Politični ogled. Avstrijske dežele. Magjari strežejo Slovake, Prekmurce, Rumuiie, Srbe, poaebno pa Hrvate ravno tako si podjarmiti, kakor nas Sloveace, Cehe, Poljake aemški liberalci. Toda Hrvati so se začeli upirati. V Zagrebu so ogerske grbe z magjarskimi napisi, ki pomenijo magjarsko nadoblast, vse potrgali. Nastala pa je tudi pri Majki božji v Bistrici rabuka; kraetje ao potrgali pri tobak-trafikah vse ogerske grbe: notaroše, mešaike, učitelje prisilili podpiaati, da aečejo biti Magjari, ampak ostanejo vrli Hrvatje. Notaroš Fraacoia, župan Ciproš, jud Griiawald bili so budo tepeni. V Zlataru so žaadarje napali pa so bili 4 kmetje ustreljeai. Tudi v Stubici so žaadarji prisiljeai bili streljati. eden kraet }e mrtev, mnogo ranjeaih. Sedaj je primarširalo maogo vojakov v iznemirjeao Zagorje. Ban Pejačevič je službo položil, Magjarom neče ae pokoravati, a ti ae odjeajajo od tega, da jim potrgane grbe zopet pribije. Toda na Ogerskem so tudi nemiri, to pa zoper Jude, tem so vVelikej Kaniži, v Curgi, Gyekeaye8ii, Leadvi, Sarhidi okaa ubili, čez 60 hiš oškodovali; vojaki so komaj Ijudi ukrotili. V Poreči so italijaaski poslaaci, ki imajo še večino, ovrgli izvolitev skoro vaeb. brvatskih ia sloveaakih izvoljeacev. In ko je Lagiuja zaeel hrvatski ugovarjati, nastal je atrašen lirup in Italijaai so kar pobrisali iz zbornice. Slovanske poslance so potem domov izhajajooe grdo psovali, v nje lupiaje in gajil sad metali. Žaljeni poslanci so zapustili Poreč ia isteraki zbor bil je aadaljevan pa tudi uže skleajea brez ajih. Da je peščica Lahov tako drzaa, temu je krivo večjidel italijansko opravništvo, ki slovaaski malo ali nič ae zaa. Čuti je, da bode Slovanom aeprijazai namestaik Depretis odstavljea ter na ajegovo mesto pozvan vaera pravičen geaeral. To bode za sedaj aajbolje. Vnanje države. Stare francoske kraljevske rodbine Bourbonske zadaji možki, grof Chambord, kot nameajeni kralj Henrik V., umrl je pri Dunaji, njegovo truplo prepeljajo v Gorico, kder je ajegov strijc kralj Karl X. pokopan. Če Francozi kedaj staro kraljevsko rodbiuo Ludvika svetega pokličejo nazaj, tako pridejo na vrsfo A-ojvode Orleanaki. Toda sedaj so Fraacozi republikanci ter uečejo ae kraljev pa ae cesarjev. — Nemški cesar Viljelm pozval je zaetopnike vseh nemških podložnib mu državic, da dovolijo več denarjev za vojaštvo. — Ruaki car ia carlca odpeljala sta se v Kopeahagen obiakovat kraljevske daaske rodbiae, ruska carica je danska priacezinja. — Rumunski ia srbski kralj mudila sta se pri aašem cesarji aa Duaaji pa se aista sešla, prvi je odpotoval domov, drugi pa v Grleicheaberg pri Radgoai. — Kolera v Egiptu je uže znatao poaehala, umerje še po 50—100 ljudi vaakih 24 urah. — Zoper aaamakega cesarja so Fraacozi 12. in 14. avgusta praaaoli z vojsko aaprej pa niso nič opravili. Toda 18. 19. avgusta vzeli so Anamčanom vso baterije, ki so branile ladijam vhajati po reki Hue uavzgor ia sedaj je glavno mesto v nevaraosti, palo je okolo 700 Anamčanov, jiliov mladi cesar so je tega tako prestrašil, da prosi miru. Sedaj bodo Fraacozi leži šli nad Toakinčane in Kitajce; vendar Kitajci si utegnejo premisliti ia vojsko opustiti. Toda ob enem morajo tudi bogato deželo Toaking pustiti Fraacozom.