položaja delavstva, so za posameznika že z ozirom na njegov egoističen nagib privlačne. Povdarimo pa, da se pravilna agitacija me sme preveč opirati na žal to slabo lastnost našega delavstva. Iz izkušeni vemo, da je delavstvo na podlagi agitacije, le vkup, le v organizacijo, izboljšali bomo plače, navadno po izboljšanju plač organizacijo kmalu zapustilo, še bolj gotovo pa so organizaciji obrnili hrbet, če jim le-ta ni dosegla izboljšanja plač. S takimi parolami se je vršila agitacija zlasti v povojnih letih. Seveda je to vleklo. Danes je slična agitacija že več ali manj nemogoča in je nepriporočljiva.
Agitacija mora 'hiti absolutno stvarna, ne demagoška. Delavstvu, ki se ga za organizacije pridobiva, naj se pomen in namen organizacije temeljito in resnično .razloži. Treba mtu je vse okolmosti, s katerimi je izboljševanje njihovega položaja otežkočenio, pravilno raztolmačiti. Nikdar se ne sme obljubovati stvari, ki jih organizacija ni v stanu napraviti. Kakor je res, da je glavni namen strokovnih organizacij boriti se za izboljšanje položaja delavstva, za čim znosnejše delovne pogoje, skrajšanje delovnega časa, higijemsko zaščito itd., imajo pa tndd višje cilje. Povdarjati moramo vzgojno stran organizacije, ki vrši preporod človeka egoista, ga navaja k skupnosti, sodružnosti in ga dviga ik človečanstvu, ki je šele kot itak sposoben voditi sistematično organiziran boj za svoje človečanske pravice.
Vabilo h kuhanju kave
katero se vrši v četrtek in petek, dne 30. in 31. t. m. — Vsi odjemalci ter njihovi prijatelji in znanci dobrodošli!
Julio Meinl,
podružnica: Šelenburgova 3.
Dejali smo, da je poleg agitacije, notranje orgamizatorično podrobno delo silne važnosti, ako hočemo napraviti naše organizacije stabilne in da bodo mogle dosegati namene, katere imajo po statutih in programih začrtane. Ko se ie z pravilno agitacijo razgibalo dn pridobilo delavstvo za organizacijo, treba takoj vršiti z spretnostjo notranje podrobno organizacijsko delo. To delo je precej težje od agitacijskega. Treba je zato izvež-banih zaupnikov, odbornikov, blagajnikov1, subkasirjev. Za te je potrebno specijelnih tečajev, ako hočemo dobrih in stalnih organizacij. Torej to notranje organizacijsko delo je najvažnejše.
Razdelitev dela v organizacijah, disciplina in požrtvovalnost, to so predpogoji za dobre organizacije. V organizaciji me sme sloneti vse delo ma predsedniku, tajniku ali blagajniku. Vsak mora imeti svoje delo in ga točno izvrševati. Vsak mora živeti v zavesti, da je kolesce v (tej 'konstrukciji in če on popusti, se lahko pokvari vse. Tega naj se vsak član zaveda.
Razvidno je iz navedenega, da je dela v organizaciji dovolj. Ne strašimo se dela, ako hočemo doseči plemenita stremljenja, katera imamo začrtana. Izpopolnimo naše organizacije v gornjem smislu, da bodemo lahko ne-ustrašertio dn z vero v zmago zrli bodočnosti nasproti.	Jakomin.
Zahvala.
Podpisana se iskreno zahvaljujem vsem delavcem, delavkam in uradmdštvu papirnice v Goričanah in Medvodah, ki so mi priskočili na pomoč ob smrti mojega ponesrečenega moža in mi darovali vsoto Din 883.50.
Polonija Zelnik.
ŽIVILCI.
Peki Ljubljana.
V maši podružnici se neprestano oglašajo mlajši in starejši brezposelni pekovski 'pomočniki s prošnjo za podporo ali za potrditev prošnje za Borzo dela, Delavsko zbornico itdu Žal pa jdm mi ne moremo ustreči, ker pač nimaijo članske izkaznice svoje strokovne organizacije. Tudi oni, ki so ihili pred leti naši člani, a so pozabili na svoje organizacijske dolžnosti, nimajo ničesar tir jati od organizacije, katere potrebo začutijo šele v sili.
Dogaja se često, da pride 'bivši član s prošnjo, naj mu potrdimo, da je res brez posla in res potreben podpore — češ, saj Vas to nič ne stane! To je res! Ali res je tudi to, da ne moremo in nočemo prevzemali odgovornosti za resničnost navedb človeka, ki misli, da ga preveč stane, ako bi vršil kot zaveden delavec svoje dolžnosti.
1 ako je prijatelji, in nič drugega! Dovolj se ie pisalo in govorilo o dolžnostih organizacije do članov in obratno, zato mora pač vsak iste poznati in se predvsem po njih ravnati!
Sodrugi! Ne čakajte, da ne bo prepozno! Ne pustite, da Vas brezposelnost prehiti. Pomnite, da so strokovne organizacije zrcalo za zavednost!
Zahvala.
Podpisani Franc Nebec se najiskreneje zahvaljujem vsem sodrugom in sodružicam, svojim sodelavcem v pivovarni »-Union« v Ljubljani, kateri so mi v težki bolezni priskočili na pomoč z večjo denarno podporo.
Franc Nebec.
Peki Maribor.
Kakor povsod, itako imamo tudi pri nas v zimskem času polno brezposelnih pekovskih pomočnikov. Nikdo se za te ljudi ne briga, ako niso člani svoje strokovne organizacije. Naša podružnica za svoje brezposelne člane priredi vsako leto božičnico in smo letos v ta namen zbrali lepo vsoto od Din 5000;—, 'katero smo porazdelili med' naše brezposelne člane in jih s tem gmotno podprli. Vsi, ki so pri akciji sodelovali, so s tem pokazali jasno in glasno vsem. da vzlic vsemu ni v nas zamrl duh solidarnosti.
[Dme 21. januarja se je vršilo zborovanje živilskih delavcev v Mariboru. Zborovanje je imelo značaj protesta proti nameri delodajalcev, ki hočejo našo jedva pričeto so-cijalno zakonodajo totalno demolirati.
Živilski delavci so na tem zborovanju z veliko udeležbo in s svojim energičnim protestom jasno pokazali, da si ne pustimo vzeti to, kar smo si tekom desetletij priborili in da vsled tega, ker ne komvenira delodajalcem, nočemo pustiti vreči v sužnost in pripustiti na milost in nemilost kapitalu, kar so v sprejetih resolucijah in z deputacijo, poslano k zreškemu poglavarju, jasno povedali. V sem živilskim delavcem, ,ki so še izven svoje strokovne organizacije, kličemo, da pridejo k nam, v naše vrste, kamor spadate, da nam pomagate pri boju za naše pravice.
LESNI DELAVCI.
Stari trg. Preteklo nedeljo, it. j. 19. januarja se je vršilo lepo .zborovanje lesnih delavcev v Starem trgu pri Rakeku. Na inicija-tilvo nekaj tamošnjih sodrugov se je to zborovanje sklicalo, katerega s je udeležil kot delegat Osrednjega 'društvia lesnih delavcev iz Lljubljiane s. Bricelj. Okoli 50 zborovalcem je obrazložil obstoječi položaj delavstva v Jugoslaviji. Referat o spremembi socijalne zakonodaje, kakšno hočejo imeti danes podjetniki — da hočejo odpraviti socijalno zavarovanje, ulkiniti Inšpekcijo delo im potlačiti še orne zakone, ,k.i hi j dosedaj delavstvo ima, in kateri že itak sedaj slabo ščitijo delavce — je vplival na delavce učinkovito! Ogorčeni so bili vsled it ega! Resolucije so bile sprejete in takoj odposlane na pristojna mesta, t. j. na ministrstvo socijalne politike v Beograd, srezkemu načelstvu v Logatec ter Ujedinje-nemu Radničkemu Sindikalnemu Savezu Jug.
Razmere med lesnimi delavci v Starem trgu niso baš rožnate! Hude čase imajo sodrugi v tisti dolini1! Preblizu je grandoa in tuji kapital zna to izkoriščati!
Referat sodr. Briceljna je navzočim lesnim delavcem pokazal, da 'treba 'biti organiziran. Predramili so se iz večletnega spanja in zopet se je ustanovila podružnica lesnih delavcev v Starem tirgu! Tamošnje delavstvo si bo korak za korakom pridobilo zopet potom močne strokovne organizacije zboljšanje svojega težkega položaja, v katerem se sedaj nahaja.
Izvolil se je takoj novi podružnični odbor, v katerem so agilni in požrtvovalni sodrugi, kateri jamčijo, da bo podružnica v doglednem času razvila svoje mtreže po vsej dolini! Nadel si ,je nalogo, da morajo privesti , vse lesne delavce v skupno močno organizacijo, katera bo vsemu kos. In kjer je solidarnost, tam! je moč — je napredek! Tega gesla naj se starotrško delavstvo drži!
Mi pozdravljamo itamošnje delo sodru.gov, Prožimo jiiim roko, da v skupnosti izvojujemo, kar potrebujemo za človeka vredno življenje! k jt* .n,as' 'da so se P° dolgih letih zopet prebudili in da bodo znali odslej naprej bolj ceniti moč strokovne organizacije! Kličemo jim: Na delo za svoje pravice! Vztrajajte! N. B.
Mizarji Celje.
Mizarski pomočniki v Celju so začeli uvi-devati svoj mizerni položaj in po prizadevanju naših starih članov v Celju se je vršil že večkrat kakšen sestanek.
V nedeljo, .dime 26. januarja ob 9. uri dopoldne se pa vrši v Delavski zbornici občni zbor podružnice.
Zato poživljamo vse celjske mizarske pomočnike, tudi one, ki stoje še izven strokov-me organizacije, da pridejo na ta občni zbor. Referent bo prišel iz Ljubljane od vodstva Osrednjega društva lesnih delavcev. Na svidenje!
Lesni delavci.
Bivši član strokovne orgamizacije lesnih delavcev v Ljubljani, s. Hauptman, se je zglasil z dopisom iz Argentine. Iz dopisa je razvidno, da se s. Hauptman nahaja v Buenos Aires-u. Dopis se glasi:
»Cenjeni sodirugi!
Dovolite, da Vam kot bivši član strokovne organizacije ljubljanskih mizarjev pošljem iskrene pozdrave iz Argentine. Ne verni, če bi še koga mikalo priti semkaj, ali ne, mislim pa, da ne bo na škodo, če opozorim sodruge, delavce vseh strok vsaj malo na tukajšnje razmere. Nihče naj si ne domišlja, da se tukaj cedi med in mleko! Predvsem je treba zelo trdo delati r.n silno velika težava ie, predlno se dobi stalno delo. Predno se človeku to posreči, lahko dela po 14 dni, drugih 14 dni pa pohajkuje, To traja v danih slučajih tudi zelo dolgo, kakršno ima pač kdo srečo.
Najslabše odrežejo oni, ki nalete na židovske delavnice, to se .pra.vi na delavnice, kojiih lastniki so Židje. Gorje priseljencu, ki ga dobti tak židovski mojster v roke, lahko govori o sreči ,čc dobi vsaj del svoje zaslužene plače. Pomagati si tak opeharjeni delavec ne zna in tudi ne more. O »dobrotah« židovskih delavnic bi znal peti pesem moj prijatelj, ki je tudi Slovenec dn mizar.
Naj omenim še, da ne znajo nikjer drugje tako struimno stavkati, kaki or tu v Buenos Aires-u. Nobenemu mizarju bi ne svetoval.
da bi šel za časa stavke v delavnico, kajti tukajšnji mizarji v tem pogledu ne poznajo nobenih šal, ž njim bi obračunali za vselej.
Kaj ie drugače novega v Ljubljani? Pišite mi. Želel bi, da se vsaj del solidarnosti tukajšnjih lesnih delavcev prenese na lesne delavce >v Sloveniji.
Kličem Vam: pogumno naprej in vsi v organizacijo, ostajam' Vaš Peter Hauptman.
OBLAČILNI DELAVCI.
Zakaj ie nastalo največ delavskih produktivnih zadrug in kakšen je njihov namen.
Po raznih mezdnih bojih pred vojno in po vojmi so delodajalci v svojem maščevanju začeli preganjati razne voditelje strokovnih organizacij, kateri so stali na čelu mezdnega boja. Najbolj uspešno sredstvo se jim je zdel pač bojkot in mnogokrat so izdali parolo: tega in tega pomočnika naj nikdo ne sprejme v delo. In mnogi tak funcijonar ni mogel dobiti dela pri nobenem mojstru. Preostalo mu mi ničesar drugega, kod da je šel v drugi kraj, postal mojster, alli pa .pustil svojo obrt. V takih slučajih so začeli delavci razmišljati o u sit. anov.il'vi produktivnih zadrug, kjer bi voditelji organizacij, kateri so vsled delovanja v organizacijah postali brezposelni, našli svoj kiruh, dia ibi tako potem bili neodvisni od de-lodajallc e v. Te produktivne zadruge maj bi bile pribežališče vseh preganjanih delavcev in strokovne organizacije hi morale gledati, da sc isti vselej zaposle, ako je seveda količkaj dela na razpolago, v prvi vrsti. Toda, če pogledamo danes v te zadruge, vidimo, da one danes ne odgovarjajo več istemu namenu kot privatno, če mojster virže danes enega starega funkcijonarja ma cesto, se isti jako moti, ako misli, da bo dobil delo v zadrugi. Danes je namen produktivnih zadrug isti, kot vsakega ■privatnega pridobitnika. Premoženje, kolikor mogoče povišati in vživati. Mesto solidarizma vlada egoizem. Danes se te zadruge 'Oddaljujejo čim bolj od svojih strokovnih organizacij in 'inairsikaterikrat bi morala organizacija ustanoviti novo konkurenčno zadrugo, da bi ta ščitila njene boritelje, .ker ‘jih prve nočejo, V Celju se je leta 1920 ustanovila produktivna zadruga krojačev. Ustanovil jo je s. K. Pečnik, .vsled tega, ker se je bojkotiralo več pomočnikov, med nijimi predsednika podružnice g. Lisec-a. Ko je ta zadruga začela poslovati in je 'premagala prve itežkoče, je v zahvalo organizaciji takoj prekinila vse stike in še danes nimamo nikakle veze z njo'. Nekoliko boljše je v Mariboru, kjer se je zadruga ustanovila že precej pred vojno. Tam so danes zaposleni že starejši! člani, kateri so dolgo llet delovali in stali nia čelu organizacije. Zadnja leta sem, pa se opaža v članstvu za-dlruige nekaka apatija do istroko:vne organizacije, sevedia ne pri vseh. Tudi ta zadruga ne odgovarja itemu, za kar je 'bila ustanovljena. Pred par leti, ko je bil predsednik organiza-ciilje s. N. Živikovič bojkotiran, se ga je zadruga branila vzeti v delo, z raznimi izgovori, in on je moral Maribor zapustiti in se z družino preseliti v Zagreb. Pozneje predsednika s. Klepa, ko ie bil isto tak o bojkotiran, zopet ni hotela zaposliti v zadrugi in moral je priglasiti svojo obnt. Sedaj ko je bil zopet odpuščen od dela stari član in funkcijo nar s. Corko, se mu ni dalo dela in moral je oditi v Celje im še naprej. Naj ss. v zadrugi pomislijo, da ,ko so bili oni na lem mestu, kot zgoraj trije opisani sodrugi, so drugače mislili, Iko so si ustanovili zadrugo in stordlld sklep, da je zadruga zato tu, da ščiti preganjanje funkcijonarjev organizacije. Zato bi danes želeli, da ta sklep postane dejstvo! Težko nam je bilo zapisati te besede, toda potrebne so, dn naj ibi se v bodoče upoštevale.
Članom v ravnanje.
Sedaj, ko je slaba sezija, je potrebno, da se vsak član, ki je brezposeln vsak teden sproti javi sam osebno, ali pa po svojem zaupniku. Le taki člami iimajo pravico do brezposelnih znamk in blagajnik lahko vodi evidenco o brezposelnosti. Brezposelne podpore izplačujejo blagajniki po pravilniku sproti in ne vnaprej. Člani, kateri se ne javljajo pri blagajniku, da so brezposelni, ne bodo prišli v poStev za podporo. Potrebno je, da se vsak brezposelni javi ,z potrdilom delodajalca pri Javni Borzi dela v .evidenco, da pride tudi tam do pravice za (brezposelno podporo, katera mu .po zakonu pripada. Brezposelni, katerih pristojnost je v ljubljanski občimi, dobijo tudi lahko pri občini podporo iz fonda za brezposelne. Vse informacije dobite v organizaciji. Članstvo poživljamo, da se kljub slabi seziji trdno drži svoje strokovne organizacije^ posebno v tem času, ko gre za revizijo socijalne zakomodaie in delodajalci poskušajo isto poslabšati. Iz njihovih predlogov se vidi, da hočejo ravno za male stroke, kakor je naša, največje poslabšanje. Zato pazite sedaj, dokler je še čas, dn stojte na straži, pozneje bo prepozno!
Delavskih žepnih koledarjev za 1930 nimamo vet. Vsa naklada ie razprodana.
Vsi razprodajalci, ki Še niste obračunali, obračunajte takoj.
Vkljub neštetim opominom, pa še za kotedar leto 1929 niso obračunali razdrodajalci: Skubic iz Litije, Zupan iz Kranja, Vaš Stefan iz Ootovlja in Vahčič iz Artiče pri Brežicah.
Naši železničarji v Ljubljani prirede kakor vsako leto tudi letos
VELIKI ŽELEZNIČARSKI PLES
ki se vrši v nedeljo, dne 2. februarja 1930 v vseli prostorih hotela „UNION“ v Ljubljani. Na prireditvi igra orkester glasbenega društva „Zarja“. Poleg godbe in plesa je na sporedu še srečolov in šaljiva pošta. — Čisti prebitek prireditve je namenjen podpornemu skladu v službi smrtno ponesrečenih sodrugov Pričetek ob 20. uri. — Za obilen obisk se priporoča.
Železničarski prireditveni odbor USŽJ.
Ute in niipoiolaitt! domače proizvode
Adria-prašek za pecivo in vanilni sladkor
Razvoj in zgodovina največie oblačilne konfekcijske industrije v Evropi.
Ena naj večjih konfekcijskih industrij v Evropi, je sigurno ona v Prosnicu na Moravskem, čehioslovaška. Že v začetku 19. stoletja je tam obstojala dobro razvita konfekcija. Ustanovili so jo Židje. V začetku »o Židje v svojem okraju otvorili trgovine s starimi ponošenimi oblekami. Po Dunaju, Budimpešti in drugih večjih mestih so nakupovali ponošeno obleko, jo zakrpali, očistili in zlikali ter kot novo postavili zopet na trg. Te obleke so prodajali tudi po Galiciji in drugih alpskih deželah med revno ljudstvo. To predelovanje oblek je trajalo tja do 60. leta 19. stoletja. Že pred te:m letom pa se je našel podjetnik, kateri je začel izdelovati nove obleke iz cajga in drugega slabejšega blaga, ter konkuriral drugim Židom' z njihovimi starimi oblekami. Ta podjetnik, tudi Žid, je preje sam predeloval in nakupoval stare obleke, toda njegov sin, po imenu Maver Mandl pa je upeljal tovarno samo novih izdelkov in postal sčasoma ne samo največji prošniški ikonfekcijonar, temveč tudi največ ji takratni Avstro-Ogrski.
Mali trgovci in vaški krojači so s to konfekcijo potovali okoli po sejmih in malih mestih, ter prav pridno razpečavali to konfekcijo. V letih 1848-49 se je podjetje konfekci-jonairjia Mandla jako povečalo, ker je prejel za ogrsko vojaštvo naročil za več sto mondiur. Kmalu pa se mu odpre nov trg za njegove izdelke, namreč v balkanskih deželah. Po vojni na Krimu se je začel v raznih državah po Balkanu boj za modernizacijo. Do takrat so v balkanskih deželah nosili skoro samo narodne noše. Ko pa se je začelo gibanje za modernizacijo in nošenje oblačil po evropskem sistemu, je to gibanje zmagalo. Ko pa so ta preobrat uvideli Židje, trgovci s starimi oblekami v Prosnicu, pa so naenkrat preplavili vse te dežele s staro evropsko obleko in jo prodajali za jako visoko ceno. Seveda je take stare obleke kmalu zmanjkalo in v poštev je prišel zopet g. Mandl s svojimi novimi izdelki. Med vojno na Krimu je takratna turška vladia vpeljala enotno monduro po sistemu srednjeevropskih držav in je z izdelavo teh mondur poverila tvrdko Mandl v Prosnicu z prvim naročilom bavos mondiur. Seveda ni Mandl mogel ustreči nanočbi s tako malim obratom, kot ga je imel takrat. Treba je bilo misliti, dia se istega poveča in prilagodi na-ročbi. Glavna zapreka pa je bila, da ni imel dovolj izučenih krojačev na razpolago. Vaški krojaški mojstri niso bili za izdelavo oblek po sistemu, katerega je vpeljal Mandl, vajeni in še teh je bilo malo, ker je obrtni red obrt jako
Sr
.2
t3
a
S'
ha
o
Sr
a
to
§
a
a
Sl
o
O to” 8-a n
si
a »
SS
5' a* ^ 3 S! S
0»
Sj
s
i
Cn
g
O
hs
o
42<
m’
rv"
Si
O
■S
s
§
&
Co
$
Sl
<§
6^
El'
' a'
Orcj -8-
S-a
a ^
to £
3 U,
TO S*-
a §
§
O
a
a
a
a
a
a*
a
a
a
I
o
a. to § a
JŽ-
a 00 00 a -
»3 S
S & a' a
S*!
a ^ ~
S* a. Et a
S' v-
omejeval. Zato je bilo treba misliti na naraščaj, v ta sv.!ho ije ustanovil veliko delavnico. Ravno tisti čas je prišla v Prcsburgu velika tvornioa konfekcije v konkurz in je bilo vsled tega polno konfekcijskih krojačev brezposelnih. Te krojače je Mandl poklical k sebi v novo delavnico, da mu izučijo naraščaj. Isto dobo se je v Prosnicu in okolici, kjer je bilo vse polno domačih tkalcev obrtnikov, bil boj mied temi in tekstilnimi tovarnami, katere so se samo ustanavljale in hitro razvijale. Samo po sebi umevno, da so tkalci morali tovarnam podleči in postati prezposelm. In tem' je prišla novo ustanovljena Mandlova delavnica ravno prav. In ker so bile plače pri Mandlu večje od onih v tekstilnih tovarnah, so sc prijavili v učenje vajenci vseh starosti. Tudi mali kmetje in njih sinovi in hčere so se prijavili za učenje. In te pozneje izučene šivilje so bile jako dobre in tudi iskane spccijali-s tim j e za otroško konfekcijo. Učna doba v teh obratih je trajala 4 leta. Tri leta kot vajenec in eno leto kot pomagač. Po izučiitvi je navadno oče vajenca kupili stroj in potem na domu delal za tovarno, vzel zopet vajenca v 4 letno učenje in to se ponavlja vse do danes. V veliki okolici Prosnica se danes v vsaki vasi po večini dela konfekcija za tovarno. Veliko učilnico krojačev se je po desetletnem obstoju, ko ije dovršila svojo nalogo, leta 1869 razpustilo. Tako se danes dela v Prosnicu večina izven delavnic po domih. Dela cela družina, starši in potem otroci obenem. Tako se je 'Mandlu posrečilo organizirati iz male delavnice veliko in moderno industrijo oblačil. Po veliki večini izdelanega blaga odide na Dunaj in to še danes. Pa tudi več dunajskih konfekcijskih tvrdk je prineslo svoje obrate v Prosnic in tako je danes v Prosnicu koncentrirana ne samo Čehoslovaška, temveč tudi Avstrijska konfekcijska industrija.
Ko je leta 1869 Mandl organiziral delo na dlomu, z jako dobrim uspehom, je temu sledilo več trgovcev s konfekcijo, tako je bilo ieta 1900 že 20 konfekcijskih obratov v Prosnicu, V letu 1910 je bilo že 46 konfekcijskih tovarn in do leta 1914, ko se je pričela svetovna vojna, so se ustanovili še trije obrati, torej skupaj 50 tovarn. Vsi ti obrati so bili celo vojno polno zaposleni samo z vojaško monduro. Po vojni pa se je ustanovilo še polno tovarn, tako jih je bilo leta 1920 že 120. V letih 1921—22 pa je nekaj obratov prišlo v konklurz, vendar jih pa še danes obstoji 100 do 110 samo za moško konfekcijo.
Kar se tiče produkcije raznih tvrdk, je sledeče. Pred vojno so navadno imele tvrdke do 30 prikrojevalcev. Ena tvrdka je zaposlovala 40 do 60 prikrojevalcev, delavcev na domu pa je imela ta tvrdka do 1700, med tem ko so pa druge tvrdke imele tudi skioro vsaka do 1000 delavcev na domu. Po vojni pa so se vse velike tvrdke vsled razmer precej skrčile in zaposlujejo maksimalno po 15 prikrojevalcev in po 300 delavcev na domu. Marsikatera tvrdka ima velikansko tovarno, ko je bila še dobra konjunktura je prostor potrebovala, a danes pa stoji skoro do mala prazna, ker ni naročil. To je danes Prosnic.
Zahvala!
Podpisana se najlepše zahavljujem »Osrednjemu društvu oblačilne stroke za Slovenijo« za podporo, ki sem jo dobila v času, ko je še živel moj sin Ivan Kozjek, ker je bil dalj časa' v bolniškem stanju. Enako se tudi najlepše zahvaljujem za poklonjen dar mesto venca na grob mojemu sinu1.
Ana Kozjek, mati.
STROJNIKI IN KURJAČI.
Opozarjamo vse člane naše organizacije, naj se redno udeležujejo članskih sestankov. Časi so resni in je neobhodna potreba, da se medsebojno spoznamo in o naših težkočah pogovorimo. Prihodnji sestanek se vrši v nedeljo, dne 2. februarja ob pol 10. uri dopoldan v Delavski zbornici, I. nadstropje.
Pridite vsi in točno!	Odbor.
Poziv vsem članom »Cankarjeve dru2be“.
I-
»Cankarjeva duržba« je ustanova kulturnih, strokovnih jn zadružnih delavskih organizacij in v prvem letu svojega obstoja je zbrala 5000 članov — večinoma delavcev.
Radi požrtvovalnega dela delavskih zaupnikov je mogla že v prvem letu izdati štiri lepe knjige, ki so vzbudile zanimanje ne samo med delavstvom, temveč tudi med drugimi sloji.
Delavski kulturni mesečnik »Svoboda« je objavil vse kritike — dobre in slabe — vseh večjih časopisov. Treba pa je, da povedo svoje mnenje predvsem nar očnik i -de 1 av c i, ki
so omogočili »Cankarjevi družbi«, da izdaja svoje knjige.
Pišite, kaj Vam1 je pri knjigah ugajalo in kaj ne, povejte svoje nasvete za bodoče, da bo »Cankarjeva družba« rastla in napredovala res s sodelovanjem vsega delavstva.
Dopise pošiljajte na: »Svoboda«, Ljubljana, poštni predal 290. Vse ocene bo priobčeval naš list. Kdor želi, da se njegovega imena ne omenja v listu, ali da se ga naznači skrajšano, ali kako drugače, naj to v dotič-nem dopisu pove. Delavci, oglasite se!
Uredništvo »Svobode«.
Obini zbor Konzumnega društva za Slovenijo.
V nedeljo, dne 8. decembra 1929, se je vTŠil v Ljubljani občni zbor te največje delavske zadruge, na katerem je bilo zastopanih 35 podružnic. Poročilo fuinkcijonarjev in obračuni so letos pokazali velik napredek, ugotovilo se je vedno večje razumevanje delavstva, ki vedno bolj uvideva, da so poleg strokovnih in kulturnih organizacij enako nujno potrebne zadružne gospodarske organizacije.
Na občnem .zboru je biilo sprejetih več samostojnih predlogov raznih podružnic, ki jih danes objavljamo, ker iz njih lahko sleherni delavec presodi, da je Konsumno društvo na najboljši poti, koristiti svojim članom in delavstvu sploh, da pa se pri svojem detlu me poslužuje demagoških agitacij in obljuib. Sprejeti predlogi se glase:
I. Povračila se izplačujejo:
1. Za člane posmrtninskega sklada po pravilniku v sklad.
2. Ostalim:
a) V manufakturi, galanteriji in čevljih do 3% od zakupljene vsote;
b) na delež onim, ki še nimajo polnega deleža, po 2%;
c) dolžnikom pa na dolg po 2% od zakupljene vsote. (K dolgu člana se pripiše mesečno \% obrešti in od tako dobljene vsote ®e odračuna 2 %-no povračilo.) Obresti se pripisujejo k dolgu po enomesečni dobi.
II. Članu Posmrtninskega sklada se izplača v slučaju smrti poleg redne posmrtnine še Din 1000.— za pogrebne stroške. Izredne nagrade pa se iz pravilnika Po-smrtninskega sklada črtajo.
III. Otvoritev in zatvoritev oddajališč se izvrši le po predhodnem sklepu širšega načelstva in ožjega nadzorstva ter članov širšega nadzorstva iz dotičnega okrožja.
IV. Novi člani, ki so pristopili k zadrugi po 1. juliju 1929, postanejo avtomatično člani posmrtninskega isklada, če se v pismeni izjavi ne izjavijo proti pri-stopitvi in navedejo razloge.
V. Renoviiranje in adaptacijo Zadružnega doma v Gorjah kakor sploh vse a-daptacije naj se prepusti v odločitev načelstvu in nadzorstvu.
VI. Vodstvo zadruge naj sklene v doglednem času z organizacijo privatnih nameščencev kolektivno pogodbo, ki naj se tiče službenega razmerja vseh zadružnih nameščencev.
VII. V slučaju dolgotrajne bolezni dobi lahko član nanj pripadajoči del posmrtninskega sklada kot posojilo in sicer takoj, ko je izčrpal podporo zakonitega zavarovanja. V slučaju brezposelnosti dobi lahko član po enem mesecu brezposelnosti polovico, še po enem mesecu P.a drugo polovico njemu pripadajočega dela posmrtninskega sklada. V obeh slučajih dobi izplačilo posmrtninskega sklada v poljuhnem blagu in se smatra izplačilo kot posojilo, katerega moTa član po prestani brezposelnosti ali bolezni vrniti v sklad.
VIII. Oddajališčem pošilja centrala toliko blaga, kolikor so v preteklem mesecu poslala denarja, če zaloga blaga odgovarja razmerju napram prometu.
IX. Poslovodje smejo kreditirati 'blago samo onim članom, ki redno plačujejo in imajo vplačan poln delež. Poleg tega imajo poslovodje vpoštevati predpise pravilnikov za kreditiranje .blaga članstvu.
X. »Konzument« naj izhaja redno vsak mesec in naj se iga izdaja samo onim članom, ki ga bodo Čitali.
XI. Nove podružnice naj se otvarjajo le tam, kjer se je zbralo vsaj 50 članov, ki se obvežejo nabavljati vse življenske potrebščine v zadrugi in plačati tekom enega leta polni delež.
DeluusM dneunlK nujno potrebujemo!
Tisk Je vefesila. Zato bodimo naročniki delavskega lista »Delavska Politika", da postane naS dnevnik.
Delavstvo je samo zidar svoje moči. Zidajmo I Zidajmo!
»Delavska politika** Izhaja 2 krat tedensko In stane meseCno 10 Din. Urejevana Je Izborno.
S
Vam vsem se treba enkrat vprašati: Kdo nam je bližji? Ali zadruga, naša delavska, ali privatnik? Kje delamo za sebe in v skupen prid delavstva, ali v naših zadrugah, ali če hodimo k privatnemu trgovcu?
Odgovor na to si naj da vsak sam. In če bo temeljito premislil, bo brez truda našel pravi odgovor ii z njim spoznanje.
.Samo dve fronti sta: Mi in Oni,
Novost!!!	Novosti!!
Pozor!
Čast mi je javiti p. t. občinstvu, da imam na zalogi
N0V0VRSTNE BUDILKE
ki so zadnja izpopolnjena novost ter se posebno od ostalih odlikujejo še v sledečem;
1. Izvanredmo močni mehanični stroj,
2. Zelo masivne tribe (votlo vrezane),
3. Glavno! Gonilna peresa se dajo izmenjati takoj (stranka lahko počaka) brez dotika ostalih koles, tako da je ura sposobna tekom četrt ure zopet za prejšnji normalni tek.
4. Močno poniklanc ali ognjeno kovane ter zelo lepa moderna zunanja oblika.
Te vrste budilke so novi sistem najboljše izdelave in so jako priporočljive, vsled trajno trpežnega osobito izpopolnjenega stroja, ki nosi trpežnost teka nad 20 let. kar potrjuje 6-letno pismeno jamstvo (garancija).
Zelo priporočanja vredne!
Kljub .zadnji najnovejši izpopolnitvi stroja te vrste 'budilka ni draga in stane s ponoči vidnimi številkami samo Din 125.—.
Ker si delavec težko prisluži denar, zato, kadar bodeš kupil, kupi prvorazredno blago, ki bo na prvi vid dražje, a zadovoljen boš, ker boš imel tudi v resnici le dobro, pravo, trpežno blago. Z onim blagom, ki je po ceni, pa vsak naj ,ve, da tudi ne more biti dobro. Drži se resnega pregovora: Poceni bla-je bilo in bo vedno najdražje! Zakaj? Ko blago pokaže netrpežnost, je podan odgovor na to vprašanje.
Imam pa na zalogi še tudi druge vrste budilk, ki so cenejše in se jih lahko dobi že od Din 58.25 do najfinejših, za katere izdajam pismena jamstva po kvaliteti ure ,za več let.
Izvršujem in popravljam vsa v stroko spadajoča popravila, dobro ter po najnižji ceni. Za vsako strokovno, popravilo se jamči eno leto!
Za številna popravila, obisk ter naročila se najtopleje priporoča
ZDRAVKO RANT
URAR JESENICE - FUŽINE
v hiši ge. Žnidaršič, išt. 44.
Za naročilo zadostuje dopisnica z navedbo natančnega naslova. Pošilja se na povzetje ali predplačno. Zanesljivim eventualno tudi na obroke!
Vsaki delavec in nameStenec
naj Ima v svojem prostem času zabavo. — Naj se zabava z
Lubas- harmonikami
i
Dojil« svojo narodno godbo. — Igrajte na harmonika I
Prvovrstna In močna kvaliteta Cene nizke!
Prva jugoslavenska 1 z d e 1 o v a 1 n 1 c a harmonik
Fr. Lubas, Ljubljana, Dunajska c. 36
je sedaj v
Kino Llflbljanskl dvor
Sodrugi!
Zahtevajte po vseh brivnicah, kavarnah, gostilnah »Delavca** 1 »Delavec** naj ne manjka v nobenem Javnem lokalu I -
L. MIKUŠ, UUBUANA
MESTNI TRG 15
Deiniki
Na malo I
USTANOVLJENO LETA 1839
Vsi zavedni delavci morajo biti strokovno organizirani.
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.