118 Otrok in knjiga 114, 2022 | Ocene – poročila in je kaos. Uničuje, kar so ustvarjale in gradile generacije pred njim. Tepta, mendra in jemlje življenja nedolžnim ljudem. Grmadi knjige in jih sežiga. Voj- na ni nikoli znala pripovedovati zgodb. Zgodb o zlu, kakršno je vojna. O blaz- nosti, ki ima človeški obraz. Na kupih zoglenelega kamenja, pepela in prahu, molíjo v nebo neprepoznavni, zmaličeni in počrneli ostanki, po katerih gomazijo pajki in se plazijo kače, prispodobe zla, ki ga vojna zadaja. Vojna, ki je najgloblje zatočišče smrti. Na prvi pogled nepri- vlačna, skoraj odbijajoča slikanica ni pravljična. A zato nič manj ne pritegne. S svojo simboliko vzbuja radovednost in kristalizira spoznanja. Malega bral- ca pritegne z ritmom podob, intonacijo spremljajočega besedila, z menjajočimi se poudarki imaginarnih, poenostavlje- nih likov, sam vizualni nagovor ima več vzponov in enakovredno močnih vrhov, dokler ga slikar ne pripelje do konca, kjer se ustavi. Vojna je molk. Na zadnjih dveh dvostranskih ilustracijah je le še tema, na črnih straneh so le še gromozanski pajki. Ničesar drugega ni več. Ne pisatelj José Jorge Letria ne ilu- strator André Letria v slikanici Vojna ne ponujata odgovorov na vprašanja: Kako se začne vojna? Kdo jo začenja? Zakaj je vojna zločesta tovarna? Zakaj morajo umirati nedolžni ljudje? Je vojna zatoči- šče smrti? Ali vojaki lahko končajo to morijo? In kaj ostane po vojni? Njun cilj pri ustvarjanju je bil, da se s posledicami vojne soočajo že najmanjši otroci. Da se oblikuje že v rani mladosti generacija, ki bo odrasla v ljudi, ki ne bodo malikovali zla in nestrpnosti, sovraštva in blaznosti vojne, ki jo je izumil človek. Tatjana Pregl Kobe SPOMINSKA SOBA (MALI »MUZEJ«) PISATELJICE ELE PEROCI V Mestni knjižnici Ljubljana je letošnje leto z različnimi dogodki in aktivnostmi močno povezano s 100. obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci, avtorice nepozab- nih, brezčasnih, lahko bi rekli kar zimze- lenih pravljic, ki se že prenašajo skozi različne generacije, iz roda v rod: od starih staršev preko staršev do da našnjih otrok. Govorimo lahko kar o Letu Ele Peroci, v katerem se, zlasti MKL, Pionir- ska, povezuje z različnimi part nerji pri različnih dogodkih in akcijah. Želimo si, da bi sleherni slovenski otrok lahko rasel tudi s pravljicami Ele Peroci in da bi te postale del njegovega otroštva. Spomin nanj, tudi na vse otroške knjige, ki so ga gradile in izgradile kot človeka in oseb- nost, pa naj bi mladi poslušalec in bralec odnesel v svojo odraslo dobo in prenesel na svoje otroke. Ob tem opozarjamo in vabimo na prav posebno doživetje, na srečanje s to milo, lirično pravljičarko, poznavalko otroške duše, njenih radosti in strahov, čustev in njenega vsakdana, ki jih je tako pro nicljivo znala ubesediti v kratkih so- dobnih pravljicah. Otroke je spoštovala, jih znala poslušati, razumeti in se vedno postaviti na njihovo stran. Le malokdo ve, da v Waldorfski šoli v Ljubljani (Streliška ulica 12) domuje spominska soba (mali »muzej«) Ele Pe- roci, ki jo je šoli po smrti očeta Milana Perocija in moža Ele Peroci ob prodaji družinske hiše za Bežigradom darovala družina Pogačnik, družina Eline starejše hčerke. Jelka, ki je postala biologinja, je bila vrsto let urednica na založbi Mla- dinska knjiga. Jelka je tista deklica, ki bo večno živela v pravljici Moj dežnik je lahko balon in ki je bila skupaj z mlajšo sestro (ta je danes slikarka Anka Lu- ger Peroci) tudi sicer pogosta literarna junakinja pravljic Ele Peroci. Kako je 119 Otrok in knjiga 114, 2022 | Ocene – poročila bilo rasti ob mami pisateljici, je Jelka Pogačnik ganljivo in tenkočutno zapisala v spremni besedi v novi antologiji Med pravljice, ki jo je izdala založba Mla- dinska knjiga v počastitev 100-letnice pisateljičinega rojstva. Prinaša 9 pravljic in galerijo ilustracij najboljših slovenskih ilustratorjev različnih generacij; med njimi je tudi Anka Luger Peroci, ki je že od zgodnjega otroštva zelo rada risala. Spominsko sobo Ele Peroci si je mo- goče ogledati, vendar je obisk potrebno napovedati oz. predhodno kontaktirati s profesorjem dr. Klemnom Lahom na Waldorski šoli Ljubljana. Njegov e-na- slov je: Klemen.Lah@waldorf.si. Spominska soba Ele Peroci, v kateri si je možno ogledati različne izdaje nje- nih knjig, tudi prevode v številne tuje jezike, njene domače in tuje nagrade ter priznanja, tudi nekaj zasebnih fotografij, je poklon pravljičarki, ki si je z več kot 300 pravljicami postavila večen »spome- nik« v slovenski mladinski književno- sti. Obisk spominske sobe obiskovalcu omogoča ponovno doživetje opusa Ele Peroci v celoti, umiritev, občudovanje in čudenje, prebujanje spominov na Eline pravljice, prestop v čas lastnega otroštva. Spomin na obisk še dolgo ostane z nami. Popoldne soba zaživi še kot glasbena učilnica, saj je v njej klavir. In na šoli kot glasbenica, violinistka in profesorica poučuje Elina vnukinja Tonka, ki je kot deklica obiskovala prav to šolo. Spominska zbirka je na šolo prišla iz hiše na Žolgerjevi ulici 8 v Ljubljani (Bežigrad), v kateri je Ela Peroci živela več desetletij s svojim možem Milanom in dvema hčerama. Po pisateljičini smrti je gospod Peroci v kleti hiše z veliko ljubeznijo in spoštovanjem ter z lastnim delom (»arhitekt po duši«, po poklicu pravnik) uredil spominsko sobo Ele Pe- roci. Je delo njegove ljubezni, delo Ele Peroci pa je dar otrokom in vsem nam, ki imamo še vedno radi pravljice. Pravljice Ele Peroci so doživele nepo- zabne slikaniške izdaje z ilustracijami najboljših slovenskih likovnih ustvar- jalcev in ustvarjalk, kot so: Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič idr. Nji- hove močne in nepozabne, kultne upo- dobitve Elinega domišljijskega sveta so že postale del naše kulturne dediščine in našega kolektivnega spomina. Privoščite si lahko tudi branje pravljic iz njenih antologij in dovolite si spoznati še njene druge, manj znane pravljice. Presenečeni boste, kakšno bogastvo se skriva v njih. V njih je tudi velik založniški potencial za pripravo slikaniških izdaj pravljic, ki še niso izšle samostojno, pa tudi za pri- pravo še kakšne nove antologije. Velikanski poklon je izjemni pravlji- čarki naredil pesnik, pisatelj, prevajalec in znanstvenik dr. Peter Svetina, ko je v zaključku svoje spremne besede Teta Ela v antologiji Med pravljice (Mladinska knjiga, 2022, str. 133) zapisal: »In za zaključek, če bi lahko od doma na hitro odnesel recimo samo pet knjig, bi bila med njimi zagotovo tudi zbirka pravljic Na oni strani srebrne črte tete Ele, Ele Peroci.« Darja Lavrenčič Vrabec