m v -ip g?m- m % s
UNITY
Issued Dally every Tuesday Wednesday Thursday
and Friday.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) 37.
McDonald ustvarja novo zavezniško
alijanco.
POTNCARE SE STRINJA S MacDONALDOVIMI PREDLOGI. — ZDRUŽENE DRŽAVE BODO POVABLJENE V ZVEZO.
CHICAGO, ILL., SREDA, 5. MARCA — WEDNESDAY, MARCH, 5, 1924.
LETO (Vol.) X.
Pariz. — Pismeno dogovarjanje med angleškim ministrskim predsednikom Mac-Donaldom in francoskim pre-mierjem Poincaretom kaže pomenljive rezultate, ki se znajo uresničiti in ustvariti novo zavezniško alijanco, ki bo jamčila Evropi mir v bližnji bodočnosti.
MacDonaldova sugestija je naredila ^na francoski narod najboljši utis, dasi so francoski ljudje že navajeni slič-nih obljub in so zadnje čase že postali nekaki kronični dvomljivci. MacDonaldova sugestija zahteva, da se da Franciji teritorijalna obram-bena garancija pred nemško agresivnostjo, katere se Francija boji, ako izprazni Ruhr. Zato zahteva, da se zavezniki vzamejo skupaj in zajam-
padom od strani Nemčije.
Najprvo bo MacDonald skušal napraviti tako obram-beno zvezo s Francijo, nato bo poVabil v zvezo še Združene države, da bi se iste zavezale v istem smislu, kot se namerava Anglija.
Ako se MacDonaldu posreči sporazum doseči tedaj bo Francija izpraznila proti zanesljivi nemški obljubi zasedeni Ruhr. To bo pomenilo začetek prave evropske re-koBŠtrukcije.
D-asi se še ne ve, kaj bo na to sugestijo odgovorila Amerika, pričakujejo kljub temu v Londonu in Parizu medsebojne alijance, v katero bo prav gotovo vstopila tudi Bel-irija in podpirala jo bo gotovo tudi mala antanta. Poročilo omenja, da ni za pričakovati, da bi se Amerika navezala za kako obrambeno vojaško alijanco, pričakuje pa se od A-merike, da bo Evropi nakazala posojila, s katerimi se bodo okrepile valute evropskih držav.
Če se ta MacDonaldova sugestija uresniči, tedaj bo MacDonald postal v tem po vojnem času najmarkantnejši diplomat nove dobe v Evro-Pi.
V kratkem se bo to vprašanje še bolj razvilo in videli bomo, ali so znamenja, ki jih je videti na horizonu tega vprašanja upapolna, ali so v njih prevare, kakor so bile še v vseh dosedaj.
-o-
Za Belgijo imenovan nov poslanik.
Washington. — Nominacija za poslanika v Belgiji Charles B. Warna je bila včeraj potrjena Od senatske zbornice.
EINSTEINOVA TEORIJA NAPAČNA.
Profesor znanstva na akademiji v Kaliforniji pobija njegove nauke, kot izmišljene in ničeve.
Iz San Francisea se poroča, da je te dni na Akademiji znanstva v Kaliforniji predaval mornariški kapitan T. J. J. See, ki je profesor naravoslovja in poznan kot eden najboljših ameriških astronomov. Predavanje se je vršilo na Mare otoku pred vojaškimi kadeti in raznimi častniki. Profesor See je zanikal vse
RAZNE VESTI.
—	Oljni škandal je očrnil in zamazal skoro vse republikanske magnate. Republikanci so v velikih skrbeh glede prihodnjih volitev, ker radi oljnega škandala bodo zgubili marsikateri glas.
—	Govorice, ki so se raztrosile zadnje dni v Washing-tonu, da je predsednik Coo-lidge zahteval rezignacijo od generalnega	pravdnika Daughertya, pa da jo ni dobil, so zanikane.
—	Iz Washingtona se poroča, da prohibicijski uradniki izjavljajo sami, da je v Wash-ingtonu kljub prohibiciji vedno več zločinov. Prebivalstvo Washingtona se je zvišalo od L 1910. za 32.17 odstotkov. Zločini leta 1923. pa so narasti i za celih 107.47 odstotkov od zločinov leta 1910. Razlika je vidna in tudi znamenje, da prohibicija ne omejuje zločinov.
—	Chicaški črnorokarji so
POLICIJA. ARETIRALA MORILCA KATOLIŠKEGA DUHOVNIKA.
2ena v detektivski službi o-vadila osumljenca. — Morilec ima se druge zlači-ne na vesti.
Iz Jugoslavye.
INTRIGE ZA RAZDOR MED SLOVENCI IN HRVATI. DRUGE RAZNOTERE VESTI.
Izjava dr. Korošca o kardi-nalskem kandidatu. Belgrad. — V najnovejšem času so se razširile vesti, da dela dr. Korošec proti imeno-
Chicago. — Chicaška poli- vanju zagrebškega nadškofa
Einsteinove trditve, in to s nedeljo ustrelili tri osebe na
. - -	?ok.az1' Dokazi Je» 3 213 Arthington street. Ustre-
lijo Franciji varnost pred na- da Einstein je našel v«e svoje	^ Italijani, kar je ztf*-
J ' * " ~	trditve v svoji domišljiji in ne| menje, da so jih umorili itali-
v tehtnih dokazih. Kar je n. pr. Einstein trdil o eterju in njegovi naravi je ne mogoče, trdi profesor See.
janski črnorokarji.
— Iz Marion, III. se poro ča, da se je v pondeljek od-
Mi smo radovedni, kaj bo' t^Vl^F*** SOdiŠČe V k temu porekla lawndalska Danville nad
čistinja Marion Wightman je zasledila morilca katoliškega Župnika Rev. Florijana Chod-nieweza, ki je bil umorjen na misteriozni način pred dobrima dvema letoma v župni-šču St. Florence Church, kjer je umorjeni župnik pastiro-val. Ime morilca je Trjesniw-ski, kateri se je pod drugim rela estate — zemljiškega imenom skrival in izdajal za — agenta. Policistinja je hotela z njim skleniti neko pogodbo. Ko se je z njim pogajala se je v pogovoru z njim prepričala, da je on pravi in ga nato naznanila policiji. Prišel je na dogovorjeno mesto, da> bosta sklenila neko kupno pogodbo. Ko je vstopi) V "pisarn o Je stopil za njim policijski saržent in ga aretiral. Trjesniwski je baje* izpovedal policiji na postaji vz-\ hodne strani, da je on umoril duhovnika.
veličina, ki se je nerodno motovilila po polju Einsteinove teorije še ne dolgo tega. -o-
200 kršiteljev prohibiciie, katere so ovadili Klani pri zadnjih izgredih v Williamson countiju.
— V državi Honduras v centralni Ameriki je glasom poročil izbruhnila meščanska
Za Filipinsko neodvisnost.
Washington. — V kongre-	^uiruimiin iiieacaiisKa
su bodo te dni po priporoči-	^^ ad,J*
lu posebne komisije razprav- l™1*™ ?« d°bile	naj
Ijali o Filipinskem vprašanju.« ** žlV£enje am*nških po-Nekateri kongresniki so za o,
dr. Bauerja za kardinala. Vašemu dopisniku je dr. Korošec v tej zadevi izjavil: "Ne delam niti za dr. Jegliča niti proti dr. Bauerju, ker vprašanje o imenovanju kardinala gotovo ne spada v kompeten-co političnih strank. Kolikor je meni znano, in jaz mislim, da sem dobro poučen, trenot-no vprašanje o osebi, ki naj bi bila imenovana za kardinala, v Vatikanu sploh ni na dnevnem redu. Vlada z druge strani o tej zadevi po mojem prepričanju nima nobene besede ,ker je to notranja cerkvena zadeva in sicer mnogo bolj, kakor novi škof-odpad-nik v Zagrebu, za katerega se tudi ni zahtevalo odobrenje vlade kakor pri imenovanjih katoliških škofov. Celo zadevo so spravili v javnost iz političnih vzrokov, da zasejejo nezaupanje med Hrvate in Slovence ravno v trenutku, ko
žečega v nezavesti na tleh.
-o-
Najdeno dete.
V veži svoje hiše na Sv. Petra cesti v Ljubljani je našel gospodar J. L. dete ženskega spola, staro približno 2 tedna. Otroka so oddali v bolnišnico.
Z nožem je napadel
v Vramovčih pri Črnomlju Jakše Matija svojega brata Franceta in ga težko ranil.
-o-
Smrtna nesreča vsled neprevidnosti.
V Bonačevi kartonažni tovarni v Ljubljani je 30-letni delavec Anton Kovič, navzlic svarilu strojnika iz radovednosti odprl vijake parnega kotla, kjer se je kuhal papir iz kotla je vdrla para s tako silo, da je vrgla Koviča na tla. Vsega opečenega so pripeljali v bolnišnico, kjer je kmalu nato umri.
Obenem se tudi poroča, daiie njihovo zbližanje postalo ga policija zahteva v več me- politično pomembno."
stih radi raznih slučajev.
-o—
zločinskih
da se Filipincem podeli popolno neodvisnost. Nekateri pa priporočajo, da naj Filipinski otoki ostanejo trajno pod kontrolo Združenih držav.
Prohibicija je draga reč.
Washington. — Admiral Billard, ki ima pod komando Prohibicijsko nadzorovanje na morju v predpisanih zonah zahteva v svojem proračunu teli h 13 milijonov in pol za vzdržavanje strogega nadzorna na morju. Pa naj še kdo da je prohibicija poceni!
Zrakoplovka se ubila.
San Antonio, Tex. — Mrs. Herchom Bertha izurjena le-talka se je včeraj ubila, ko ji je pri obračanju letala odpovedal stroj in padel na zemljo.
-o-
Dva katoliška škofa preminula.
Te dni sta preminula dva ameriška katoliška škofa. V Missouri v Natchez ki škofiji je umrl Rt. Rev. J. E. Gunn, kjer je pastiroval 13 let. Pokojni škof Gunn je bil rojen na Irskem. Študiral je na Irskem in v Rimu, kjer je bil posvečen za duhovnika in kmalu za tem imenovan doktorjem bogoslovja.
Drugi škof Rt. Rev. T. Meerschaert rodom Belgijec le umrl 21. februarja t. 1. Slednji je živel zadnje čase v nokoju v Oklahoma City. Škof Meerschaert je bil posvečen v mašnika 3. dec. 1871. v
Amerikanci držali strogo ne-utralni.
—	Iz Londona se poroča, da so se včeraj blizu mesta Dux-forda ubili štirje angleški zrakoplovci. Vzrok nesreče ie koalizija dve"h potniških zrakoplovov na letalni postaji.
—	Iz Rima poročajo, da bo prihodnje poletje italijanska kraljeva družina posetila Anglijo. Obiskala bo kraljevo družino in več drugih znamenitih krajev na Angleškem.
—	Republikanski "uskoki" baje nameravajo formirati svojo lastno politično stranko, tako govori poročilo iz New Yorka. Predsedniški kandidat bo najbrže senator Borah ali pa senator Murdock.
—	Pacifiška vojno brodov-je je včeraj priplulo v New-yorški pristan, kjer je bilo po mornariških običajih sprejeto od atlantiškega bojnega bro-dovja. Velikanske množice ljudstva so gledale na te mornariške ceremonije.
Iz Barcelone se poroča, da je nemški magnat Krupp kupil več sveta na Španskem. Govori se, da bo Dostavil v Španiji več železnih tovarn in celo ladjedelnico. Izdelo-
Edison ugovarja zanikanju posmrtnega življenia.
New York. — Znameniti a-meriški iznajditelj Edison, ki je do daftes vpregel elektriko že skoro za vsako uporabo našli nad sedežem skrit prav-
Velika zaplemba zlata na mariborskem kolodvoru.
V zagrebškem brzovlaku, ki privozi v Maribor okrog polnoči, so mariborski carinski organi napravili zopet dober plen. V nekem kupeju so
odgovarja temeljito, na razne blodnje brezvercev, s katerimi zanikujejo posmrtno življenje človeka. Edison dokazuje s tehtnimi dokazi, da je v človeku sila življenja neiz-Črpljiva. tudi ko telesni ostanki prenehajo živeti. V vsakem Človeku je Bog usadil dušo, ki večno živi. Večno življenje neumrjoče duše mi ne razumemo, prav tako ne, kakor ne moremo razumeti vsemirja, ki ga je Bog ustvaril. Tako torej
cati zaklad — skoro 3 kg zlatih ur, denarja, prstanov in različnih drugih zlatarskih izdelkov. Očividno je tihotapec imel namen, spraviti zlato iz Zagreba v Avstrijo ter ga je zato skril pod sedež, da ga strogo oko carine ne bi našlo. Zlato, ki je vredno gotovo več sto tisoč dinarjev, so carinski organi zaplenili, gospodarja tega zaklada pa niso izsledili. Gotovo se je odpeljal z istim vlakom v Avstri-
Tajnik pri obč. uradu v Dolenji vasi.
Tajnik pri obe. uradu v Dolenji vasi pri Kočevju je po-neveril iz občinske blagajne okrog 13.000 Din. in je neznano kam pobegnil.
—o-
Škrlatica se je zopet pojavila v celjskem okrožju in so iz nekaterih krajev okrog Celja pripeljali v celjsko bolnico že mnogo obolelih otrok.
o--
Umrl je v mariborski bolnišnici obče znani ter velespoštovani posestnik Kari Babič iz Hoč.
Natchez, Miss. V škofa je bil posvečen 8. sept. 1891. in je val bo tudi lokomotive in že-
deloval ves Čas dokler ni stopil v pokoj na Oklahoma Cit-ski škofiji.
-o-
— Blizu mesta Baltimore je skočil včeraj s tira vlak na pennsylvanski progi. En potnik je zgubil pri nesreči življenje in več jih je več ali manj poškodovanih.
lezniške vozove.
— Iz Berlina poročajo, da so ruski boljševiki te dni de-portirali sto in dve osebe, povečini same inteligente. ki niso hoteli trobiti v boljševiški rog, v daljno Sibirijo, kjer se jih bo držalo v pregnanstvu.
-o—
ŠIRITE LIST EDINOST
izjavlja največji veleum na jo, vesel, da je vsaj on ostal polju elektrike. Prosvitljenci^ svoboden.
Čitajte njegova izvajanja !	-o-
Živ zgorel.
V Subotici je na grozovit način izvršil samomor neki Stipan Nemtuško. Zaklenil se je v sobo, polil pohištvo in sebe z bencinom ter vse skupaj zažgal. Bil je kronični alkoholik ter je dejanje izvršil v napadu blaznosti. Ko so požar pogasili, so našli samomorilca vsega ožganega med gorečim pohištvom.
-o-
Delavski voditelj hvali katoliško cerkev.
Cleveland. — Znani predsednik železniških strojnikov Warren S. Stone je v svojem govoru obsojal protestantov-sko cerkev, da se nagiba bolj h kapitalistom kot delavcem. O katoliški cerkvi pa je dejal, da njena vrata so revežem prav tako odprta, kakor bogatinom. Zato, je dejal, se tudi delavstvo čezdalje bolj o-klepa katoliške cerkve. Kaj bo porekel nato starosta slovenskih rdečkarjev oča Zafrk-nik??? Morda se mu še razlije žolč r	N
-o-
Očetje Benediktini si grade nov kolegij.
Canon City, Colo. — V East Canon Citiju bodo to spomlad začeli graditi očetje benediktini kolegij in semenišče, kjer si bodo vzgajali novih duhovnikov misijonarjev. Kolegij bo stal okoli $300.-000.
Neroden lovec.
Mlad fant iz ljubljanske o-kolice je zmaknil doma puško in je šel streljat ptiče. Z njim je šel tudi njegov mlajši brat. Nesrečen slučaj je na-(Dalje na 4. strani. )
DENARNE POŠILJATVE

mm
. ...
Nesreča vsled nepazljivosti.
V Muljavi pri Stični na Kranjskem se je dogodila v hiši nadučitelja Fr. Samca velika nesreča vsled nepazljivo-sti. Ko je nadučitelj odšel od doma, je njegova soproga zakurila peč v sobi, poleg peči pa naložila smrekovih drv, da se sušijo. V sobo je zaprla . troje majhnih otrok, sama pa je odšla z najstarejšo hčerko na obisk k sosedu. Nenadoma so se pa vnele drve ob peči in dim je napolnil sobo ter zadušil dva otroka, dočim je mati tretjega našla malo živega, le-

V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTRIJO itd.
Nth bank« Ima mj« lastna nm ■ jm* it* in zanesljivimi bankami ▼ staram in nafta poiiljatve so dostavljena si na dom ali na rad njo poito točno in vsakega odbitka.
Naia cona sa pošiljke ▼ dinarjih in Urah m bilo včeraj sledeče:
Skupna s poitnino:
500 — Din.........$ 7.10
1,000 — Din.........$ 13.85
2,500 — Din.........$ 34.50 *
5.000 — Din.........$ 68.50
10,000 — Din.........$136.00
100 — Lir.........$ 5.10
200 — Lir.........$ 9.85
500 — Lir.........$ 23.75
1,000 — Lir.........$ 46.25
Pri peiiljatvah nad 1*,«H Din. ta aad 2.000 Ur poseben popust.
Kar sa cana denarja čestokrat menja, ■tikrat docela nepričakovane, ja abeelafee nemogoče določiti cen* vnaprej. Zate ■ poiiljatve nakaiaje pe cenah enega dna, I ml sprejmemo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V Ti GOSLAVIJO IN SICER PO PMTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse poiiljatve naslovita na — SLOVEN. SKO BANK*
ZAKRAJSEK & CESARK
70 — fth AVENUE, NEW YORK CITX»
lUfir I ./i/j

EDINOST
(UNITY)
Uhaia vsaki torek, aredo. četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday, Thursday and Saturday.
— Published by: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,	Chicago, DL
_Telephone: Canal 0098._
_Cene oglasom na sahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ...............$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4-75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2 50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00
For United States per half year ..............$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 "_For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doooslani na uredništvo oravočasno in moreio biti preieti vsai dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa •e ne ozir%.
Kadar se preselite sporočite nam takoj val NOVI naslov in poleg* tega tudi važ STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. _
Entered as second člas matter October nth 1919. at Post Office at Chicago. III., under the act of March ird t87q.
Izza kulis rimske pogodbe«
Za pogodbo med Jugoslavijo in Italijo, podpisano med paradami in pojedinami v Rimu z zlatim peresom ter z imeni Mussolini, "Pachitch" in "Nintchiteh" veljajo v polni meri stihi, ki jih je nekdaj pesnik Zmaj Jovan naslovil na berlinski kongres:
"I svršeno je — madjijskim mjerom
I potpisano — zlačenim perom
I proslavljeno — gospodskim pirom
I naša propast — zove se mirom--!"
Pogodba se je podpisala v rimski palači Chigi, ki ima več dvoran. Tu je dvorana Svobode, potem dvorana Miru, dvorana Narodnih velikanov, dvorana Uje-dinjenja, itd., a za podpis pogodbe so porabili dvorano — Zmage. — Zakaj ? — Gotovo za to, ker Italijani vse dobijo, Jugoslovani pa vse zgubijo.
Neki posebni znamenit italijanski časnikar Atti-lio Tamaro, sodi v listu "Piccolo" o rimski pogodbi
tole:	>*✓ '	jfcVjmšfc
• "
Sporazum znači popolno zmago Mussolinija nad Jugoslavijo. Italija je dobila Reko, katere ji ni hotel pripoznati nobena velesila, Jugoslavija pa to, kar ji je bilo itak že pripoznano. Jugoslavija bo imela korist od pogodbe z Italijo le, če se bo napram njej prijateljsko obnašala. Italija zagotavlja Jugoslaviji, da jo bo politično podpirala, ako bi jo kdo napadel. Toda razun Madžarske in Bolgarije nihče ne misli Jugoslavije napasti. Ti dve pa ne moreta podvzeti nobene akcije proti Jugoslaviji brez sporazuma z Italijo. Italija torej garantira Jugoslaviji to, kar odvisi čisto od nje 'Italije. Ako bi se Jugoslavija hotela nasloniti na Francijo ali pa, ako bi eventualno skupščina pogodbe ne odobrila, Italija ne bo imela od tega velike škode, ker iz Reke gotovo ne bo več šla. Pogodba je tudi silno zmanjšala vpliv in pomen Male antante. Kar se tiče Madžarske, ji more Italija pomagati do svobodnega izhoda na Reko. Na noben način Italija ne bo zasledovala ničesar v škodo Ogrske in Bolgarije.
Italijanski časnikar je gotovo dobro zadel in označil pravi pomen rimske pogodbe; francoski viri pa še pojasnujejo, zakaj sta morala Pašič in Ninčič v Rimu podpisati tako porazno pogodbo za Jugoslavijo. —
Dunajski "Abendblatt" ima vest iz Pariza od o. februarja, ki pravi:
"Veliki vspeh Italije v reškem vprašanju ni prav nič iznenadil francoske diplomatične kroge..V francoskem zunanjem ministrstvu so že davno pričakovali, da se bo Italija po potrebi in priliki poslužila tajne pogodbe, ki je bila leta 1914. sklenjena med Italijo in Srbijo. Že Mussolinijeva grožnja, da se tajna pogodba objavi, je zadostovala, da je vlada Jugoslavije takoj prepustila Reko Italiji.
Ta tajna pogodba je tako le nastala: Po prvi avstrijski ofenzivi v Srbiji je ponudila Pašičeva vlada Italiji pogodbo, po kateri bi Srbija dobila izhod na Jadransko morje. Italija pa pravico do Jadranske vzhodne obale, do vseh otokov zahodno Neretve, ter do Trsta in Reke. Srbiji pa bi po tej pogodbi pripadel Dubrovnik, Kotorska boka in Črnogorska obala, dočim bi se vse drugo prepustilo Italiji.
Ko so leta 1915. v Londonu razpravljali o pristopu Italije k antanti se je obravnavala tudi ta pogodba ter se pripoznala od Anglije in Francije, obljube in ponudbe Srbije Italiji se pa ob pogodbah Saintgermain in Trianona niso izvedle, ker Amerika ni hotela pripoznati dogovorov v Londonu leta 1915.
V francoskih diplomatičnih in političnih krogih so prepričani, da je Mussolini vse svoje dosegel, ker je Pašiču zagrozil, da drugače objavi to tajno pogodbo. Pašič se boji, da bi se njegova velika bratska lju-in skrb za Hrvate in Slovence pokazala v pravi in za to je in bo storil, kar mu bo Mussolini ukazal.
Iz tega vzroka torej, je šel Pašič in Ninčič v Rim, da je tamkaj prodal slovensko Primorje, Reko in se odrekel v imenu njegove SHS. vlade vsem pravicam do imenovanih krajev. To je storil veliki srbski šovinist iz nagiba, da bi se slovenski in hrvatski narod kar najprej zatrlo, če bi bil Pašič Nemec, Italijan ali kak turški Paša bi se temu ne čudili. Ker je pa Slovan in je šel Slovane prodajati pa ni vreden in ne zasluži, da bi Slovan pljunil pred njega.
North Chicago, 111.
Le malo kedaj se kdo oglasi iz naše naselbine, zato tipam, da mi odstopite malo prostora. Delavske razmere so bolj slabe, zato ni rojakom svetovati semkaj hoditi za delom.
Na društvenem polju se pa še precej dobro gibljemo. Posebno društvo sv. Jožefa je aktivno pri dobivanju novih Članov. Kakor se čuje ima zopet celo vrsto novih kandidatov za prihodnjo sejo. Društvo Marije Pomagaj je sprejelo enakopravnost za članice, ima že lepo število članic v svoji sredi. Tudi dr. sv. A-ne se živahno giblje. Da se pa vzbudi pri članstvu večje zanimanje za društvene seje, so prišli uradniki pri društvu Marije Pomagaj do posebno dobre in pametne ideje, namreč, dati Članstvu po seji nekoliko razvedrila. Rečeno storjeno. Uradniki društva so po svoji zadnji mesečni seji, priredili nekak "Suprize Party" članom društva. Ko so se nekoliko telesno pokrepčali, pričeli so se govori. Povedala se je marsikatera zabavna, šaljiva, humoristična beseda, Pa tudi resna, prava zdrava beseda, beseda govorjena iz srca,'v občni blagor cele slovenske naselbine. Članstvo se je jako pohvalno izreklo o tej zabavi, ter se izrazilo v prihodnje še več takšnih sestankov prirediti v večjem obsegu. Pa tudi druga društva nameravajo enake sestanke prirediti.
Proslavo 30-letnice K. S. K. Jednote bodejo naša društva priredila 6. aprila na posebno slovesen način. Za ta dan se že delajo velike predpriprave. Obenem bo to tudi nekak skupni shod vsega članstva K. S. K. Jednote v naši naselbini.
G. urednik. Ako ured. koš ne pogoltne ta moj dopis, se pa morda zopet kedaj pozneje oglasim. Do tedaj pa, zdravi!
Član K. S. K. J.
se nahajali več dni v Chicagi so se te dni vrnili nazaj na našo župnijo. V odsotnosti so jih nadomestovali Father Urban.
Poročevalec.
-o-
Chicago, 111.
Dne 29. febr. je imela Slov. -Čitalnica svoj zabavni večer vellko novih naročnikov, za-
je vse kar je krščanskega in katoliškega humbug, itd. A, ko čujejo pa tudi drugo stran, pa kmalu spregledajo, da kako so bili zaslepljeni, kako so jih rdeči gospodje za nas vodili, kako so jim trosili' peska v oči itd.
Tako tudi v teh dveh naselbinah. Danes naj pride med nje kak rdeč agitator, ga bodo dobro premerili od vrha do tal predno^iu bodo kaj vrje-li. Zakaj rdeči agitatorji nimajo drugega, kakor široka usta pa prazno dlan in so brez srca.
Tako je začel dobivati tudi v West Allisu in Milwau-kah katoliški tisek močna tla. Razširil se je v marsikatero slovensko hišo, kjer je bil doslej nepoznan.
Pred vsem se moram zahvaliti našim vrlim tukajšnim katoliškem možem, med katerimi so eni biseri in vse pohvale vredni. Pomagali so mi na vso moč pri moji agitaciji in s tem spravili na listo
kar jim plačaj ljubi Bog.
Vam rojaki pa, ki ste spregledali in sedaj vidite, kje je resnica, kje je prava pot za Vas, pa kličem, krepko naprej po tej poti. Boste naleteli še marsikje na kake rdeče junake, toda to naj vas ne plaši. Zavedajte se vedno, da ste vi na pravi poti, da ste Vi na str&ni resnice in to bo vas bodrilo vsepovsod.
Predvsem sem dolžan naj-i lepše zahvale družini Mr in
v cerkveni dvorani. Udeležba od strani občinstva je bila prav povoljna, kar daje pogum vsem odbornicam in odbornikom v delu za obstoj in napredek Čitalnice. Odbor se na tem mestu tudi iskreno zahvaljuje vsem tistim, ki so se udeležili zabave in s tem pokazali naklonjenost Slov. Čitalnici.
Zadnji čas smo dobili iz mestne Čitalnice več sloven-' skih knjig zato vabimo vse' , „ . tiste, ki še niso člani (ice) 1 Mrs> Kozleucharja, starejšim slov. Čitalnice in ki se zani-!ln mlaJšim- kJer sem bil gost majo za lepo berilo, da naj. sl?oro *es T-jega J?.*®." se sedaj vpišejo, ko je na iz-lnja v West Alllškl naselbini, biro mnogo lepega in poduč-1 Hvala lepa za stanovanje, ljivega berila. Tu je postna! kran.? ys? Postrežbo, ki sem doba, v kateri si pravi kato-,i? ^^lezen te dni pri vas. lian ne išče razvedrila v hrup-! Naj V am Bo* plača za vse' nih prostorih, lepa prilika pa	dni stonh za kato"
je prav slov. Čitalnica za ti- lls]£	v. ,
ste, ki si želijo pregnati dol- „ DaljeJfpa hvala družinam
večere z branjem lepih in t FLor-»aiIca>..J-zanimivih knjig. Članarina na £a' Mr: J-	Jn. MJ'
leto je samo 75c. Sedaj se tu- BreSa*ta Y Milwaukah, m se
di pripravljamo na igro "Mi- VSem	k* so.™ ^ po:
klova Zala," ki se bo vprizo-! ma^V pn., a?taciJ1' ?°vsod
rila dne 6. aprila. Več o tem<sem najle.ps.e1. spreJ? ?n
povsod so mi sli na roke in
pomagali. To pa priča, da i-
ma West Alliška naselbina še
može, ki so vneti, za dobro
stvar in za dobro delo.
Pueblo, Colo.
—	Žene naše fare Matere Božje so priredile predzadnjo nedeljo jako prijazno domačo zabavo, nai kateri so se naši farani prav po domaČem načinu zabavali in veselili. Udeležba je bila jako o-bilna in vsi udeleženci so kazali največjo zadovoljnost na tej zabavi. Je že tako, Slovenci ljubimo zabave prirejene po slovenskem načinu.
—	Predzadnjo sredo so pokopali iz naše cerkve Alojzija Brodarica. Sorodnikom bodi izraženo globoko sožalje. Pokojniku pa mir in pokoj!
—	V bolnišnici se nahajata Joseph Kolbenz in Anton Ivajger. Nahajata se v Park-
bo še poročano.
Mary Janes h, tajnica.
-o-
Joliet, 111.
—	Preminula je dobropoz-nana Mrs. Frances Klemenčic stara 25 let. Stanovala je na 1214 — Broadway ulici. Njen soprog je znani slovenski klepar. Razun soproga zapušča dva otroka in dva brata. Pogreb se je vršil s slovesno sv. mašo iz cerkve sv. Jožefa na slovensko pokopališče. Blagi ženi R. I. P.!
—	V sosednjem Rockdalu je nenadoma umrla triletna Frances Pire. Deklico je naj-brže moral prijeti krč ali pa jo je zadela kap.
—	Rojak Math Stefanič, ki ima farmo blizu Jolieta se je ponesrečil te dni in si zlomil pri padcu nogo.
A. S.
o-
West Allii
Dalje'sem dolžan najlepše zahvale tudi tukajšnemu preč. g. župniku Rev. Father M. Pakižu za lepi sprejem, pomoč in za koristne nasvete, ki so mi jih dali za agitacijo, kakor tudi za njih prijazno gostoljubnost. Bog plačaj vse!
Delavske razmere so tukaj še precej dobre. Delajo skoro vsi in brezposelnih ni. Plača pa je ponavadi. O tej imajo seveda glavno besedo kapitalisti, ki ji postavljajo mejo po svoji volji.
Vreme je bilo te dni ne preveč mrzlo. Snega je kakih tri | palce, ki se pa tudi že otaja in bo najbrže kmalu zginil, kolikor večjo autoriteto bo dobivalo solnce nad zimo.
Končno se še enkrat najlep-
Milwaukee, Wis. še zahvaljujem vsem skupaj
view bolnišnici.
—	Blaž Oreskovič, ki je bil te dni operiran je operacijo vspešno prestal in se nahaja na poti okrevanja.
—	Poročili so se te dni: Martin Levar, Antonio Chu-tich, Matt Sastello in Miss Šurla. —
—	Prav slovesna poroka pa se je vršila predzadnjo sredo, ko so poročili Jožeta Gorše-ta z nevesto Heleno Kratko. Vsem novoporočencem želimo obilo sreče in blagoslova božjega v zakonskem stanu!
r Innocent, ki so
Dolžnost me veže, da tem potom najlepše zahvalim dobre westalliške in milwauške rojake, za prijazni vsestranski sprejem in pomoč pri moji agitaciji za naše katoliške liste.
Naj spregovorim tudi nekoliko o teh dveh naselbinah, kjer sem se mudil zadnje dni. Predvsem naj omenim še jaz nekoliko o tem velikem zadnjem katoliškem shodu, ki se je vršil v tukajšni naselbini zadnje dni. Čitatelji ne bodo vrjeli, da je ta West Alliška
naselbina sedaj popolnoma drugačnejša kot je bila pred tem shodom. Kolikim so se odprle oči, koliko jih je prišlo nazaj na pravo pot in zopet spoznalo kje se nahaja resnica in prava pot. Govorniki so ljudstvo podučili. Predstavili so jim jasne slike današnjih položajev, v katerih se nahajamo ameriški Slovenci. Do-sedaj so culi le eno stran, a naše strani niso čuti nikdar, zato so tudi ta navadni često-krat mislili, da imajo rdeči gospodje prav, ko trdijo, da
___^
ki so mi kaj pomagali. Vrlim rojakom in rojakinjam pa kličem, le krepko naprej po začrtani poti, naj sovražnik še tako rjove ne ozirajte se na njega, temveč glavo kvi-ško in prezirajte ga vsepovsod. S pozdravom .
Leo Mladič, pot. zastop.
ALI IMAJO KAČE "ČARO-DEJNO MOČ"?
V tropičnih deželah, kjett je mnogo strupenih kač, jej razširjeno mnenje, da imajo kače čarodejno moč. Dandanes odklanjajo znanstveniki iz znanstvenih krogov vsako tako mnenje in razlagajo čudno vedenje malih sesalcev in ptičev napram kači s tem, da pravijo, da počenjajo ži-valice to iz radovednosti ali pa zato, da bi odvrnile pozornost nevarne roparice od svojega zaroda.
Vendar je treba poudariti, da opazovanja pri ujetih in zaprtih kačah ter pri živalih, s katerimi jih pitamo, niso merodajna, kajti kače in one
_
živalice so v jetništvu v čisto drugačnih razmerah, tako da njihove naravne lastnosti ne pridejo prav do veljave.
Merodajno je torej opazovanje v prosti naravi. Profesor Kuettner, zdravnik in zo-olog, se je v tropičnih deželah mnogo bavii z opazovanjem strupenih kač in je prišel glede vedenja živalic napram kačam do drugačnih rezultatov, kakor splošno veljajo danes. Čudno se mu je zdelo, da v južnoafriški stepi, kjer je izredno mnogo strupenih kač, majhni gledalci niti ne poskušajo, da bi ušli kači, ampak se ji dajo brez odpora pograbiti, dočim je opazil pri ujetih živalicah, da se celo bele miši, ki jih je zagrabila kača, ne da bi jih bila poprej zastrupila, branijo in grizejo kačo po gobcu, preden izginejo v žrelu.
Da so prizori v prosti naravi vendar nekaj posebnega, o , tem ga je prepričalo sledeče:
Dobil je lepo majhno živa-lico, neke vrste veverico (Ge-oscirus capensis), ki živi ob tleh. Živalica je komaj shodila, zato jo je Kuettner skrbno negoval in res je bila zelo krotka in njemu vdana. Vzel je živalico s seboj v Evropo, kjer je v stuttgartskem zoolo-gičnem vrtu živela še dalje časa v družbi z divjo mačko, ki je bila ^z njo obenem vzgo-jevana. Na tei živalici je o-pazoval tole: Če je ubil stru- • neno kačo in jo je položil pred živalico. se je ta tako vedla, kakor ni tega Kuettner na njej še nikoli opazil. Bila je v bližini mrtve kače kakor prikovana in je bolščala vanjo; po vsem telesu je kazala strah in grozo, dlaka ji je bila naježena, gostodlaki repek, je dvignila in ga držala navpično kvišku. V tem strahu se je živalica vedno približevala | mrtvi kači, prišla tik do nje, potem pa zopet odskočila, se zopet približala, dokler m Kuettner kače odstranil, da ne bi živalce preveč razburjal. Napram mrtvim kuščarjem se ie vedla prav tako mlapno kakor napram drugim pravkar ubitim živalim. Z nestrupenimi kačami ni mogel napraviti poizkusa, ker so skoro vse južnoafriške kače strupene; živi strupeni kači pa uboge živalce ni hotel žrtvovati.
Kuettner je poizkus često ponovil in je dobil vselej vtis, da gre tukaj za hipnotično u-činkovanje, ki se tiče bolj1 vonja nego vida. Mlada veverica, ki jo je dobil čisto mlado. Gotovo ni prišla nikoli v stik s strupeno kačo. Zato gre tu le za prirojeni nagon (instinkt), ki sicer v neposredni bližini kače malo pomaga, pač pa koristi ako voha živalica kačo na večjo daljavo. Sicer pa tudi tukaj ne prihaja v po-štev smotrenost kakor često v prirodi, kajti ne moremo si pač misliti večje nesmotreno-sti, kot jo vidimo pri kači klopotači. In vendar doseže kača svoj cilj, kar zopet dokazuje, da je nezanesljivo iskati v prirodoznanstvu vedno princip utilitete.
Bržkone temelji tudi strah in trepet vseh opic, starih in mladih, kadar zagledajo živo ali mrtvo kačo, vsaj deloma na prirojenem nagonu. Kuettner je vzredil čisto mlado zeleno morsko mačko: ta se je začela bati kač šele, ko je bila nekoliko starejša, čeprav je mati ni mogla poučiti. Tudi naravnost "blazni strah domačih afriških konj, ki se plašijo pred kačo, je v zvezi bolj z nagonom nego s slabo lastno izkušnjo, kajti strup velil afriških kač je tudi za konj« smrtonosen. Človek bi mislil, da plaši konja to, ker se ka< vijugasto gibljejo ali pa k* pri naskoku naglo naprej s nejo, toda konj voha sovražnika vedno že pred napad< in dotlej je vfečina strupeni kač popolnoma mirna. Ku< ner pravi, da bi ga bil nj< poni skoro iz sedla vrgel, ko strašno je skočil v gri ju; Kuiettner je mislil tak na kačo, ki se je je poni u:
(Dalje na 3.
Socialna Razmotrivanja

REFORMA POSAMEZNIKOV. Ravninski:
pod rubriko "Socialna razmotrivanja, je prejšnji član-kar Fr. F. podal progmatične misli S. K. S. Z. njih načela, oziroma namen, ki ga je imel ob tej ustanovitvi naš veliki sin, slovenskega naroda Jan. Ev. Krek. Ne bom danes ponavljal njegovega članka, kje r mislim, da o njem že raz-motrivajo čitatelji tega lista, pač pa naj bo dovoljeno meni malo prostora v tem listu, da nekoliko razodenem svojih misli o "Reformi" ali kakor z domačo besedo pravimo preobrazbi in danes naj bc namenjen članek o Reformi posameznikov.
Da je danes na svetu, več krivice, kakor morda že veliko vekov preteklosti v človeški zgodovini, nam je vsem jasno. Organizem človeške družbe, se je nalezel bolezni sebičnosti in samoljubja, ki se zajeda v vse sloje človeške družbe. Pretekla - svetovna vojna, ki jo po svoji besnosti zgodovinarji ne poznajo v vseh vekih, bolj strašne, ki bi zahtevala na miljone človeških žrtev, ki so izdihnile svoje človeško življenje, na bojnih poljanah, ne vede zakaj, ni čemu! Tu naj pridenemo k tem mučencem, še vse vojne sirote, invalide, revščino, ki jo je vojna seboj prinesla, se nam v duši zbudi sočutje, nad osirotelimi in ogorčenje nad onimi, ki imajo to človeško katastrofo na vesti. V vsej goloti se je pokazala skvarjena Človeška narava, ki je bolj vredna imena zveri, kod časti človeka. — In sedaj po 5 letih premirja zija na človeškemu telesu rana, ki je zdravnik vseh vekov, čas, še j ni prav nič ozdravil. Obratno dan za dnevom, čujemo jek bolnika glasnejši, in obupnej-ši, ki ga bolečine bole in vzdihuje po zdravju. Kaj ima ta bolnik za * eno bolezen? Spoznamo jo pod več imeni ki je naglavni "mamon" na eni strani, (tu mislim na kapitalizem, ki pije z revnejših slojev kakor pijavka kri), na drugi strani se ga oprijemlje strast, sebičnosti, časti in go-spodstva željnosti. Denar tega sveta vladar, drži vso človeško družbo v svojih kremp-ljih. Če je kedaj bilo naprodaj vse je danes, vse lahko kupiš z denarjem. In ni čuda če je ta rana zazijala na telesu skupnega človeštva, in na milijone začutilo njene posledice, ki imajo pa mnogo, da ne rečem vseh, kali v samih nas. Zdihujemo kako je vojna posurovela ljudstvo, kar je deloma res. Obsojamo veriž-ništvo, oderuštvo kapitalizma, kar ima v resnici svoj veliki delež v tem obupnem stanju. Toda, nekaj radi pozabimo, pri vsem tem, na svojo lastno odgovornost, in to je moja misel. "Preobrazimo najprej sami sebe, in potem zahtevajmo to od drugih." Z ljudmi vsakovrstnih prepričanj hodim v dotiko, toda dovoljena naj bo sodba o njih. Nekoč je neki socialist, o Gorenjcih to sod-oo napravil: (oni namreč se. za napredne elemente v človeški družbi prištevajo, in z naprednostjo, da bodo reformirali boljšo človeško družbo.) "Meni se čudno zdi, da so ti Gorenjci taki nazadnja-kl v Ameriki, v starem kraju so se pa vedrfo napredni "S6-Koh" 2 "farjem" tepli, oziroma je menda mislil, da z isti-J511' ki so se držali cerkve." S lako surovostjo, bo postalo človeštvo boljše kaj ne!" Te-
vpl' t|?- kar smatra vsak člo-
b* h 2 razumom misli, za arbarstvo ga smatrajo neka-
^n napredni misleci, za ter-
;r izobrazbe. — Je mo-
v tem, ne z razpa-
tjo, ampak z samo-
iem, ljubeznijo, do
bomo izboljšali člo-
veško družbo. Navdušen komunist, ali socialist, kiJmate oba polna usta, vseh človeških dobrin, o skupnosti do vseh, ali njih geslo: vse je vseh, e-nakomerno, in recimo,' da bi danes postavili enega teh na-ziranj na krmilo, zelo velik optimist, bi moral biti, da bi veroval, da bo dolžnosti z e-nako mero meril pravico sebi, kot ostalim državljanom. Verujem, da morda njegovih par prijateljev zna priti na kakšna bolj imenitna mesta, drugo bo ravno tako ostalo kot prej, tudi znajo uničiti kapitalizem, toda znova sezidati, kar bi bilo bolj vredno, kot podirati bo teško kaj. Človek bo ostal le človek, pa naj ga vodijo ta ali ona načela, dokler ne bo pri sebi začel reforme ne bo človeška družba nič boljša. V zabavljanju, v tem smo vsi brez izjeme strokovnjaki, toda v tem že lahko 3-letni otrok izvršuje posel. V nas samih je zlo in kar to čestokrat mislimo, da smo boljši od druzih, je le prevara. Črez kapitalizem se pritožujemo in v duhu računamo kaj vse bi se lahko samo z Fordovo, ali Rpckefelerjevo mošnjo napravilo »koristnega človeštvu, toda recimo, da bi nenadoma postali lastniki teh enega, čez njegovo premoženje, kaj bi storili? Jaz zelo dvomim, da bi isto premoženje enakomerno razdelili, na vse delavce, in skušali lajšati revščino pri siromakih. Morda par svojih dragih bi pač bogati obdarovali, vse drugo bi pa ostalo postarem, kakor je bilo. In če že ne, da bi enako gledal, da postane še bogatejši. Z i-metjem in bogastvom je pač isto, kakor ista povest, ki je izšla v Mohorjevi družbi v knjižici. "Za vsak dan" pod naslovom : "Koliko zemlje potrebuje človek?" Veliki ruski mislec in pisatelj svetovne slave, N. Tolstoj v nji pripoveduje, da je enemu kmetu, bilo za 1000 rubljev dano toliko zemlje v nakup, kolikor jo v enem dnevu obteče, če pa dotični ne spolni ko solnce zatone svojega kroga, da izgubi kupčijo 1000 rubljev. Zjutraj, je na vse zgodaj odšel, da bi več dobil, da ne bi v dnevu koj zamudil, tekel je in tekel vedno več je hotel imeti, toda solnce se je tudi pomikalo proti zatonu. On je pa vsled svoje utrujenosti in skrbeh, če ne pride pravočasno, padel zvečer na istem mestu kod je začel in vsled utrujenosti u-mrl.
Ali imajo kače čarobno moč ?
(Nadaljevanje s 2. strani.)
-o——
Šil. Šele po dolgem iskanju je našel veliko svetlo zeleno "Mambo", ki se je vse zelo boji. Visela je kakor lijana z veje nizdol; bila je kakor mrtva, samo z jezičkom je gibala.
Da je tudi vedenje strupene kače v prosti naravi, kadar misli, da je nihče rte opazuje, Često Čisto drugačna nego v jetništvu, dokazuje Kuettner takole: "Videl sem v nekdanji svobodni državici Oranje srednjevelikega ondotnega gada, ki sem ga bil že dolgo časa opazoval na robu peščene pušče; ležal je čisto topo in leno — kar je značilno za te živali — zvit v klopčič; po-
DR. SV. CIRILA IN METODA Štev. 18. S. D. Z.
V	društvo se sprejmejo člani od 16. do 55- leta starosti. Zavarujete se lahko za $150, $300, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
Za Bolniško podporo se lahko zavarujete za $7.00 ali $14.00 na teden.
V	društvo lahko vpišete tudi svoje otroke od 1. do 16. leta starosti.
£a nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob i. uri popoldne v Knausovi mali dvorani.
Predsednik Anton Strniša 100- E. 72nd PL
Podpredsednik, John Terček
Tajnik, John Widervot 1153 E. 61 st St.
Zapisnikar, Frank Merhar.
Blagajnik, Josef Zakrajšek St.
Nadzorniki: Josef Zakrajšek ml., Anton Widervol st., Josef Mateučič,
Zdravnik, Dr. J. M. Seliškar.
Zastavonoša, John Jerman.
Redar, John Peterlin.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Slov. kat pevsko društvo "Lira" Cleveland, Ohio. — Predsednik: As ton Grdina, 1053 E. 62nd St. — P# vovodja in podpredsednik: Mat« Holmar, 6211 Glass a ve. — Tajnik Ig. Zupančič, 6708 Edna avenue. * Blagajnik: Frank Matjašič ms Norwuud Rd- — Kolektor Ant. Smm-lič, 6411 Varian a ve.
Pevske vaje so tP torek, četrtek U soboto ob pol 8. uri sveče r.
Seje vsak prvi torek v meseca « stari šoli sv. Vida.
tem pa je šinil nenadoma kakor puščica naravnost s čisto' iztegnjenim, nedvignjenim telesom kaka dva metro čez pesek in zopet iztegnjen obležal, ne da bi se zvil v klopčič. Ali ga je razburila kaka živalica, s kakršnimi se hrani, nisem mogel ugotoviti. Kdor je že kdaj opazoval to najlenejšo vseh kač, si lahko predstavlja, kako sem strmel nad ta-
Mazilo velikega slcvera
Za obolele sklepe In miSice Top-r bolečine v prsih in hrlitu. Če spravi rp:-matizem vaše mižite v klop£i<\ Za pomirjenje bolestnih, skele-fih zlx»dljajev nevraJgrije. 7.a izpahke in odrgnenja. Zoper bolesti in bolečine. Vdrgmite ga. — prepodite bole-Cino.
Imejte pri rokah steklenico — nikdar ne veste, kdaj Jo boste rabili. 35 in 70c. steklenica v lekarnah
F. AD. R1CHTER & CO.
104.114 So. 4tb St.. Brooklyn, ft. Y,
MARY SLUGA
IZUČENA BABICA
1858 — West 22nd Street.
Phone: Canal 5793
Se pripoco ča Slovenkam zlasti Prek murskim Slovenkam za po moč pri porodih.
DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J.
Preds. Anton Strniša 1001 E. 72 I^lace.
v Pod Preds. Jos. 2ulic.
Tajnik, Anthony J. Fortuna 1093 E. 64 St.
Zapisnikar, Jos. Ponikvar.
Blagajnik, John Mele.
Nadzorniki: Jos. Ogrin, John Vi-dervol, Jos. Germ.
Zastavonoša, Joe Baznik.
Vratar, Jacob Korenčan.
Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin 1051 Addison Rd.
Zdravnika, Dr. J. M. Seliškar in Dr. M. J. Oman.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu, v Knausovi dvorani.
Assesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od i6.xdo 55- leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. Za bolniško podporo pa $7.00 in $14 00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po Jednotinih pravilah stran 102 do 109.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 1. leta.
Za več pojasnila se obrnite na dru-
DR. SV. MARIJE MAGDA LENE, štev. 162, K. S. K. J.
CLEVELAND, OHIO.
Predsednica, Helena Mally
1105 E. 63. St.
Podpredsednica, Johanna Felan.
Tajnica, Josephine Menart
'277 Norwood Rd.
Zapisnikarica, Rose Hrovat. Blagajničarka, Frances De-bevec 60'2 Glass Ave.
Zdravnika, Dr. J. Seliškar in dr. M. Oman.
Seja se vrši vsaki prvi pon-deljek v mesecu v stari šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsakega 18. in 19. v mesecu od 7. do 8. ure zvečer na domu.
kim vedenjem, kot .ga nisem
še nikoli videl."
j ■
Dva nova škofa.
Dublin. — Sv. Oče je imenoval v Bagamoyi v vzhodni Afriki dva irska misijonarja iz reda sv. Duha škofom. E-den izmed teh bo prevzel vodstvo neke katoliške škofije na Kitajskem.
J0HH R. RAYN
POGREBNIK
Cor. Sixth and Portland Str. CALUMETH, MICH.
Automobile za pogreb«, krste in ženitovanja na razpolago.
Kupčuje tudi s konji. Vsem se toplo priporoča!
m en mesec
Razpisane nagrade za nove naročnike veljajo že za mesec dni to je celi mesec marec. Rojaki in rojakinje, pojdite ta mesec na delo in zanesite katoliški list Edinost v vsako slovensko hišo v Ameriki!
ZA PET NOVIH CELO-LETNIH ALI ZA DESET POL-LETNIH NAROČNIKOV
bo dobil vsakdo po šest komadov žlic, večjih in malih, šest vilic, šest nožev in nož za maslo vse lepo ponikla-no, kakoršno ostanejo trajno. Vse je vložen v lept baksi narejeni iz javorjeve-ga lesa. To bo krasen spomin, ki bo vas leta in leta spominjal, kdaj da ste agi-tirali za katoliški list Edinost.
Ta nagrada bo zlasti prav prišla za naše gospodinje. Tudi imate priliko da si nabavite lepe namizne stvari brezplačno.

ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POL-LE-TNIH NOVIH NAROČNIKOV
dobi vsakdo krasen VOJAŠKI DALJNOGLED, ki je jako močan. Daljnogled je v lepi usnjati škatlji na jermenu, da se ga nosi na rameni. Je jako lep dar za vsakogar.
ZA TRI CELOLETNE ALI ŠEST POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV
dobi vsakdo KRASEN POZLAČEN KRIŽ, ki je 12 col in
pol visok in je pravi kras za vsako katoliško hišo. Zlati pride prav, ko pride duhovnik v hišo h bolnikom. Lepšega dara za krščansko hišo ni, kakor lep križ, ki človeka spominja na Križanega, ki je za nas trpel. Naj pride ta križ vsako slovensko katoliški hišo kot spomin, na agitacijo za list* Edinost.	,
g ZA DVA CELOLETNA ALI ŠTIRI POL LETNE NOVE
NAROČNIKE

dobi vsakdo lepo močno električno SVETILKO "FLASH LIGHT," ki je močno narejena in ima tudi močno baterijo. Ta luč je zelo pripravna za ponoči, kadar jo človek potrebuje. Zlasti je dobra za„ rudarje v rudnikih. Tudi to je lep spomin za vsakega.
Te*as.jack
sa
m.
ZA ENEGA NOVEGA NAROČNIKA ALI DVA POL-LETNA -
dobi vsakdo lep žepninož in lepe ponikla-ne škarje, kakor vidite oba komada na tej sliki. ZA ENEGA POL-LETNEGA NAROČNIKA pa <fobi vsakdo en žepni nož ali pa ene škarje, katero že si hoče izbrati.
Tako je razpisana za vsakega lepa nagrada. Rojaki sedaj pa na delo in pokažimo tekom teh dveh mesecev, ki sta določena za nabiranje novih naročnikov, kaj zmoremo, ako hočemo« Naj v tem času kaj stori sleherni naš naročnik za svoj katoliški list Edinost.
ip m.
mu
m
MK
h. t m
E' W- >
w>
^ s
SN % i;
ST w

EDIN
1849 WEST 22nd STREET,
S T
CHICAGO, ILLINOIS.


liOOOO
Sledovi medvedjih krempljev.
Prcvel P. Bl&nko Kavčič, O. F. M. ^nnniooMDtPHi
"Zadnje dni se je precej Čudno obnašal/' odgovori mu ta.
"In vendar je skoraj neprestano veslal," odvrne misijonar.
"Povejte nam, prijatelj, kako ste mogli ujeti toliko rib," nadaljuje pater in prime pohabljenca za roko.
"Resnično, kar sem vam povedal, ni nobena laž. Niti ene ribe nisem ujel.
"Odkod jih pa potem imate?" >
"Našel sem jih viseti na veji."
Tem besedam je sledil gromoviti smeh, Pavel je celo obrnil par kozolcev na mehkem pesku. "Saj sem vam rekel, da mi ne boste vrjeli," zagovarja se Peter, "in vas tudi ne grajam, saj sam sebi kimaj vrjamem, če ravno je resnično, kakor evangelij. Sedel sem ob reki do mraka, a nisem ujel niti ene ribe. Ko sem pa vstal, da bi se vrnil v tabor, slišim nek šum in ko se obrnem, videl sem v svoji bližini na veji majhnega drevesa viseti kito rib. Naj mi kdo to razloži, ako mi more. Zame je to ravno tako skrivnost, kakor krogi okrog šotorov,"
"Napol sem že skoraj vrjel, da dela te kroge okrog šotorov sam vrag," se oglasi Latoupine, "ali sedaj, ko nam ti duhovi prinašajo tudi ribe v hrano, sem pa res v nepri-liki, kaj naj bi rekel."
"Stari norec se laže," zatrjuje Dorval. "S svojo zgodbo me ne bo ne prestrašil, ne goljufal. Za gotovo je zatrjeval, da je prvo noč videl mene delati kroge, potem zopet Pavla in sedaj je prinesel čudovito zgodbo o duhovih, ki • mu prinašajo cele kite rib."
Vsi so se veselili prekrasnih rib, katere so dobili na tako skrivnosten način. Po kratkem posvetovanju sta sklenila misijonar in vodja ekspedicije, da je najpametnejše, ako prenočišče spremenijo in ogenj pogase, da tako preprečijo kakšen napad. Sedaj so se nahajali v bližini vasi Menominov, ali "Rižnih-Indijancev" na gornjem delu Pu-ans-zaliva. Lahko je bilo mogoče, da so prijateljsko misleči Indijanci prinesli ribe in se jim ni zdelo prav nič čudno, ako bi kak Indijanec na ta način ponudil svoj dar. Ravno tako bi pa bilo tudi možno, da bi jih sovražni, ali pa tatinski Indijanci po noči oropali, ako bi ogenj svetlo gorel.
XIV.
"Tukaj je misijonska postaja, tamle pa križ, ki ga je postavil p. Allounez," pripovedoval je p. Marquette Pavlu, medtem ko je čoln tiho drsal ob severnem obrežja Pu-anskega zaliva, ki se tukaj zožuje na nekaj stotin črevljev. Pri zadnjih besedah je pater pokazal na indijansko vas na gornjem koncu zaliva, kjer je stalo nekako petdeset koč, katerih brezov lub se je svetil skozi zeleno listje kakor sneženi zameti. Na mali višini nad vasjo je pa stegal misijonski križ svoje roke proti žarečerou nebu, križ, katerega je *t&stavil misijonski pionir p. Allounez. * ' ' t *
"Ali so vsi Menomini kristjani?" vpraša mladenič.
"Ne, moj dragi, ne vsi. V vsaki vasi jih je nekoliko, ki se vstavljajo vsem naporom misijonarja."
"Prav tako, kakor dela Rdeči Medved," pravi deček.
"Prav tako, kakor hudič dela vedno," seže mu v besedo Peter, ki je bil pripravljen na boj, ako je kdo le omenil ime Hurona.
"Upajmo in nrolimo," pomirja pater, "da bi nekega
dne sprejeli vsi krst," nemene se za besede pohabljenca. "Poglejta" nadaljuje, "tukaj je divji riž, o katerem sem vam tolikrat pripovedoval. Ravno se je začel dvigati nad vodo. V septembru, ko ga Indijanci žanjejo, ima do šest črevljev visoke bilke."
Tukaj v gornjem delu zaliva, kjer je bila voda plitva, je bila vsa njegova površina pokrita z divjim rižem. Francozi so ga imenovali "divji oves". Rastel je v blatnem dnu reke. Tanke bilke so stale tako blizu skupaj, da je površje vode kar izginilo in je izgledalo, kakor obširno obdelano polje. V pomladanskem in letnem času so v tem kraju bivale divje race, lovile ribe in se potapljale, iskale v blatnem dnu majhne rake, konopljenke in kosi so pa sedali na tanke bilke, ki so se pod njihovo težo vklanjale in namakale svojo bradato glavico v vodo. Tu so našli svoje varno zavetje tropi klenov pred urnimi ščukami, ki so se mogle le s težavo gibati med bujnim rastlinjem. Zgodilo se je pa tudi, da je postala ta mirna slika zelo živahna in burna. Takrat so se borili Indijanci z ptiči in drugimi živalimi za žetev. V začetku septembra je namreč začelo zrnje zoreti. Celi oblaki kosov in drugih ptičev so takrat plavali nad rižem in imeli svojo žetev, ker oni so lahko kljuvali zoreče klasje poprej, kakor je bilo popolnoma dozorelo, Indijanci so pa morali nasprotno čakati, da je klasje popolnoma dozorelo, da so mogli dozorelo zrnje tepati v svoje čolne. Ob takem času so prišli tudi Menomini na obrežje zaliva. Ničesar ni pomagalo. Ako je prišel Indijanec še tako zgodaj, ptiči so bili že pred njim tu. Nagnal je svoj čoln v podvodo stoječe polje, katero mu je narava sama tako lepo obdelala in poskrbela za bogato žetev. Kakor hitro se je Indijanec pokazal, vzdignile so se velikanske jate ptičev z divjim krikom v zrak. On ni rabil nikakor-šnega voza, da bi slamo odpeljal v svoj šotor, tudi ni rabil srpa, da bi žel. Z obema rokama je zagrabil bilke in otepal rumeno zrnje v čoln. Lenega sina gozda je čakala tukaj obilna žetev.
V močvirnatih krajih Wiskonsina in na večini rek v onih krajih vidiš še dandanes skoraj isto sliko. Vedno še lovijo tamkaj divje race ribe in hlastajo po blatnem dnu za raki, še vedno se vzdigujejo nepregledne jate konop-Ijenk in kosov iz podvodno stoječega polja, samo Indijancev in njegov brezov čoln sta izginila s površja te slike.
LEPA RAZSVETLJAVA
-J
a
NAREDI 4mm »rija*«n. ni.him in £Uvck m p«fati ar*£ncffa ▼ njem. — Zato m i mej t« kiia. ampak iattjto 4mml
Električna rauviUiara j* mala stvar, ki pavraia U<4mi *-T~jt •iaaje, sadavaljatva in kjar a ti to — tan im a raja dama! Napeljite v traja atansranja električna razaretljara. Vprašajte nas u cene! Prtiajiaa tail vsaka vrata s "electrical fix tar«*". Ka^r patrakajeto kaj ca elektrika pridite v nafta trfevine.
PRANK SCHONTA, lastnik. 2049 w*«t a and Street,	Chicago, 111.
Pošiljamo blago tudi izven Chicage. Pišite po naš cenik.
'ffmumm/jmrnmiPi
AKO STE TUDI VJ
med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je v Vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za Vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu!
RAVNO TAKO JE V VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo Vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka Vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo! —
SPOMLAD JE TUKAJ!

Pošiljanje denarja.
• •
Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi. '
Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
Denar pošiljamo ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu.
Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno.
Za obilna naročila se Vam priporoča SLOVENSKA BANKA
Zakiajsek & Cesark
II
i i
■
i i
1
1
70 — 9th AVE-,
NEW YORK. N. Y.
Lepi "COLUMBIA SIX" pa tudi!
SLOVENCEM V CHICAGI IN OKOLICI!
Naznanjamo, da smo otvorili prvovrstno trgovino z automobili. Predvsem vam povemo, da prodajamo najbolje automobile, ki jih je mogoče kupiti za denar. Ti so "COLUMBIA SIX" automobili.
Prodajamo tudi že rabljene automobile najnovejših modelov vsake vrste, za katere damo isto jamstvo kot popolnoma nove.
Mi umivamo, čistimo, poliramo automobile po najnižjih cenah. Naša garaža je odprta noč in dan!
Naša prvovrstna popravljevalnica automobilov je vam na razpolago vsaki čas. (Imejte nas v svojem spominu!
Kot Slovenec se vsem najlepše priporočam za vse slučaje.
CICERO AUTO LAUNDRY & SALES
STEVE CIGAN & CO.
5335—37 WEST 25th STREET,
Phone: Cicero 8284
CICERO, ILL.
Rojakom izven Chicage, ki želijo naročiti kaj po pošti dostavljamo točno in hitro vsako vrstne automobilske izdelke*
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje 8 1. strani.)
nesel, da je mladi lovec zadel mesto vrabca svojega brata in ga precej poškodoval. Obsojen je bil za to nerodnost, ki bi imela lahko še težje posledice, na 1 teden zapora in pa — "puška je šla."
-o-
- Tatvine.
Mariborskemu trgovcu Fr. Felleju je bilo med vožnjo med Borovnico in Lazami u-kradena iz žepa listnica z 900 dinarji vsebine. — V noči od četrtka na petek so neznani storilci vlomili v tobakamo na Koroški cesti štev. 64 in odnesli vso zalogo tobaka. o
Okradeni poslanci.
Poslancu Žebotu in nekaterim drugim slovenskim poslancem, ki so se vračali iz Beograda domov, so bile v vlaku med Beogradom in Vin-kovci pokradene zimske suknje in prtljaga. Tatvino so naj-brže izvršili elegantni železniški tatovi, ki so se s svojimi žrtvami vozili v vagonu I. razreda.
Ludendorff sedaj tožnik.
Munich. — Pri sodnijskem procesu, pri katerem se zagovarja bivši nemški militaristi-čni leader general Ludendorff se je sreča obrnila na Luden-dorffovo stran. Pobil je vse obdolžitve v svojem zagovoru in začel dol žiti njegove* to-žitelje. Ko je dokazal, da jš sam prav ravnal za "monar-histično" Nemčijo, je celo zahteval, da se mora bavarskega diktatorja Kahra aretirati in postaviti pred sodišče.
Kot pripadnik protestantov-ske sekte se huduje in v svojem zagovoru blati bavarske katoličane, da isti delajo za ločitev Bavarije od velike Nemčije. Von Kahr bo prišel na zagovor jutri.
-o-
Vojakom se naj da zavarovalnino mesto bonusa.
Washington. — Sliši se, da V
DR. J. V. ŽUPNIK Zobozdravnik
6131 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO.
Urad nad banko v Knausovi hiši. Sem ze 9 let v tej stroki.
Phone:
Randolph 7416 Princeton 2402 R.
se bo predložilo kongresu razmotrivanje predlogo, priporoča, da se naj da voj veteranom mesto denarnega bonusa zavarovalninske police, katere se bo veteranom po gotovem času izplačalo v gotovini, ali pa če bodo hoteli police hraniti do smrti.
VELIKANSKA POTRATA.
Pet miljonov dolarjev se letno potrati za paro na pišča-lih pri ameriških lokomotivah, kakor so preračunali izvedenci, ki priporočajo loko-motivnih piščal zmanjšanje in istih premestitev na sprednji del lokomotive. In ker ameriško ljudstvo vztraja pri tem, da kupuje les v gotovih dolžinah, se v Združenih državah vsako leto po nepotrebnem potrati 140 miljonov čevljev lesa. Toda noben iz« vedenec ne more dognati, koliko miljonov dolarjev zgubi ljudstvo na zaslužku vsled bolezni, ki jih povzroča želodčni nered. Ta potrata se more znižati samko s preprečitvijo bolezni. Prva In najvažnejša stvar je, da do dobra izčistiš čreva in jih ohraniš čista. Trinerjevo zdravilno grenko vino jih izčisti in jih ohrani čista; regulira delovanje črev ojači tek in živce. Sedaj po Novem letu je vaš lekarnar ali trgovec z zdravili dobro založen s Trinerjevim zdravilno grenkim vinom, kakor tudi Trinerjevim Linimentom, ki daje zanesljivo odpomoč vsem tistim, ki trpe velike bolečine vsled revmatizma ali nevralgije, in s Trinerjevim Cough Sedative, ki je jako koristen posebno v tej sezoni.
NAZNANILO! . J
Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svojo roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova, kakor tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. V ar-nišam in vsa druga dela spadajoča v to obrt.
Rojakom se priporočam v naklonjenost!
FRANK MARLEY
2300 — So. Hoyne Ave.
CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2115.
J.KOSMACH
x8o4 W. aand St. Chicago, 111
Roiakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboljše delo. nainižie eene
Prevzamem barvanje hiš zunai m znotrai. uokladam stensk oaoir.
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva — premo? — les — in vse kar spada v prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221
MIZARJI.
Išče se en par slovenskih mizarjev za prevzeti mizarsko obrt (Carpenter shop) Dolgoletne izkušnje in dobiČ-kanosno podjetje v središču Chicage, pod zelo ugodnimi pogoji, izvanredna priložnost za dobro bodočnost. Ponudbe naslovite pod
"Carpenter shop" na upravništvo tega lista.
m
s
° f

i -

VABILO
DRUŽBE SV. MOHORJA ZA L. 1925.
Družba sv. Mohorja izda za 1. 1925 sledeče knjige: 1.) Koledar za 1. 1925. 2.) Življenje svetnikov 5. zvezek. 3.) Slovenskih večernic 77. zvezek. 4.) Travništvo ali kako drugo koristno knjigo. — Udnina za to štiri knjigo znaša en dolar. Kdor želi imeti še lepo vezan molitvenik: Trije temeljni nauki, doplača 45 centov. Čas za zglašenje je do sredi marca, a se bodo udje s posebnim dovoljenjem v družbe sprejemali do konca marca. Imena teh pri-glašencev pridejo tudi v družbin koledar.
Zglasite se takoj pri zastopniku Dr. sv. Mohorja v A
Ameriki:
Rev. J. M. TRUNK, P. O. BERWICK, NORTH DAK.
Za Chicago sprejema udje tudi naše upravništvo. V našem upravništvu je tudi še nekaj iztisev družbenih knjig za letošnje leto (1. 1924.). Cena je z vezanim molitvenikom vred $1.39.
Za denar oziroma za knjigo jamči družbin zastopnik osebno. Knjige se bodo razpošiljale koncem leta. Ako bi prišlo kaj vmes, se vsakemu vrne denar. Kdor podpira Dr. sv. Mohorja, podpira tudi koroške Slovence.