- 34 —
Čudna so pota Gospodova, po katerih ljudi k V                                        zveličanji pelje
Imel je bogat posestnik Bernard edinega sina Konrada, katerega je dal v šolo, ter se ni bal nobenih stroškov za svojega Ijubljenca, kajti njegova edina želja je bila, da bi svojega Konrada enkrat videl na visokej stopnji med svetom. Kolikor bolj pa je kratkovidni oče skerbel, da bi si njegov sin svetnih v6d pridobil obilno in se za ta svet vsestransko izobražil, toliko manj je iinel skerb za njegov dušni blagor, to je, kerščansko izrejo, Mislil je, da je že zadosti, ako ga le pridno v šolo pošilja, šola bo že skerbela, da njegov sin ne pride ob vero. — Toda, kar starši pri otrocib. zanemarijo in zamudč, tega tudi šola ne more vselej popraviti. Kaj pomaga, ako se otrok v šoli še tako dobro vzreja in k dobremu napeljuje, če pa doma pri starših dostikrat ravno nasprotno ravnanje vidi, in mu doma pri starših dobrib zgledov manjka.   ,,Besede ginejo, zgledi vlečejo." —
Konrad je bil zeld bistrega uma. Učil se je tako lehko in tako pridno, da je Tsako leto vse svoje součence prekosil. Starsi so ga zavoljo tega zel(5 radi imeli, in ker so se ž njim tudi pred drugimi ljudmi radi ponašali, jih je, to se vč da, cez vse veselilo, kedar so slišali kolika slava njihovemu sinu od vseh strani doni in kako zel<5 ga ljudje čislajo. Toda sinu je to hvali-sanje sčasoma zel<5 škodovalo; zanašaje se na svojo učenost, začel je ošaben postajati in svoje soueence zaničevati, ker si je v svojej prevzetnosti mnogo več veljave pripisoval. — Za temi napakami raladega dijaka sledile so kmalu druge. Začel je jutranjo in večerno molitev, molitev pred jedjo in po jedi opuščati; v cerkev je hodil vselej pozneje nego poprej, in sv. zakra-mente je vedno bolj poredkoma prejemal.
Starši vse to vidši postali so silno žalostni; prijazno in ljubeznjivo so ga opominjevali, pa Konrad se je vselej izgovarjal, da je bolehen ali je pa kak drugi zgovor našel, da je svoje starše goljufal.
Tako vzraste Konrad in postane lep in zal, toda žalibog zel6 spriden mladeneč. Če so ga starši bolj terdo deržali in svarili, jim sh je posmeho-val, ter rekel, da molitev, obiskovanje službe božje, prejemanje sv. zakra-mentov in druge take reči so le za nevedne in neumne ljudi, izobražencu pa kaj tacega ni primerno in mu tudi nic dobička ne donaša.
Zdaj so še le starši spoznali, kateri so se poprej s svojitn sinom tako radi bahali, kolika nesreča je za njih spačenega sina, da ga že o pervej mladostiniso zadosti po kerščansko vzrejeTali in učili. Z veliko žalostjo ga prosi in opo-minja mati, da naj odstopi od svoje napačne poti, in se spreoberne dokler je še čas; pa vse njene besede niso nič zdale. Konrad jo je vselej zavernil z besedami:   ,,Jaz sem že toliko učen, da vem kaj rni je storiti."
Po dokončanih velikih šolah v glavnem mestu pove Konrad starsem svoje mnenje, da ga ni volja si kak stan izbrati, ker si upa s svojo uče-nostjo že tako dosti zaslužiti, brez da bi si težke dolžnosti na glavo nakla-dal.    Polastila sta se napuh in samopašnost njegovega serca popolnoma.
-35 —
Zacel je pohajati po kavaraah in gostilaicah. in tako je z leaobo zapravljal dragi čas mladili, nadepolnib. let. Soznaail se je s slabimi tovarši, s katerimi se je še pozno v noči po pivnicah vlačil. Postal je očiten postopač; pa kar je še hujše, zasramoval je vpričo svojih. žalostnih staršev vero, pobožnost in vse lepe čednosti, katere se vsakemu omikanemu in pravemu kristjanu spo-dobijo. Zastonj je bilo vse opominjevanje ia zastoaj so bile bridke solzč njegovih staršev: Konrad je živel posvojejglavi ia po zgledu svojih. malopridnih tovaršev.
Nekega poletnega dnč popoldne se je Konrad v slovečej gostilnici zu-naj mesta kratkoeasil, od koder se je se le proti večeru s STOjimi tovarši domu podal. Ko gred<5 skozi mesto, srečajo veliko procesijo pobožnih ro-marjev, ki so potovali v bližnjo cerkev, da bi se materi božjej zahvalili za srečno odvemeaje neke kužae bolezni. Tudi več pobožaih mestjanov se je romarjem pridružilo. Bile pa so ozke ulice ia Koarad ia njegovi tovarši se jim niso uiogli umakniti, tedaj so neaote morali se odkriti in tako dolgo čakati, da je vsa družba pobožnih romarjev memo odšla.
Eavno ta pobožnost pa Koarada nekoliko pretrese ia z nekim posebnim aagoaom do pobožiiosti navdž. — Pobožno petje romarjev, veličastno zvo-nenje po zvonikib. bližnjib. cerkvd, belo oblečena in s cvetlicami okinčana dekleta, ki so nesla pozlačeno podobo matere božje, in prava serčna po-božnost starčekov, vse to ga je opomnilo na njegova srečna leta otročje ne-dolžuosti, ifl ga globoko v sercč ganilo. Spoinnil se je, kako srečen ia kako vesel je bil še tistikrat, ko je vsaki daa s svojo materjo hodil v cerkev, kako je takrat rad in pobožao molil. Posebao pa ga je presuailo, ko je vidil tudi svoje ljube starše s solzami t oceb za procesijo iti. Vse to ga je tako presuailo v sercž, da sam aevedč kakd, zapusti svoje to?ar§e in grž za romarji v cerkev.
Še le potem, ko je bil že precej nekaj časa v cerkvi, spomai se, da je svoje tovarše popustil, ia že je mislil iz strahu pred ajib zasramovaajem cerkev zapustiti ia iti za njimi, kar zapojejo pobožai romarji veličastno pe-sem: ,,Hvala bod gospod Bogu," s tako vbranimi glasovi, da ostane še dalj časa v cerkvi ia posluša lepoglasao petje. Ves zamišljea grč v straasko ka-pelico ia se vsede v klop. Vtopljea v mnogoverstne misli, kateve so niu pri tej priliki po glavi rojile, sedi tain tako dolgo, da so že vsi Ijudje iz cerkve odšli. — Čez kako uro potem, ko je že cerkovaik vrata zaperl, ia se je terda noč aaredila, predrami se Koarad iz svojega premišljevaaja, vstane in hoče iti; pa debela cerkveaa vrata so bila terdo zaklenjeua ia treba mu je bilo v cerkri preaočiti. Nejevoljea ia jezea aa romarje, kateri so ga sem pri-peljali, poverae se zopet nazaj v straasko kapelico ia sklene takaj pričako-vati belega dae. Nevede kaj bi začel — moliti tako ai več znal — pre-gleduje pri svitu večae luči oltar ia druge lepe podobe. Pa ker je itnel malo pravega poguma ia mu je tudi vest marsikaj slabega očitala, začelo se ma je vse okrog ajega groziti, ia bolj ko se oserčuje, bolj se mu doz-deva, da se podobe, stebri ia vse okrog njega zbira ia proti njemu vzdiguje z grozilaim glasotn: Glej tukaj je tisti sveti kraj, katerega je že kralj Da-vid tako vesel bil, da je od veselja zaklical:   ,,Kako lepa, kako veličastaa
3*
— 36 —
je Tvoja hiša o G-ospod!" — iii ti malovredni prab. zemlje si ta kraj za-sramoval. Zoper tako in enako očitanje vesti mu vsa njegova puhla uče-nost ni nič pomagala. Od groze in strahu začnejo mu lasje kviško vstajati, in merzel pot mu polije čelo. Htida vojska se vname v njegovem serci; zdaj plane kviško in perti kakor kak pogumen vojak proti sovražniku, zdaj se zopet trese kakor malozmožen otrok. Začela se mu je vest glasiti in ga k dobremu buditi, pa 011 je ne posluša, ampak jo duši s praznimi vedami posvetnih modrijanov, ter hoče v nekakej obupnej vojski pričakati prihodnje jutro. Pa natora človeška ima svoje pravice, vsled kterih je Konrad, ako-ravno nehotč, prav terdo zaspal.
Še le drugo jutro, ko je bil cerkovnik že daTno cerkev odperl, in je že mnogo ljudi v hiši božjej klečalo in molilo, prebudi se Konrad iz ter-dega spanja. Gre iz klopi in hoče cerkev zapustiti, kar zagleda iti duhov-nega gospoda z dvema strežajema k bližnjemu oltarju. Dasiravno nerad, ostane Konrad vendar še v cevkri. Sv. maša se pričae. Mašnik so sv. mašo brali v žalostno Černein mašnem plašči za mertve. Konrad se spoinni še iz otročjih let na pomen černe mašne obleke. Spoinin na mertve in zraven na svojo Iastno smert ga pa tako presune in z žalostjo navdd, da gre k ol-tarju, poklekne in se britko joka, ter Boga milosti in odpuščenja prosi, rekoč: ,,Milost, inilost o Gospod! Prizanesi ari ubogemu grešniku mojo ne-zvestobo ia terdovratnost po tvojej velikej milosti!"
Po sv. maši gre Konrad domu. Starši sicer niso nič vedeli, kje da je njih sin prenočil in kaj se je ž njim godilo, ker je tudi drugitrat po cele noči okoli pohajal, brez da bi starii vedeli, kot se njih sin potika. Toda zdaj so zapazili neko posebno spreraenenje na njegovem obrazu in tudi v vsem njegovem početji; niso se ga pa upali vprašati od kod to pride, ker so vedeli, da bi jim pravega odgovora ne dal. Sklenili so tedaj le od stranf opazovati njegova dela.
Še precej nekaj časa se je Konrad bojeval s svojo učenostjo zoper glas svoje vesti in si iz glave izbijal to, kar mu je vest očitala, pa kmalu je sprevidil, da vsa njegova učenost je le nekaka puhla reč, ktera pri pervem vdarcu zgine, kakor gosta megla pred čistim solncem. Spoznal je, da je le vera podlaga pravega obstanka, in da človek brez vere pride v brezno pogube, izkateregase težko ie kedaj reši. Sklenil je tedaj terdno vse svoje grešae navade opustiti ia se poboljšati. Ostajal je bolj domd, ogibal se je svojih hudobnib. tovaršev, ter se je raje doma" v samotnej izbi kratkočasil s pobožnimi knjigami. — Pa človek je večkrat ze!6 spremenljivih misli. To samotno življenje ga ni dol-go veselilo, in misli si, da hi tudi med sretom se lehko poboljšal in lepo živel. Začel je tedaj zopet v družbe zahajati, ter si poišče svoje prijatelje. Toda to ni dolgo terpelo. Konrad je kmalu spoznal, da mu med za-peljivim svetom ui mogoče svojib. obljub, ki jih je v cerkvi storil, spolnovati. Umakiie se zopet zapeljivemu svetu ter bolj na tib.em živi. Odslej je hodil redoma k službi božjej in je večkrat še nekoliko dalje v cerkvi ostajal. Bral je sv. pismo in drage pobožne knjige ter se o tetn, kar je bral najraje s svojimi starši pogovarjal. Živel je prav varčno in veliko denarja, ki so mu
-37-
ga dali starši, in katerega je poprej v malopridnili družbah po nepotrebnem zapravljal, razdelil je zdaj med uboge. Starši pa, ki so svojega sina že kot popolnoma zgubljenega mislili, so se zdaj serčno veselili nad njegovim spre-obernenjem. — Tako je minulo eno leto. Večkrat je med tem Konrad milo zdihoval in rekel: ,,Oh zakaj okušam še le tako pozno sladM sad prave kerščanske vere, prave bogaboječnosti in pobožnosti!"
Konrad zbolf. Starši pošljejo po zdravnika, pa ta jim povč, da je bo-lezen zel(5 nevarna, in da bo treba pripraviti se na smert.
sko   udanostjo
in prosi, naj pošljejo po tistega duhovna, ki so tisto jutro sv. niašo brali, ko je on začetek poboljšanja svojeinu inalopridnemu življenju storil, in ki so od tistihinal tudi njegov spovednik bili.
Ko pridejo gospod s sv. rešnjim Telesom, da bi ga prevideli za več-nost, prosi Konrad s sklenjenima rokama in pravi: ,,Milost, inilost, skesa-nemu grešniku!" — ,,Potolaži se inoj sin v Kristusu!" rečejo mu gospod ,,s kesanjem in terdnim sklepora zadobil si milost pri Gospodu!" Pri teh besedah se spremeni Konradovo obličje, na katerem se je bralo nekako ne-beško veselje.
Po spovedi, v katerej je Konrad zadobil odpuščenje grehov, obeme se k svojim staršem, ter je vpričo spovednika prosi, da mu naj odpustč, ker jih je s svojim slabim življenjem tolikokrat razžalil; potem prejine sv. rešnje Telo z veliko gorečnostjo, sklone se nazaj v posfceljo in zaspi.
Pa božja milost in dobrotljivost je velika. Ko se Konrad iz spanja prebudi, čuti se vkljub smertnih težav, ki jib. je imel pred spanjem, da um se Tsled njegovega dušnega ozdravljenja tudi njegove telesne moči zopet zbirajo. In ržs je po dobroti božjej in skerbnem ravnanji svojih staršev čez nekaj tednov zopet ozdravil.
Njegova perva pot je bila zdaj v cerkev. Iz cerkve gre naravnost k svojim staršem, pade na koleni pred nje in jih s solzaini v očeh prosi,  da
— 38 —
mn naj odpustč vsa razžaljenja, s katerimi je njih drago življenje tolikokrat grenil; zraven jim tudi popž kedaj in kak<5 je bil začetek njegovemu spre-obernenju ter jim naposled razodene še željo, vse premoženje, katero mu mislijo zapustiti, ubožčekom in sirotam prepustiti, svoje življenje pa Bogu posvetiti. Ni mogoče popisati veselja, katero so starši v tem treuotku obču-tili nad svojim poboljšanim sinom. S solzaini serčnega veselja sta ga oče in mati pritiskala na svoji persi, in mu radovoljno privolila izpeljavo nje-govega sklepa.
Čez nekaj let po tej dogodbi stal je novomašnik Konrad pred oltarjem in je daroval pervikrat nekervavo daritev sv. maše nebeškemu Očetu, katere so se vdeležili tudi njegovi dobri in pobožni starsi.
Peter Gros