Nauk \ branji v srednjeni in visjnn ra/redu Ijudskih šol. (Dalje.) Splošna misel pa ni pri vsakem branji tako dolooenn v podlago branja naznanjena; tako branje pa vendar zavoljo lcga ni nič manj vredno. V našem drugeni berilu govori' dnigi razdelek od sveta in narave, tretji od človeka, čelerti pripoveduje o naravi, peti pa opomni nekaj o zendjopisji in domovinski zgodbi. Pri teh vajah naj si pa učenik prizadeva, da bo pri otrocih veselje in zavest do teh reči zbudil. Otroku naj se narava priljubi in naj jo zavedno opazuje; doniovino in. narodnost naj se pa ofrok vadi čislali in obrajtati zato, da so inu bo prava narodna zavest zbudila. Tako veli pedagogika v sedanjem času. Po tem vodilu naj se pa tudi taksno branje obravnuje, in si moramo bolj prizadevati, da se serce otrokovo s takiin branjem požlahtiiuje , kakor pa, da bi otrok znal to iz glave povedati. Vsake reči se pa moranio pri tisti strani lotiti, kjer pričakujemo, da se bo otroški naravi naj bolj prileglo. Kadar se, postavim, kamela opisuje, bo olroka bolj mikalo zvedili, kako da živi, koliko neprecenljivo je vredna pri Arabcu in sploh pri prebivavcih v pušavali, kakor pa, kako je velika itd. Tako je pa ludi popisuje naše drugo berilo. Le toliko, kolikor bistna in telesna lastnost pri živalih pripomore, da so človeku koristne in da jih porabi, jili bo posebno mikalo zvediti. V zgodovini ne bodo toliko popraševali, kako so se verstile zgodbe in vladarji; imena ia števila pa tudi ne bodo serca požlalitnovale. To se le doseže, če se imenitne zgodbe in slavni možje prav živo popisujejo. Ljubezen do domovine in narodnost tudi ne bodo obudile imena rek, gor, mest in vasi'. To vse je pri učeniku, če zna namreč dobro tvarino tadi dobro obravnati in tako obračati, da zbuja do takili reči pravo ljnbezen, ali pa jo po napčnem ravnanji ogrenuje. Ci)aije ft-,br>