Boj proti .»Učiteiiski gospodarski poslovalnki ,sS4 Vsako leto ob pričetku šol. leta se prične gotova gospodarska zavist glede prodaje šol« skih potrebščin, ki ji sledi par vlog na pro* svetni oddelek, odnosno velikega župana oz. bansko upravo, katerih efekt je nekaj odlo* kov prosvetne uprave na šolska upraviteljs stva, da učiteljstvo ne sme agitirati in ne zbi« rati denarja za nakup šolskih potrebščin otrok. Ze večkrat smo hoteli zadevo obravna^ vati, toda ni bilo prave prilike, ker zadevne vloge niso bile javne. Sedaj prinaša »Trgo* vinski list« — kakor smo objavili v zadnji številki — tako vlogo in s tem je dana pri= lika, da o zadevi izpregovorimo tudi javno in jo javno obravnavamo, ne po naši krivdi, ampak po krivdi onih, ki so jo iznesli v javnost. Vsekakor je treba Iočiti poslovanje tr« trgovskih oblastveno odobrenih institucij in nakup šolskih potrebščin s strani učencev ter sodelovanje učiteljstva pri tem. Povemo javno in odločno: Učiteljstvo je nabavo šolsfcih potrebščJn gledalo siamo Iz vidika enotnih šolskih potiiebščin prfi učencih isiega razrteda in iste šole kakolr je lod njega zahtevala šolska uprava in čemur se je dao moralo pokortvati ter je tudj edfno iv tem pnavcu bilo interesirano In se je udšejstvovalo pri stvari. Vse dfugo so siamo podtikanja in učenci kupujejo šolske potrtebščine pri najraz5 li^nejših tvrdkah. Pojdrte v veže šolskih pos slopij, tudi tam bodete videli letake različnih tvrdk, onih pač, ki so jih upi*aviteljstVa pr*es jela, da jih razobesijo. Za enotna samdučila ae je pa učiteljsrtvo potezalo pač iz utemeljenih pedagoških raz* logav ter je to vprašanje tudi obravnavalo na svojih društvenih zborovanjih in je zavze» lo stališče: če se zahtevajo v šoli enotna saa moučila, se ne sme omejevati skupne nabave istih in smatrati tiavajanje izdelkov kake tvrdke kot agitacijo za isto tvrdko. Saj so se kupovali izdelki one tvrdke v povsem dru= gih trgovinah, s čemer je podan zadosten do= kaz, da o kaki pristranosti ni bilo govora. Žal nam je, da nimamo pri roki iteferatov in obravnav naših okrajnih društev in ufads nih konferenc o potrebi «notnih šolskih po» tnebščLn in o njih nabavljanju, ker 6 tfcliTi Ibj merodajnim faktotjem in javnosti pokazali to vpr&šanje in nagibe, ki vodijo učiteljstvo pri tem, v povsem drugi lutii, kakor zadevo slikajo trgovski knogi v javnoati. Zadieva Ima namr«i tudi svoje pedagoško lice in zahteve, pneko katerih ne more Iti šola jn učiteljstvo. Toliko glede enotne nabave šolskih po? trebščin za razrede. Sedaj glejmo, kaj pravi »Trgovski list« in koliko je na tej stvari: »Letno se morajo boriti naši trgovci s šolskimi potrebščinami proti učnemu osebju in njihovim organizacijam zaradi nedopust= nega vabljenja šolskih upraviteljstev, učiteljs stva, neposredno tudi učencev in njihovih staršev, k nakupu šolskih potrebščfn le pri njihovih, oziroma njim najbolj odgovarjajb« čim tvrdkah.« V gornjem odstavku se podtiče šolskim upraviteljem, uradnim osebam, nedopusten, torej protizakonit postopek in pristranost v službenem poslu. Očito je tu podana kleveta po zakonu o tisku proti šolskim upraviteljem, ki daje vsakemu upravitelju pravico, da na* stopi proti njej. Radovedni smo, kako bi pods prli inspiratorji objave tega dopisa v tem shis čaju uredništvo »Trgovskega lista« s potreb« nimi dokazi resnice napram pavšalnim obdolžitvam proti šolskim upraviteljem. Kako bo kvitiral prosvetni oddelek ja» ven očitek, da se ponavljajo kršitve njego« vih odredb, z odstavkom: »Letno izdaja g. šef prosvetnega oddelka stroge odloke, ki pod kaznijo prepovedujejo tako in podobno vme* šavanje učiteljstva v trgovino, vendar se kr* šitve teh odredb vedao pdmavljajo.« to pre« puščamo prosvetnemu oddelku; učiteljstvo je upravičeno zahtevati le konkretne dokaze za to, ker pada očitek službene kršitve tudi nanj, drugače ostane to javna kleveta, preko katere ne bo mogla iti ne oblast in ne učiteljstvo. Enako zahteva dokaza sledeča trditev: »Prvotno je zahtevalo učbo osebje od učencev denar ter nabavljalo vse potrebščine za pouk samo tam, kjer je bilo njim po volji, v višjih šolah celo v inozemstvu. Ko je trgovstvo do seglo izdajo prepovedi takega postopanja, so se učitelji iznenada preorijentirali tako, da pač drugo leto niso sprejemali denarja, am* pak so naročili M^encem. naj gredo V »UčL* teljsko knjigarno«, kjer je za nje že vae po fazredih zavito in pripfavljeno, ter naj od« dajo tam naprej označeni znesek.« — Ob tej priliki bi naslovili tudi; vprašanje na Gremij trgovcev v JLjubljani, kako se to strinja, da v »zaščito interesov trgovcev s šolskimi po» trebščinami« nastopa proti »Učiteljski knji= garni«, ki je ravno tako njega članica, kakor njega »zaščitniki«. Sicer pa to prepustimo vodstvu knjigarne, da to samo uredi; učitelj* stvo zanima in zafiteva dokaza le v toliko, kolikor je tudi tu podan očitek glede nepra* vilnega službenega postopka. Ker omenja članek tudi »Zalogo šolskih knjig« in pozneje tudi Učiteljsko GoBjpodars sko Poelovalnico, bi ob tej priliki vprašali: ali je reklama oblastno potrjenega podjetja zasse v Učit. tov. bolj dopustna, ali javno na= stopanje Trg. lista proti oblastno dovoljenirrt ustanovam in javno izpodbijanje njihovega pridobitnega kredita v »Trg. listu«. Ne zagovarjamo od oblasti neodobrenega trgovskega poslovanja; zato pa moramo tembolj naglasiti, da je Ulčitelj« ska Gospodarska Poslovalnica (UGP.) oblastno pravilno odobre* na, da ima od oblasti pravilno po» trjena zadružna pravila inje rav« no tako vredna zašSite, kakor vsaka druga oblastno potrjena in dovoljena ustanova. Učiteljska Gospodarska Poslovalnica se ravna točno po svojih odobrenih pravilih in se le čudimo Gremiju trgovcev, da se obrača v predmetni zadevi na prosvetno upravo in ne na trgovinsko, pod katero pripada usta» nova in ki ima edino skrbeti, da ne prekorači delokroga in dopustno posluje. To daje vidik, da se poizkuša službeno nastopati proti uči« teljstvu, ker proti ustanovi ni razlogov. Povsem nerazumljivo nam je, da se skua ša reklamo v službenem svojstvu v šoli sprav« ljati v stik z objavami v Učiteljskem tova» rišu, kakor v sledečem odstavku: »Učiteljstvo po odloku g. vel. župana O. br. 1945 'ex 1927. z dne 20. septembra 1927. ne sme omenjati v šoli ali celo določati to ali ono trgovino, mar» več se mora skrbno ogibati vsake agitacije za to ali ono tvrdko. Kako se pa to izvaja. je nazvidjJio najbolje iz notic v »Učiteljskem To» varišu« št. 4. in 5. ex 1930.« — Učiteljski tc variš« ni »učiteljstvo«, da bi njega zadcval omenjeni odlok in se tudi ne čita v šoli. Tembolj nam je zaradi tega nerazumljiv očitek nezakonitega postopanja v sledečem odstavku: »Da je učiteljsko zborovanje v NTo» vem mestu, navzlic vsem prepovedim g. »efa prosvetnega oddelka in g. vel. župana, skje» nilo in odobrilo nezakonito vabljenje odje« malcev šolskih potrebščin potom lista svoje organizacije le k UGP, pri čemer nalaga vse* mu učiteljstvu z obljubo odstotkov nekako moralno obveznost.« — Ali zadevajo službe« ne prepovedi v šoli tudi list? Kako bodo ini« ciatorji. dopisa dokazali podtikanje nezakos nitega postopanja, smo zelo radovedni, in zas kaj se v tem slučaju ne obrnejo na trgovsko oblast, ki je edina kompetentna reševati take zadeve ustanov, ki spadajo v njeno kompe* tenco. Ako pa smatrajo iniciatorji^dopisa, da je učiteljstvo izvršilo kake službene nezakoa nitosti, je treba imeti že tehtnejše dokaze za to, preden se kaj takega iznese. Sedaj k najgorostasnejši trditvi — nelo» jalne konkurence. Poročilo pravi: »Da sega UGP vsled neumestnega postopanja (ker fa« vorizira le gotove pogodbene tvrdke) in po* stopanja v reklami (ker izrablja službeno in organizacijsko moč z obljubo procentov v škodo ostale konkurence — legalnih trgovcev« davkoplačevalcev) v zakon o pobijanju ne« lojalne konkurence. Jasno je, da taka propa« ganda povzroča sredstvo v konkurenci UGP na škodo naše trgovine.« — Učiteljska Go< spodarska Poslovalnica se je obrnila na vse tvrdke, tudi na one, ki so se sedaj pritožile, da stopijo z njo v stik. Kje je tu nelojalna konkurenca? |V naročilnicah ima odprto in vsakemu odjemalcu na prosto voljo dano rubriko, da sam vpiše, pri kateri tvrdki želi, da se izvrši naročilo. Kje je tu kaka nelojalna konkurenca? In končno! 'UGP je oblastno dovoljena ustanova, ki bo tudi sama imela lahko v zalogi vse predmete, da bi se ji niti ne bilo treba obračati drugam. Kje je tu ne= lojalna konkurenca? Najbolj zgrešen strel je pa oni glede %, o čemer govori poročilo sledeče: »Oglasi obe* tajo UJU za okrepitev organizacije celih 25%, ki je najvišja dovoljena mera čistega dobička, katerega reelni trgovec pri današnji ostri kon» kurenci in pielem poslovnem prometu abso* lutno in pod nobenim pogojem ne more do* seči. Na drugi strani se pripominja, da računa davčna oblast pri odmeri čistega dohodka na* še stroke 8 do 10%. Če upoštevamo tcm 25% še neiozgibno rcžijo (stanarino, razsvetljavo, inventar in njegovo obrabo, eventuelne me< sečne plače, oziroma nagrade vodstva in za* poslencev, pisarniške potrebščine itd.) jc jas^ no dokazano, da bo UGP delala z nedovoljes nimi odstotki zaslužka, kateri bodo prevaljes ni v veliki meri na učeince in bedne starše. Kje so odstotki za Učiteljski dom, pridejo ti še posebej? Če bo UGP skušala gornje mere spodbiti, ni li to potem prevara interesentov?« — Starši in učenci ne bodo zaraiTi tega niti za paro oškodovani in ne dražje, ampak nas sprotno, ceneje dobili btago. Poleg tega bodo deležni tega tudi revni. učenci, za katere bodo upraviteljstva dobila še posebc denar, dočim ga dosedaj niso dobivala od trgov* cev. »iPrevaro interesentov« bi bi!o treba te* meljito dokazati, sicer ostane tudi to za oblastno odobreno ustanovo javna kleveta in javno izpodbijanje pridobitnega kredita, ki ga podjetje lahko kvitira na drug način Sedaj pa nedovoljeni odstotki! V oblast« veno odobrenih pravilih Učitelj. Gospodar* ske Poslovainice je določeno, da dobi od či* stega dobička zadruge 25% rez. zaklad za= drirge, 25% Učiteljski: donni v Ljubljani, 25% Učiteljski• dom v Mariboru in 25% učiteljska organizacija UJU, pov. Ljubljana. In s tem je izpodbito'jedro očitka neka* ke nelojalnosti ih sebičnosti; učiteljstva. No« ben učitelj, ki dela v korist zadfugc, ne dela sebično za ,'se, temveč za višje, etične cilje od proste trgovske konkurence. In tudi mi se nismo spustili v ta boj iz sebičnih trgovskih konkurenčnih namenov, ampak zaradi teh višjih ciljev, ki nas vodija Odstotki, s katerimi dela UGP, so v pos polnih dopustnih mejah, daleč pod mero, ki jo uporablja danes vsak trgovec, daleč pod mero popustov. ki. jih daneš djajejo vsi trgovci s papirjem — da lojalno konkurinajo s svojim sokonkurentom. Tega dejstva ne izpodbije niti gori navedeno pretiravanje niti gori raz« jasnjena zraota s 25%. Učiteljštvo je pokazalo s svojo ustanovo popoln svoj idealizem Humanitarno hoče s svojo akcijo podpreti revne učence. katere podpira danes trgovstvo v mali mcri, med= tem ko marsikateri učitelj in učiteijica scže prav pogosto v lasten žep, da pomaga rev* nemu nadarjenemu učencu s šolskimi potreb« ščinami. Zc nad 30 let si gradi učiteijstvo svoje domove, da bo lahko v njih imelo svojo deco, ki jo hoče šolati, in streho za svoje ustanove. In preglejte zbirke prispevkov, koliko jih je od javnosti, od premožnih zasebnikov, koliko od javnih korporacij, koliko od raznih pre« možnih ustanov, občin, banovine. Srbijanski tovariši, so srečnejši; njim prispevajo pre« možni zasebniki po stotisoče, javne ustanove in občine po stotisoče, država po stotisoče. a naše zbirke obstojajo iz od ust pritrganih pri; spevkov — učiteljskih. In vendar dela učitelj na vseh koncih in krajih prosvetno, gospo* darsko itd. Ze iz tega razloga moramo vpra* šati javno, kako se mu more potem odrekati, da bi ne smel z lastnim delom dobiti si do« hodke. ne za zašebne namene, ampak za višje, socijalno;humanitarne, tam — kjer nikogar ne boli. In organi.zacija? Ali menite, da misli tu učiteijstvo nase. Ne! Učiteljstvo zaradi tega ne bo zmanjšalo svojih žrtev za organizacijo. Z organizacijo podpira in vzdržuje učiteljs stvo narodno prosveta in kulturo. In v to svrho hoče porabiti tudi nova sredstva. Ko« liko žrtvuje že sedaj učiteljstvo v svoji orgas nizaciji v prilog kmetijsko in gospodinjsko nadalejvalnega šolstva: koliko žrtvuje za mlas dinsko literaturo in okrepitev naroda z njo »Naš Rod« in »Mladinska Matica«; koliko žrtvuje ueiteljstvo za pedagoško Hteraturo, »Popotnik«. in je žrtvovalp za šolsko razsta* vo iz lastne članarine organizacije, da dvigne šolstvo nafoda na čim višjo stopnjo; koliko žrtvuje za povzdigo narodno prosvetnega de* la izven šole in hoče to delo, ki je sedaj pod* prto s šolskim zakonom, podpreti še s svojo privatno inicijativo in zopet oživotvoriti >JProsveto«, glasilo za izvenšolsko prosvetno delo učiteljstva. Za to delo, za katero bi moralo dobiti prav za prav od oficijelne strani učiteljstvo matprialno podporo v tako izdatni meri, da razvije svojo privatno inrciativo lahko v pol* nem razmahu, za to delo si išče učiteljstvo javnih sredstev, potom svojega poštenega de« la — ne pa zase! ' ' Kar dobi iz naroda, to hoče dati zopet tisočero pomnoženo narodu. v njega podvig in utrditev in s tem v utrditev države V tem je problem in jedro Učiteljske Gospodarske Poslovalnice! Kdor hoče po« dreti učiteljske ideale, ta naj udari »^Posloval; nico«! — Mi učitelji jo hočemo čuvati!