84. številka. Ljubljana, sredo 14. aprila. XIII. \vto, 1880. SLOVENSKI NAROD Izdaja vsak dan, isvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poflti prejemati za avstro-ogersk e dežele za celo leto 16 za pol leta 8 Kl. ■m ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doui za celo leto 13 kKI., za četrt leta 8 >?ltl. 80 kr., za en mesec 1 pld. tO kr. Za pošiljanje na dom ae raćnna 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliku veo, kolikor poštnina izitafia. — Za gospode učitelje na ljudskih sol h in «> dijake velja znižana »ena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. BO kr., po poAti prejemati za četrt leta 8 gold, — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole liankirati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hifti št. '.i gledališka itolba*, Opravniitvo, na katero naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Ksirodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Govora dveh ministrov. Nemški ustavoverci so se bili izbrali kot posebno priliko budgetno debato v državnem zboru za glavni nupad na Taaffejevo minister-stvo. Cela vrsta govornikov je vstajalo in hude obtožbe so padale zlasti na finančnega ministra Kriegsaua, češ, da nema nobenega programa in da ne more izpolniti tega, kar je prestolni govor obetal, in pa na predsednika mi-nisterskega, grofa Taatfeja, češ, da nema zaupanja pri nobenej stranki, da je spet nemštvo zatirati začel itd. Videti je, da nemški ustavoverci svojega namena nijso dosegli, pač pa da je Taaffe iz generalne budgetne debate in iz napadajev na njegovo vlado od usta-voverne strani, moral izprevideti, daje „koalicija" res nemogoča, in ker je v parlamentu nij, naj ona neha tudi v ministerstvu, to je Stremavr, Horst in Korb naj se nadomestijo z ministri, vzetimi iz desniee. Kes se nam de-nes z Dunaja piše, da je upanje, da se po dovršenih nekaterih malih vprašanjih in po sklepu zasedanja državnega zbora, v tem smislu mi-nisterska kriza zvrši. To pričakovanje se vidi tem osnovanejše, če beremo jako energična govora, s katerima sta ministra Kriegsau in Taaffe v ponedeljek napade ustavovercev odbila. Finančni minister Kriegsau je dejal: Če prebiram v letopisih prejšnjih obravnavanj avstrijskega parlamenta, nahajam, da se finančnim ministrom nij nikoli dobro godilo (veselost); da, skoro se lehko reče, da se jim je VBelej slabo godilo. Mnogo nezaupnosti, tožeb in obtožeb se je na nje naval jo valo, in nobe- Oženil se je iz — osvete! in. (Dalje.) „Danes pride najbrž kedo iz mesta k nam, dasl nijsem nikogar povabil niti za danes niti za bodoče dni — ali nadejati se je vendar." „Nadejati — ali pričakuješ koga?u „Pričakujem in ne pričakujem. Toda, zdaj te nehčem zadržavati," reče naglo grof in udvorno ponudi roko svojej soprogi ter jo odvede v nje sobo. Vračajoč se, nehote popom r m ni: „Na Boga, nij baš nelepa!" Grofu, kateri je svoje podložnike ljubil, ter jim vedno bil blag gospodar in zaščitnik, je vrlo godilo, ko je videl, kako ljubeznjivo in prijaznjivo je Anka z vsakim govorila in je za slebrnega imela kakšno milo besedo. Cenila se je zelo srečno, ko so jo prostodušni kinetički ljudje pozdravljali in jej svojo udanost nega razločka nij bilo, ali so bili parlamentarci ali birokrati, veterani ali tironi. Vendar mtratn priznati, da se meni za nekaj percen-tov slabeje godi kot vsacemu druzemu. Ne le da se je mnogo terjatev na mene stavilo, katerih izpolniti nij mogoče, temuč cela množica zasmehovanja in zmerjanja se je name razlila; jaz prepuščam sodbi sveta, naj pove, ali je to pravično". — Potem zagovarja Kriegsau bud-get. Ker so ustavoverci očitali vladi, zakaj nij personalni dohodninski davek reformirala po-vzemši nit osnovnega zakona, kjer se je leta 1878 pretrgala, reče minister: Tisti, ki tako govore, pozabljajo, da je nova vlada novemu državnemu zboru nasproti stopila, in njej je bilo tudi to nauk, da je ravno parlament tačas osnovo zakona na cedilu pustil ... Če budgetui odsek naglasa potrebo, enakost mej državn. dohodki in stroški doseči, priznava tudi vlada to državno potrebnost. — Minister zagotavlja, da bode vlada ščedila ali varčno ravnala povsod. Ker jo zemljišču! davek re formiran, odpadel je glavni zadržek popraviti tudi druge direktne davke. Dohodninski davek od leta 184!) se mora temeljito popraviti, davek od cukra se uže reformira. Tudi v družili strokah bode vlada skrbela, da se dohod zviša, pa tako, da produkcija ne oškoduje. Ker je v tem porazumljenja z Ogersko potreba, stvari ne gredo tako na naglo in nijso tako lehke. Jaz izpoznavam kot svojo dolžnost, visokej zbornici v jesen vse predloge izročiti, ki bodo na to merile, cilj doseči, ki ga imamo Jaz bodem to dolžnost izpolnil. Jaz poznam resnobo svojega položaja. Za finančnim ministrom poprime ravno obljubovali. Vendar so jej po glavi rojile čudne misli. Dobro je znala, da je v rokah svojega soproga samo igrača, katerej po svojej volji ukazuje in ga ona ima slušati. Uže ta poroka, — zdaj sta soproga! Sta li tudi res V Nikakor! Toda vendar; ali jej nij pripovedovala mati in rekla, da bode žena, kakor igralka na gledališkem odri? Vedela je, da je predmet moževej osveti nekej odličnej gospe, katero on ljubi — in katera ga je izdala, prodavša sebe za novce. „Kaj se nijsem tudi jaz prodala V" šepetala je Anka. „Ne, meni nij stalo do novcev, niti do blišča, temveč zgolj siromaštvo mojih roditeljev, ter bedni moj brat — tem sem se žrtvovala. Ta grof je bil tako plemenit in velikodušen, dal mi je še zaročnik svojo gospodarstvo, da z njim ravnam kakor mi drago. A videlo se mu je na lici, da ga je podaril njim. Hvaležna sem mu, roditeiji so srečni, in bratu je moči nadaljevati svoje studije. Toda jaz!" „Nu,M okonča, nasmiliajoča se, svoj samo- ta ko odločno besedo ministerski predsednik grof Taaffe: Vladina namera, da bi se državno gospodarstvo uredilo brez novih posojil, pozdravila se je od vseh strani j kot jako hvalevredna. Ako naj pa katera vlada parlamentu predloži dotične predloge, more račuuiti na verjeten sprejem predloge samo tedaj, ako ve, kakšna je večina. Ako pa vlada te večine ne pozna, potem se jej sme vsaj to odpustiti, ako v nekaterih mesecih nij zvišila tega, kar se je skozi 18 let zastonj poskušalo, posebno, ker ima vlada računiti z novimi elementi, ki se mej celim tem časom nijso udeleževali ustavnega življenja, ki pa so se, hvala Bogu, zdaj tudi poprijeti dela. A vlada ima svoj cilj in si ga je v svesti, to je namreč zagotoviti moč in silo države na zunaj in zadovoljnost narodov, živečih pod avstrijskim žezlom, državno zavest vzbuditi in okrepiti; ta pa se okrepi najbolj tako, ako se nobena narodnost, jaz pravim nobena, ne zatira v svojih prirojenih in zgodovinsko dokazanih pravicah narodov. Vlada se mora ravnati po željah prebivalstva; a pro-prama bodočnosti s paragrafi ne more vzpostavljati. Praktično mora prebivalstvu ustrezati. Brez posredovanja se ne poravnajo nasprotja, zato mora vlada hoditi še na dalje po trnjevem tako zvanem srednjem potu, ne sme gledati ni na desno ni na levo, nego samo na blaginjo dežel in države. Vlada je konservativna ker stoji na ustavnih tleh. Vlada priznava po-stOJeSe zakone in priznane pravice, ter bode zastopala na ustavo naslanjajoče se p remeni be ustave pred parlamentom samo govor, „kaj-li nijsem žena? Ali me ne veže dolžnost, da sem verna svojemu soprogu, da z njim tudi jaz trpim — on trpi zaradi nje nezvestobe, in jaz zbog njega prevelike zve-stosti." Nekoč z večera sta BOproga sedela na gradskoj terasi. Ivan je gledal krasno lego svojega gradil, Anka je poleg njega Bedela zamišljena. Vezla je nekaj, a skoraj je svoje delo položila na klop in roke nav-križ držeča utopila se v globoke misli. Kar zagleda grof v dalji na cesti dr/ečej k gradu črno piko, za katero se mu je zdelo, da se približuje. Skoraj vzpozna jezdeca, in takoj mu šine v glavo Lj u-devit. Iloteč svojo soprogo pripraviti na prihod gostov, jo pokliče po imeni. Ali ona je bila tako odsočna v duhu, da nij soproga niti čula. Ivan stopi dakle pred njo, objame jo z jedno roko okolo ramena, z drugo jej pridvignivši glavo, {spregovori! „Draga Anka! me li ne Čuješ V Ona se v-=a potrese in se zdramivša i; t "ga iz njega rok, ter s klicem „grof!" otide tedaj, ako bode neizogibno potreba in koristno. — Kar se tiče vladinega postopanja pri volitvah. — nadaljeval je grof Taatle, — se ona volitvene svobode nikakor nij dotaknila, ona nij posredno niti neposredno uplivala na volitve. Nadalje je pobijal grof Taaffe centra-liško natolcevanje, da je on o času volitev pisal pisma v Prago in da je križal namere druzega ministra. ..To mi nij znano", dejal je ministerski predsednik, ..a vzemimo, da je res, potem bi se moglo reči samo, da se je zavi-rnlo delovanje samo notranjemu ministru, kajti samo on ima pravico uplivati na volitve. Najvišji prestoli)! govor je vladini program. Naloge, izjavljene v prestolnem govoru, je vlada uže većinom rešila in izvršila na gospodarstve-nem polji, kar se bode morala zgoditi tudi na politiškem. To zjedinjenje se bode moralo do seči, ker je naravno, in če se tudi doseže zoper voljo nekaterih vodij. Zjedinjenje se mora doseči preje ali kasneje. Ako bode pa vlada videla, da ovira doseženje tega smotra, potem ve, kaj da je njena dolžnost". Politični razširil. TVotrt*iiJ<« l|(ar<«ka vlada se bode pritožila pri rumunskej, da se v Dobruči zbiraio roparske rete. ki potem hodijo ropat na Bolgarsko, da pa Rumunija ne stori ničesa, da bi se to odpravilo. V Silistriji pa so zasačili tri turške odposlance in pri njih našli pisma, ki turško vlado močno knmpromitujejo. Tudi na Turčijo močno uplivajo angleške volitve; poroča se namreč iz Carigrada, da bode sultan pozval na vlado Mahmud Ne dima; kakor znano, ta mož zagovarja zvezo z Rusijo. Iz % faaiiistfaiia se poroča v London, da Abdurrahman na Čelu svojih Afgancev velike vojne vspehe dobiva proti Angležem. Nai-veljavnejsi kani so ga kot poglavarja priznali. Na % n k, l<'*k «*ni dobivajo liberalci Čedalje več sedežev v parlamentu. Po zadnjem poročilu o izidu volitev (12. t. m.) imajo \\>e 107 glasov večine. Zmaga liberalcev je tudi kraljico iznenadila. — Gladstona so hoteli v Londonu javno in slovesno pozdraviti pri njegovem prihodu, a on je to prepovedal. — Pišejo, da bode načelnik novega ministerstvn (Iranville, vnanje bo imel ILntington, a (»lad-stone, da bo minister brez portfelja. Nemški zvezni svet je na predlog Ba varske sprejel nasvet, naj velja štempljnnje pobotnic o poštnih nakaznicah. — S tem je malostni uzrok odpravljen, zarad katerega je hotel Bismark odstopiti. Dopisi. ■z Illrftko - l»i*< rl*kc»ita okraja 11. aprila. [Izv. dop.] (Revščina. Beseda slavnej vladi.) Teško pride še kje toliko posestev na kant, ter se jih tako po nizke j ceni proda, kakor v našem okraji. Krive so temu Blabe letine, visoki davki in — nečloveški oderuhi! Znano je, da je pri nas zemlja prav slaba, gospodar se mora truditi se svojo družino leto in dan, da si pribori pičlo svojo hrano in — ako je leto malo ugodnejše, — da more pla Čevati tudi davke. Mnogo zemljišč ne obrodi toliko, da bi se s pridelki pokrili davki. Na vadno so posestva pasivna, to je, davki presegajo dohodke. Kmetovalca ne živi njegovo posestvo, ampak njegovo delo in trud. Poglejmo le navadnega hlapca ali roko delca, ne li živi on veliko bolje, nego mali posestnik? Prodati nema kmet druzega kot malo sena in sadja, kadar ga nesrečna burja ne vzame, kar je pa redko. Slabih pašnikov je dovelj, a kmetu m koristijo, ker nema živine, da bi jo pasel po njih, pač pa mora od teh pašnikov, ki so 1 do sedaj urejeni mej senožeti, plačevati i primerno visoke davke, tako da je kmet 1 znovan, da se sme imenovati lastnika t zemljišč. Žalostno je pa posebno letošnje star našega kmeta, tako slabih letin smo še m« doživeli, kakor je bila lanska. Samo nekolil sena smo pridelali, a to ne*ma nobene cem ako se pelja v Trst, se prodajalcu splača k< maj vožnina. Lakota trka na vrata. Slavna deželna vlada je pripoznala n&j revščino, ter ukazala, da se nabirajo miloda po relej deželi za strada joče posfonjskega okra jf Obljubila se nam je tudi podpora iz državnep zaklada. Zato smo slavnej vladi gotovo hvji ležni. A drznemo se vprašati, kako da sm c. kr. davkarija bistriška kljubu tej ob? priznanej revščini neusmiljeno in brezobzirn izterjevati zastane davke;tega ne moremo umet Na enej strani vlada kaže dobro voljo, nan pomagati, na drugej strani pa njeni nižji or trani njeno hvalevredno prizadevanje podirajo Tako nij še nikoli eksekvirnla in prodajal; bistriška davkarija posestev, kakor baš letos Njej ne zadostuje, ako kmetic nekoliko s kr vavim trudom pridobljenih novcev prinese „n« račun", ne ostane mu druzega kakor: plača vse, ali pa pojdi s trebuhom za kruhom! Mi mislimo, da deželna vlada v Ljubljani o tem nič ne ve, zato jej to naznanjamo. Ako nam sL vlada resno hoče pomagati, je nujno potrebno, da ustavi to grozovito eksekviranje vsaj do jeseni, ako nam Bog da kaj boljše letine. To je naš klic za pomoč! Sicer vsi milodari, ki jih smemo upati, ne bodo pokrili eksekucijnih stroškov! S tem, da so nekoliko mesecev poprej izterjajo davki, se uniči mnogo posestnikov ter se stvari kmetski proletarijat, kar gotovo ne more biti v interesu države. Ne jemljite kmetu brez silne potrebe njegovega doma in ne gonite ga v roke oderuštvu, katero pri nas, žalibog! še lepo cvete. Te vrste so pisane kot prošnja do vladte, in nemajo nikacega namena „hujskati" ali kaj tacega. Zato se nadejamo dobrega uspeha od njih. ■z Iclrlfc 31. marca. [Izviren dopis*] Kakten hrup so zagnali idrijski uradniki, ko so trije delavci prišli v imeni rudarjev prosit za poboljšanje plače! Telegrafovalo se je brž po vseh žandarskih postajah za pomoč, kajti, gospoda so imeli silni — strah! Toda, ne bojte se, nič vam ne bode storilo ljudstvo! *.> Zakaanjeno. v svojo sobo. Ivan je ostal na mestu kakor pribit, ne vedoč tolmačiti si vedenje svoje soproge. Tako ravna z njim, soprogom svojim? In zakaj? Ta vprašanja si je stavljal — zaman, raztolmačiti si jih mu nij bilo možno. „0h, soprog, nijsem jej soprog,1' zamrrr a, in pogledavši, kje je jezdec, vidi, da je gradu uže prav blizu prispel. „Ljudevit," vzklikne in hiti niz stolbe, da pozdravi in sprejme prišleca. Krepko sta si segla v roke prijatelja. Ko je služabnik odvel v hlev čilega belca, gre Ivan se svojim gostom v grad. V dvorani poleg velike mize sta se posedla in pričela razgovarjati se o marsičem. Naposled je L j u-devit omenil predmeta njiju prepira ter, igrajoč se z verižico pri uri, vprašal Ivana: ,.Xles, kako se kaj počutiš v novem stani? Pozabil sem ti čestitati. Kje ie soproga?" V svojej sobi, dragi moj!" Oprosti, dati je nijsem uže pokazal", odvrne hladno in, obrnivši se k služabniku, ukaže: „Povedite milosti vej gospe, da nas je prišel obiskat prijatelj, katerega sem dolgo pričakoval. Naj pride tudi ona v naji družbo". Skoraj vstopi Anka in po nekoliko še bleda zaradi prejšnje vzbunjenosti mimo in mrzlo pozdravi navzcčnika. Ivan jo prijatelju pokaže in potem so zopet kramoljali dalje. Uže kasno v noči se poslovi Ljudevit od mladih soprogov. Vračajoč se proti domu jahaje, je poluglasno pel nekakšno sentimentalno pesenco. Čemii se je tako Često oziral, kaj je mislil — ne vemo. IV. V kneginje palači je bilo v tem vse nekako tiho, otožno. Oledi krasne Irene, se deče v svojej sobi, okolo sebe imejoče kopico knjig, za katere se gospodinja — kakor se vidi — briga prav malo. Cel6 ščene, sicer ljubljenec gospe, ima prav pogostem priliko I izpoznavati nevoljo kneginje. Kadar leže svojej lepej zapovednici k nogam, dobiva po krivici marsikater neprijeten udarec. Gospodinja je izgubila svoje srce, kajti prav nič se jej ne smili uboga žival. Niti za papigo se ne meni, katera je v pozlačenej kletki sedeča neprestano klicala kneginje ime. Irena je danes nehče čuti. Lica so jej upala in obledela, kodri se jej rnzmršeni sipljo po ramenih. Jedino časih se je ozrla na uto in poslušala, kako hodijo pOsli po hodnikih. V sobo stopi zdajci Jeanetta ter, po-ljubivša kneginji roko, sede na nizki stolček poleg nje nog. Vsa je bila vzpehana ter jej nij bilo moči niti izpregovoriti. „(lovori, govori, draga Jeanetta!" pozivlje jo kneginja. „ Takoj, milostiva gospa! Jaz sem dakle bila tam —■ „Dalje, dalje, ne obotavljaj se! Povedi mi kratko, ali mi prinašaš dobrih ali slabih novic?" Naše ljudstvo je še potrpežljivo, ia čaka pravičnosti vladine, a ne vaše! Ko so tiste tri rudarje odvedli v Ljubljano k deželnej sodniji, so gg. Onderka, Plamenek in Lipold mislili, da jih bodo tamkaj kar v naglej sodbi na smrt obsodili, toda sodniki so pravični — in zatorej so jih precej po prvem zaslišanji spustili domov. Rudarji so jim šli skoraj pol ure naproti, in sprejemši jih z „živio"-klici, so jih — mučenike naroda — dobro pogostili. Kakor je uže bilo naznanjeno, je pri nas bivala komisija, sestavljena iz ministerskega tajnika gosp. Itesseka in gosp. barona GusiČa iz Ljubljane. Omenjena gospoda sta odšla dne 28. t. m. iz Idrije. Kaj sta vse izvedela, se še nič ne zna. Naše ljudstvo je v tem pogledu res še pre-ust rasno, kajti resnice se b o j i p o v e d a t i, ker ima še strah pred ono glasovito gospodo. Dosti jih je, katere je mučila bojazen, da bi jih ne izpodili iz službe. Ali mislimo in upamo za trdno, da se mora dosedanje žalostno stanje vendar jedenkrat predrugačiti, ker tako ta stvar ne more dalje iti. Ako bi v Idriji bilo nemško prebivalstvo, kedaj bi se bilo uže žboljšalo vse, toda slovensko ljudstvo rajše trpi krivice in pokorno meni, da je »raja" svojim gospodarjem! Če bi gospod Dežman imel količkaj srca za svoje rojake, katerih tdžne razmere predobro pozna, bi se bil vendar svoje dni zanje potegnil na Dunaji, sedeč v državnem zboru, — toda izdajalec se v tej zadevi najbolj karakterizuje! Kako se je pri nas ljudstvo zanimalo za komisijo ! Vendar težko čakamo odrešenja, ker sedaj gre nam za obstanek živenja — v pravem pomenim besede. Ko je slovenski poslanec g. knez VVindisch-griitz interpeloval ministra poljedelstva o idrijskih zadevah, sta gg. Lipold in Onderka hitro skovala protest, in vse skozi zanikala v interpelaciji navedene istine. In ta protest so bili mor ani podpisati vsi rudniški nadzorniki (Iiut-manner) dasi ga nijso prej brali, kajti zapovedano jim je bilo in dovolj! To, mislim, kaže dovolj jasno idrijske razmere. V tem protestu naznanja rudniško vodstvo plačo idrijskih rudarjev, in če bi se o tem povprašal kakšen rudar, rekel bi gotovo: „Mi ne potrebujemo boljše plače, samo to nam dajte, kar ste naznanili ministru, potem bodemo popolnoma zadovoljni." Nekaj posebno pametnega je še mislil g. Lipold izjaviti v svojem protestu. On je namreč oporekal, da nij res, ka lansko leto nij bil nobeden idrijsk rudar k vojakom vzet, temveč da sta bila pri naboru potrjena dva rudarja IdrijČana. Toda gospoda, kolika najfvna laž! Tista dva potrjenra sta bila sicer res v Idriji rojena, toda uže več let živita drugod, in tudi nijsta c. kr. rudarja! Sploh so znali gospoda to reč tako zasukniti, da se mora človeku — milo storiti. Upamo zatorej, da nam skoraj zašije lepša zarija, kajti sedaj, v tem položaji, nam nij moči niti živeti, niti umreti. Upamo, da bode novi deželni predsednik stvari pri nas preiskal. Potrebno bi bilo. Iz Dolciifoira EiOfrntfca fl. aprila. [Izv. dop] Nij še dolgo toga, kar sta bila zaporedoma dva dopisa iz Dolenjega Logatca v „Slov. Narodu", oba govoreča o tnkaišnjih občinskih zadevah in o bodočej volitvi tukajšnjega občinskega odbora, da si je bil jeden od jedne, drugi od druge stranke. S tem je bila stvar dognana, pa le v ,.Slov. Narodu" — drugače je bilo tukaj. Živa agitacija se je vršila od obeh strank. Ker smo imeli ravno v nedeljo dotično volitev novega občinskega odbora, zato bode morda marsikoga zanimalo izvedeti, kako se je izvršila. Čeravno se prejšnja leta nikdo za enake volitve zmenil nij. govorilo se je letos pri nas splošno le o volitvah. Izmej 81 v tretjem razredu oddanih glasov dobil jih je sedanji gosp. župan 80 in drugi trije izvoljeni so bili z veliko veČino glasov. — Ravno s tfko večino izvoljeni so bili od istega „domačega volilnega odbora" priporočani kandidatje v drugem razredu in prvi volilni razred volil je jednoglasno. Novi odbor imamo tedaj sestavljen. Da bode pa tudi v prvej vrsti skrbel za blagor naše občine in se pri vsakej priliki neustrašljivo po-tezal za njene pravice; da bo on marsikatero za našo občino važno stvar rešil kar prejšnji odbor zarad nekaterih uzrokov storiti nij mogel — to pričakujemo. ■z Trata 10. aprila. [Izv. dop.] Dopisa mojega o lahonskih zadevah in ekcesih žandarmerije na Prošeku nijste hoteli sprejeti, ter mi dali s tem spričevalo, da mi ne verjamete, al« zagotavljam, da poročam vselej resnico. (Mi dopisa nijsmo sprejeli, ker iz izkustva vemo, da bi ga bil naš državni pravdnik kontisciral. Ured) Ljubljanske volitve smo teškosrčno opazovali. Na konci smo pa z vami enako čutili, da če prav nij bil izid še celo ugoden, vendar je zraslo narodno upanje, da se drugo leto „ Skoraj vam povem vse, milostiva kne-ginja!" „ Za torej, začni — u „ Kakor ste mi bili ■ ukazali, šla sem naravnost v grad, ter se ondi seznanila z groti-čino bišino. Od nje sem izvedela marsikaj. Najprej, da se je grof v početku, če tudi hladno, vedel povsem dvorno proti svojej soprogi. Toda, to nij trajalo dolgo. Skoraj je mej njima prestalo vse občenje, kakor da bi se izogibala drug drugemu. Tako na primer je grof v svojej sobi, a grofica sama v svojej; kadar se srečata, kar se vedno dogaja slučajno, pozdravita se hladno iti gresta vsak svojim potem. Jedino, kadar pride v goste baron Ljudevit O r 1 o v i č, shajajo se vsi vkupe v dvorani. Poročalo se mi je, da se potem baron zabava z grofico, a grof Ivan da navadno zamišljen sedeva v knkšnem kotu sam. „Ali Ljudevit često prihaje?" „Malo ne vsakdan. No, zdaj je uže stvar prišla precej daleč. Hišina je čula, da je rekel grof svojej soprogi, dovedši jo v nje sobo, da si hčeta biti samo prijatelja — —u Rudečica oblije lice kneginji, prsi so se jej valovito vzdvigovale. oko jej je bolj /a/arilo. „Kaj je dejal?" vzklikne, naglo vstanši. Jeanetta ponavlja, kar je prej povedala. Kneginja vzame z mize svoj lišp in ga ponudi svojej poverjenci v dar ter pravi: „Ta vest je vredna mnogo večjega plačila!" Hišina si je želela, da bi jej bilo slehrnega dne poročati kaj jeduukega iz Ivanovega gradii. „0n me vendar ljubi!'' šepne Irena, ostavša sama. .,Anti sem dobro vedela, da me nij pozabil, da ne ljubi one rudečelaske, — toda, vse jedno, strašna je njega osveta !u Pozvoni, dii si napreči kočijo, in pozove bratrauca svojega Karla, da pojdeta obiskat grofa Ivana. V četrt ure je drdrala elegantna kočija proti Ivanovemu gradu. „Bodem videla!" govori kneginja sama v sebi. (Dalje prih.) gotovo pomete središče Slovenije nekateri jih ali domačih odpadkov. Naši sicer jako rogovilasti irredent lahončiči so po znanej izjavi laškega min Cairolija nekaj potihnili, vendar na Hkri' ne mirujejo, in večkrat še malo pokažejo oni vsa sredstva porabljevaio, da bi vsai ralično svoi veleitalijansk namen vzdržal Trstu je vsak petek zvečer po mestu voi godba; lahončiče to močno jezi: mnogo p so uže poslali mej ljudstvo, da bi liudi n nili, ne udeležiti se vojaške avstrijske gc Vendar kadar gre godba po mestu, vsele na tisoči spremljevalcev vseh stanov in okna so polna poslušalcev. Pripetilo se je ondan. da so nekateri pobalini metali na jaško godbo kamenje, kar pa voiaki nijso pazili, ker nij bil nihče zadet. Od kod d; to kamenje priletelo, niismo videli; pol preiskuje v tem. Zaradi tega so pa ulire času prehoda vojaJke godbe vse jedno i polne, kar kaže. da je 1a5ka druhnl le majln katera zavratno italijanske demostracije d in da se devet desetin Tržačanov ne zmen rogovilienje. Z novim namestnikom nijsmo Primorci tako zadovoljni, kakor smo bili s Pinom. je nemški ustavoverec od nog do glave in j jazen laškej stranki; nas Slovencev ne m* in vendar smo Avstrijci. Baron Pino je bil drugačen. Zatorej ga imamo vsi v jako dobi spominu. Generalna skladišča in sicer dva magaz sta bila denes brez posebnih ceremonij j nemu prometu izročena. Fakinsko društvo, ško sicer, ki pa je z našimi domačini nap neno, se je baje pri tem budo opeklo. Vo je udom obetal vedno delo v novih skladišč a denes so se obrisali, akoravno so z dipk častnih udov tega društva kar trdili. To di štvo ima posebno smolo. Od začetka nij irw sposobnih odbornikov, da bi se bilo dobro v dati moglo, moralo je imeti poverjenika in je segal globoko v dno društvene denarnii Koliko krvavih žuljev je v društveno blagajni padlo! Pri vsem tem je pa najžalostneje i da so društveniki skoro sami rojeni Slovei do male izjeme, a vsa njih uprava je lašk tuja, in zakaj V Vendar je grdo, da se ni domačini tujcu udajo, katerega ne poznajo mu vse zaupajo, kakor pa domačinom. Slovanskega podpornega društva odbor sklenil v svojej seji. da naredi maja mese« zadnjo glediščno predstavo zimske sezone. Igra se bode vesela igra „Dobro jutro", za ki se uže zdaj priprave delajo. Tudi lepi pevs zbori se bodo peli. Društveni pevovodja g. Bartelj zasluži vso pohvalo za svoj trud, ki i bode brez vspeha, ko nastopi močan mešai društveni pevski zbor na gledališkem odru. Telegram »Slovenskemu Narodu", Dunaj 13. aprila. Denes je bil p budgetnej specijalnoj debati d is po žici, s ki fond s 154 glasovi proti 152 nasii glasom it (in torej s tem vladi m zaupnica votirana Ur.). To glasovanje j bilo mogoče le, ker mnogo Tirolcev i Poljakov nij bilo v zbornici, Nahergoji tudi ne. To je neodpustljivo! (Ta dogodel utegne še velike posledice imeti. Ur.) Domare stvari. — („Slovenska Matjca") ima dene. popoludne v čitalnici svoj občni zbor. — Stvar pri „Matici" bodo pa menila tudi po tem ob enem zboru ostale pri starem.