Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Urednlttvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXII. Št. * Kranj, 22. januarja 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.» Din, polletno 20.' četrtletno 10 Din. Din, „Ker sem sama" in »preveč jih je" V nekem razredu se je razgovarjal katehet z otroci, kaj delajo doma. Živahno pr.povedu-jejo nekateri, da se igrajo, da pomagajo mami in bolni sestrici, da šivajo oblekce za punčke in da bratec jezdi konja. In da pred in po jedi molijo skupno s starši. Vsi so sodelovali pri razgovoru. Le neka deklica, ki je sicer dobra učenka, sedi vsa žalostna in začudeno gleda svoje tovarišice. Pa vstane ta deklica in pravi: „Jaz pa se ne igram. Pa tudi molijo ne z menoj." „Zakaj ne?" Odkritosrčno pogleda v oči in izpove: „K' sem pa sama!" To je tisto! „Ker sem pa sama!" Otrok prehitro dozoreva in podzavestno spoznava, da nekaj ne more biti prav, ko pri njih doma ni bratca in sestric, da bi se z njimi igrala in molila. Starši pa pozabljajo, da tiati — edini otrok ima tudi dušo in z njim ne morejo ne mislijo, da si tisti otrok ustvarja sodbo v sebi, posebne vrste sodbo... Radi svoje sebičnosti se krati otroku, kar je njemu najljubše: otroško družbo v družini. Otrok pa tudi postane — sebičen in pozneje krati družbo staršem v starosti, ko jih zapušča same. Tako gredo mnogi v pogin, ker jedro gnije. Mnogokje je družinsko življenje težko ogroženo, preninogckje pa že uničeno. Ogroženo je tam, kjer se sliši vzdih: — ker sem sami — So pa številne družine. Recimo, da imajo pet ali šest otrok. To je že močno število. Pravljično je že skoraj slišati o družinah, ki so imele dvanajst, petnajst ali osemnajst otrok. Danes bi večinoma tak slučaj že morali — filmati in ga kot posebno čudo v svet poslati. Vendarle so pa še mnoge družine — in to res prave krščanske družine — v jedru zdrave in zato mnogoštevilne. Prav te pa morajo slišati mnogo hudega. Če pridejo morda v kakšno nesrečo, dobe kot prvo to očitanje: „Zakaj pa imate — toliko otrok?" Še celo v kakšnem uradu mora slišati pošteni oče, ki nikakor ne more kaj plačati, morda celo davkov ne: „Preveč jih imate! Zadosti bi bil..." S skelečo rano gre roditelj domov. Še tam, kjer bi morali imeti sočutje s trpečim, ki narod vzdržuje s svojimi žrtvami, najde sramotenje namesto poguma. Na tolažil no — pomoč se še misliti ne sme! In ravno za take družine so dvignili glas tudi češkoslovaški škofje v skupnem pastirskem pismu v decembru 1937. „Država bi se morala odločiti za zdravo in uspešno družinsko politiko, da se more zagotoviti obstoj sedaj in v bodoče. Olajšanje davčnih bremen za številne družine, olajšanje vojaške službe, prednost za sprejem v državne službo in za boljša premeščanja... »morajo slediti. Nekatere države so se že odločile za uspešno družinsko politiko. Čimdalje se bo pri nas to odlašalo, tem večje bodo nenadomestljive izgube." Ali ne bi mogli prav teh zahtev staviti tudi pri nas - najodločilnejšim v državi? To ne smejo biti prošnje, to morajo biti zahteve sedanjega časa. Pa se številnejša družina ali delavska ali uradniška seli. Med prvimi če ne čisto prvo vprašanje je: „Koliko jih imate?" — „0, preveč jih je. — Nemogoče! Pri nas ne bo stanovanja. Veste, imamo radi mir! O, preveč jih je, preveč!" In prav tem govore isti škofje: „Ne delajte jim težav v stanovanjskem vprašanju! Zatrite vsako umetno zviševanje življenjskih potrebščin, da bosta mogla tudi ubogi oče in revna mati svoje preživeti pošteno in prav." Kaznovati bi bilo treba vse oviralce in jezike „s preveč jih je!" pa četudi so — nedotakljivi narodnjaki! Potrebna je pri nas družinska zakonodaja v varstvo in oporo za narod žrtvujoč ih se očetov in materi Pastirsko pismo se obrača tudi na faktorje gospodarskega življenja, da omogočijo številnejšim družinam dostojnejše življenje! To kriči in zopet kriči tudi pri nas, kljub posameznim uredbam, ki so skrajno nezadostne za naše slovenske razmere. ,Ob takem razmišljanju človek še le zasluti strašno zlo materialističnega naziranja in silno pomanjkanje — pravega krščanskega duha pri posameznikih iz vseh stanov in pri najodličnej-š^h faktorjih gospodarskega in javnega življenja. Eno zavest pa lahko imamo vedno in to nam je v tolažbo in ponos, da katoliški Cerkvi nihče nikdar in nikjer ne bo mogel očitati, da svoje dolžnosti ni storila v obrambi za zdrav tod in za njegov — tudi telesni blagor. (Končna opomba: Vsaj izobraženejši katoliški ženini in neveste bi morali preštudirati tudi okrožnico Pija XI. o krščanskem zakonu „Casti connubii", katere prevod dobijo tudi pri Leonovi družbi v Ljubljani.) b) Omilitev ovinka in odstranitev Peruchijeve hiše v Gorenji vasi din 70.000.— c) Zravnanje „Premetucovega klanca" v Logu (Polj. dol.) din 40.000,— č) Valjanje ceste Podrošc-Sorica din 50.000,— d) Valjanje (nadaljevanje) ceste Petrovo brdo-Češnjica (Selška cesta) din 300.000.— Škofjeloški cestni proračun za I. 1938-39 Cestni odbor v Škofji Loki je sestavil sedaj svoj drugi proračun, katerega spodaj v izvlečku podajamo. STROŠKI: I. Upravni in pisarn, stroški din 26.340,— II, Stvarni izdatki din 1,048.860,— V tem znesku so zapopadeni sledeči važnejši izdatki. a) dobava gramoza din 400.000 — b) Popravila opornih zidov din 166.000,— c) Temeljivo valanje ceste Sk. Loka — kolodvor din 91.000. - č) Regulacija ceste od sodnega poslopja do hiše Kržišnik Franca (Poljanska oes|a) din 35.000.— Ves znesek 1,048.800 din bo krila banovina. Po eno 1/3 bodo prispevali banovina (iz gornjega zneska) cestni odbor in železniška uprava vsak po 433 din za d) Preureditev prostora pred kolodvorom skupaj d'n 1.300,— Samo iz svojih lastnih sredstev pa bo cestni odbor kri! sledeče izdatke v znesku 100.620 din. a) Podpora občinam za vzdrževanje občinskih cest din 12.000.— b) Za kritje posojila, ki bo na. jeto za gradnjo mostov, prvi obrok din 50.000.— c) Za nakup parcele, potrebne e) Nadaljevanje gradnje ceste Sorica — Bohinj din 300.000.— (Lani se je začelo z gradnjo) A kreditom 140.000.— din. Ceste je zgrajene okoli 700 m t. j, okoli 400 m popolnoma, okoli 300 pa le delno.) Iz tega se vidi, da v našem okraju tudi letos ne bo primanjkovalo dela. Drugič bomo poro. čali, kaj se je zgradilo lani. za gradnjo garaž in skladišč din 10.000.— č) Prispevek za sklad za gradnjo novega železobetonskega mostu v Dolenji vasi (Sel. d.) din 10.000.— To so večji izdatki, poleg več manjših, katere bo kril sam odbor. Po 50°/o pa prispevata banovina in cestni odbor za nove gradnje in sicer v skupnem celem iznosu. din 486.600.— Iz te vsote naj omenimo večje izdatke: a) Za puštalski most din 130.000.— b) Za praprotniški most din 330.000.— DOHODKI: I. 18% doklada na vse državne neposredne davke din 149.299.— II. Prispevek za izredno uporabo cest din 25.000.— Skupno dohodki odbora din 174.299.— III. Celokupni prispevek banov din 1,318.935__ IV. Prispevek železniške uprave din 433.— V. Najeto posojilo v znesku din 170.000,— Vsi dohodki skupaj znašajo din 1J633.720.— kateri se natančno krijejo z izdatki. * Izven proračuna cestnega odbora pa se bo Iz fondov za javna dela delalo Se na več kra. jih. Naj navedemo tu nekaj večjih de!, a) V Železnikih se bo gradil nov podporni zid v »Podzijalki" din 60.000.— Demagogija II. Glonarjev poučni slovar pravi, da je demagogija zapeljevanje ljudstva s praznimi besedami, demagog pa človek, ki vabi k sebi ljudi, po. sebno nižje sloje, s praznim ščuvanjem in pra-zn.mi obljubami. Ta opredelitev nam je prišla na misel, ko smo brali v nekem lističu odgovor g. Kerča Franca na naš članek „Demagogija". G. Kerč je našel v našem članku netočnost v tem, da ni član vodovodnega odseka kranjskega občinskega odbora. V svoji resnicoljubnosti pa ni povedal, da je soglašal s sklepi vodovodnega odseka, kakor je poročal referent g. ing. Mlakar. Ako je na-glašal le kot krajevni starešina, je za nas to soglašunje enakega značaja kot soglnšanje člana odseka. Zato nismo polagali nobene važnosti na to ali je g. Kerč član odseka ali ne, ampak samo povdarili le njegovo soglasje z odsekovimi sklepi. Če bi bil g. Kerč smatral svoje predloge, ki jih objavlja v omenjenem Ustičn, za stvarne in resne, vendar ne bi bil soglašal z odborovimi sklepi. Občinski odborniki so se tem predlogom čudili ravno radi tega, ker je g. ing. Mlakar kot referent povedal, da je g. Kerč soglašal z odsekovimi sklepi. Naše poročilo se torej ni opiralo sa.mo na dejstvo, da je g. Kerč član vodovodnega odseka, kakor zatrjuje g. Kerč sam, ampak v prvi vrsti na dejstvo, da je soglašal na odsekovi seji s sklepi odseka le kot krajevni starešina, ne pa kot član vodovodnega odseka, vendar to na stvari ničesar ne spremeni ter tvori njegov predlog v občinskem' ' odboru še vedno poiskus demagogije, kar smo stvarno in točno osvetlili v našem članku. G. Kerč je prav dobro vedel, da govori le skozi okno in da njegovega predloga niti njegovi prijatelji ne bodo sprejeli. S praznimi besedami in s praznimi obljubami se gospodarsko šibkejšim slojem ne koristi. S praznimi obljubami se ustvarja nezadovoljstvo med gospodarsko šibkejšimi sloji, ki se čutijo zapostavljene le radi takih praznih obljub. Ta občutek nezadovoljstva pa gospodarsko šibkejšim po nepotrebnem otežuje njihovo eksistenco in širi prepad do gospodarsko močnejših, mesto, da se ljudi zbližuje v ljubezni in medsebojnem spoštovanju in vzajemnosti. Zato smo in bomo vedno nastopali proti vsakemu poskusu demagogije, pa četudi pride od g. Kerča. Torej ... Socialni tečaj v Kranju Sedanji čas zahteva od vsakega katolika pravilne orientacije v socialnem vprašanju. Od leve in desne se skušajo vtihotapiti v katoliške vrste zmotni in škodljivi nazori glede ureditve človeške družbe. Vsak količkaj izobražen katolik mora biti v teh časih toliko poučen, da zna ločiti zrno od plevela, da se ne da zastrupiti od krščanstvu nasprotnih zmot. Pod okriljem Prosvetnega društva v Kranju se bo vrSi! v dvorani Ljudskega doma socialni tečaj in sicer v četrtek, dne 27. januarja, v nedeljo 30. januarja in na Svečnico 2. febraaja. V četrtek, dne 27. I. bosta zvečer ob 8. uri dva predavanja, v nedeljo 30. I. dopoldan ob 9. uri dva predavanja in na Svečnico ob 9. uri zopet dva predavanja. Po predavanju se vrši debata. Program tečaja je sledeč: 1. ) V četrtek 27. januarja, ob 8. uri zvečer: l.) Socializem in krščanstvo, 2.) Papeške okrožnice in mi. 2. ) 30. januarja, ob 9. uri dopoldne: 1.) Gospodarske in socialne razmere v Rnj siji. 2.) Socialna zakonodaja pri nas. 3.) 2. februarja (Svečnica) ob 9. uri: n 1.) Naše socialno gospodarsko delo. 2.) Naša strokovna organizacija. K predavanju vabimo vse, ki se zanimajo za socialna vprašanja, iz Kranja in okolice. Udeležba za člane fantovskih in dekliških odsekov in za člane delavske katoliške akcije je obvezna. Kar - neverjetno je . . . Neki gospod se je peljal z brzovakom proti Trstu. V Postojni je moral kupiti vozni listek. Železniški uradnik mu pri izplačilu za karto, radi katere je moral zamenjati bankovec, izroči eno liro premalo. Potnik, ki se mu je mudilo, ni imel' časa gledati na drobiž. Mirno se vozi, ko blizu Trsta pride v njegov kupe železničar in ga vpraša, če je on tisti, ki je v Postojni kupil listek do te in te postaje. „Da, jaz sem ga prav tam kupil!" „Vi ste pri izplačilu za listek dobili eno liro premalo. Zato je prišlo telefonično obvestilo, naj se vam ista vrne. Izvolite!" — „Lahko razumete, da sem debelo gledal, ko sem to doživel," mi je dostavil dotični gospod. Kar neverjetno je to, pa vendar le resnično! Naj bo že kakorkoli, naj je železniški uradnik ali železniška uprava to napravila morda samo iz tujsko prometnega ozira, hvalevredno je vsekako. Tujec se lahko zanese, da ga vsaj pri državnih blagajnah ne bodo goljufali. In vsak tujec je vesel takega doživljaja. Tudi pri nas se še dobi kdo — sicer kot bela vrana, — da bi vrnil še tako malo najdeno vrednost ali pa pomotoma pridobljeni dinar. Vendar pa je le splošno že sebično in surovo nekrščansko mišljenje: „Kaj boš tako malenkost vračali" ln iz malenkosti pride — veliko. Ubije se s tem tudi čut za vrnitev večjih svot, ki jih kdo najde ali kako drugače pomotoma pridobi. In koliko ljudi mora morda radi te krivice trpeti? Morda je bil tisti izgubljen zne- sek — edino bogastvo in z žulji zaslužen denar? Popuščanje poštenja tudi v malih stvareh je znamenje ubijanja čuta za pravičnost. In to naši materialisti povsod oznanjajo: Prisvoji si, kaj pa kdo ve? — Znamenje pravega krščanskega čuta pa je, da se vrne, kar ni tvoje. Tudi — malenkosti Potem bomo zopet Tod — poštenjakov, katerih se tujci ne bodo izogibali, temveč radi prišli med nas. Kako vesel bom, če bi kaj kmalu mogel Dišati: Kar verjetno je, da so med Slovenci sami poštenjaki, ki so vredni vsega zaupanja! Ustanovitev podružnic« Društva zasebnik nameščencev Slovenije v Kranju V našem okraju so nekateri zasebni in trgovski nameščenci včlanjeni pri raznih organizacijah, ki doslej niso mogle, zlasti katoliško orientiranih nameščencev, zadovoljiti in jim preskrbeti zadostno opore pri merodajnih faktorjih. V kranjskem okraju smo že dolgo časa pogrešali tako stanovsko organizacijo. Le taka organizacija nameščencev !>i nam nudila uspešno oporo v borbi za pravice pri odločujočih činiteljih. Iz te nujne potrebe se je ustanovi! v Kranju pripravljalni odbor za ustanov tov podružnice »Društva zasebnih in trgovskih ni- STRAN 2 ~~~~~~~~~~~ meščencev Slovenije". Na to opozarjamo vse zasebne in trgovske nameščence, kakor tudi uslužbence javnih korporacij, da bo pričela podružnica za ves sodni okraj v Kranju pošlo- Tedensk KRANJ 5 javnih električnih luči bo namestila mestna obč na na novem mostu čez Kokro. V Delavskem doma v bivših prostorih Jugoslovanske strokovne zveze je začela poslovati s 15. januarjem pisarna Javne borze dela. Pisarno vodi g. Škerjanc, dosedanji uradnik Javne borze dela iz Ljubljane. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Knjiga je človeku doher prijatelj. Čim več prebereš, več zuaš, čim več znaš tem več veljaš. Nasprotno pa prinaša slaba knjiga in sploh slabo čtivo neizmerno zlo. Lahko trd mo, da je v veliki meri kriv slab tisk številnih žalostnih primerov smrti, tako samomorov, umorov in pobojev. Izogibajte Se slabega tiska! Knjižnica Prosvetnega društva v Kranju ima samo izbrana dela, ki nud jo razvedrilo in pouk in vendur ne vplivajo kvarno na človeka. V kratkem času bo dobila tu knjižnica veliko izbiro najnovejših knjig najboljših pisateljev. Knjižnica je odprta vsako nedeljo dopoldne. Občni zbor podružnice S. P. D. v Kranju se vrši v petek dne, dne 28. januarja ob 20. uri v b vši kavurni Narodnega doma. Ker se bo sklepalo tudi o adaptacji Valvazorjeve koče. se prosi za obilno udeležbo. Skupina poselske zveze sporoča, da bo sestanek to nedeljo, to je 23. januarja popoldne ob pol 4. uri po popoldanski službi božji v Delavskem domu v Kranju. Članice, pridite za gotovo vse in pripeljite še druge služkinje. Vsem onim, ki so pripomogli k uspehu naše prireditve, kakor vsem darovalcem, se obrtniki lepo zahvaljujemo. Posebno pa dekletom, ki so pomagale okrasiti prostore. Društvo obrtnikov, Kranj Fantje, sestunek v torek v knjižnici Ljudskega doma ob 8. uri zvečer. V torek zvečer ob 6. uri je preminula gospa Marija žirovnik, soproga g. Janka Zirovnika, šolskega ravnatelja v pokoju, v visoki starosti 70 let. Njen pogreb v četrtek je bil priča njene velike priljubljenosti. Naj v miru počiva, ostalim pa iskreno sožalje! Mestna občina je na javni licitaciji dobavila 40 cm. cevi za kanalizac jo na Cojzovi cesti. Kot najnižji ponudn k je bil na licitaciji g. Likozar Rok, ki je cevi ponudil po ceni 35.75 din, vendar je občina dobavo pover la g. Jegliču Rudolfu, ki je ponudil cevi po 36.— din. Slednji ni vati v najkrajšem času. Vse javne, zasebne in trgovske numeščence vab mo, da prijavijo pristop v to društvo v pisarni Tiskovnega društva v Kranju. e novice prevzel dobave vsled prenizko kalkulirane cene ter je občina potem dobavo oddala g. L.kožarju Roku. Zakaj bi zavrgli svilene nogavice radi popuščenih zank, če Vam pri BATI za malo odškodnino vse popravijo. BATA, Kranj Na prošnjo okrajnega cestnega odbora v Kranju je mestna občina odstop la ob cesti Kranj — Kokrica od svojega posestva Prevole okrog 10 m- za 5 planij. Kukor je znano, so to storili tudi vsi ostali posestniki zemljišč ob navedeni cesti, ker bo cesta na ta način vedno prosta v celi širini, ker bo gramoz izven ceste na za to pripravljen.h planijah. Kakor ostali posestniki je tudi občina te prostore odstopila brezplačno. Pri zadnji občinski seji se je pretresale vprašanje ureditve dohoda na novi most med žup-mščem in škof.jo. Občinski odbor je enoglasno odobril dogovor občinske uprave z korno ustanovo v Kranju, po katerem so se obe stranki dogovorili v sledečem: Koma ustanova dovoli občni porabo prehoda med župniščem in škofijo ter sprejme ta prostor v najem za dobo 20 let, ki se avtomatično podaljša še za 10, ako se pred zadnjim pol letom ne odpove. Občina bo plačevala korn; ustanovi leto priznavalnino v znesku din 10.— ter se obenem obveže, da med župniščem in škofijo zgradi cesto, ki ne bo dopuščala velikega hrupa in sicer asfaltirano ali pa tlakovano z lesenimi kockami. Občna se tudi obveže zgraditi na vsaki strani ceste vsaj 2 in pol m. visok zid, istočasno pa tudi da uredi vprašanje kanalizacije. Ker se ho sedaj med župniščem in škof jo, ki nimata nobene zveze več, zgradil prehod nad novo cesto, ho občina k tem stroškom prispevala polovico in sicer 4000 diii. Ker pa ohč na ne more sedaj začeti z jzruaujo ceste bo /a vsa dela. /a katera se j- obve.",i i »!a jih izvrši, rnze.i teste, pr spe^al.i kotni ustanovi / z orlom in v sredi je bil upodobljen blejski grad. Plamen je migotai, tako da Hartman ni mogel jasno razločiti potez na plemičevem obrazu. Obrnil se je od slike in pogledal po tovarišema, ki sta molče strmela v mizo. Največji popusti za ženine in neveste ^tSs Priporočamo Vam, da kupite balo samo v najcenejši manufakturni trgovini LOGAR & KALAIM, KRANJ, Glavni trg lastnik: SREČKO VIDMAR Nevesta! Najlepšo balo boš imela, če pri Logar&Kalan jo boš vzela! dostavo pošte prav močno občuti. Tja prihaja sedem dnevnikov, nešteto drugih časopisov in pa večina gospodarskih in kulturnih orgunizu-. cij ima v tej vasi svoje predsednike, vsled česar jim je redna pošta nujno potrebna. Prosimo gospoda upravnika, da si izposluje na mero-dajnem mestu kakšnega rezervnega pistnonošo, ■da bo pošta V slučaju kake bolezni ali nesreče vseeno redno vsak dan dostavljena. TRBOJE Tukajšnje Prosvetno društvo priredi v nedeljo 30. januarju t. 1. ljudsko veseloigro ,.Dva para se ženita" ali gouja za srečo. Spisal V. Dobskv, poslovenil I. O, Igralci se bodo potrudili, da napolnijo vsakemu prav do vrha meh za smeh. Predpustni čas zahteva pravega vese-lj, potrud te se in pridite, ne bo vam žal. Društvo je pač potrebno, da ga podpremo od vseh strani. Brez lastnega doma je životarilo naprej in se trudilo, da bi prišlo kdaj do lastne strehe. Posrečilo se mu je zdaj, da je na prostovoljni dražbi kupilo pod-dvojnik s pripadajočo šupo od g. Komurke. Treba pa je precej denarja, da se pokrijejo stroški nakupa in poznejše primerne preureditve, du pridejo prosvetarji do tuko zelo potrebne društvene dvorane. Zato ste vsi domačin; in okoličani prijateljsko povabljeni, da se obilno udeležite predpustne predstave, ki se bo vršila označeno nedeljo ob 3. uri popoldne. Sosednja društva pa so naprošena. da bi isti dan ne prirejala lastnih zabav, marveč da prihite v Trboje, da pripomorejo do uresničitve srčne želje po lastnem domu. Kamen do kamna palača, če ne to, pa vsaj skromna društvena dvorana z odrom. Na veselo svidenje torej 30. januarja ob 3. uri popoldne v Trbojah. NAKLO Občinsko gospodarstvo. Šele pred dobrim letom je prevzel sedanji obč nski odbor v roke našo obč. gospodarstvo, ki so ga prej vodili več let JNSarji. Ze po enem letu se je pokazalo, da je bio upravičeno pričakovanje ljudstva, ki je s tako veliko udeležbo pri volitvah izkazalo zaupanje novemu občinskemu odboru, v dobrem letu je odbor izvršil več kot preje jenesarji v dolgih let h. V Naklem se je izvršila kanaliza-ciju, položile so se cevi in smrdljiva luža zasula, po sredi pa se je zasadilo lepo drevje tako, da zgleda kot nekak park. Občinske ceste so se uredile in razš rile tako, da je res lep užitek voz ti se po njih. Sedaj se bo v najkrajšem času napeljala električna razsvetljava na železniško postajo in tudi cesta se bo razsvetlila. Na postaji Naklo pa se bo zgradila rampa, ki je b la nujno potrebna, da se olajša nakladanje in razkladanje železniških voz. Občina je tudi z vso s lo prevzela akcijo za zgradbo mostu čez Savo: Okroglo — Besnica. Nadalje je okusno preuredila občinsko hišo, to je staro šolo. Pri vseh teh precejšnjih stroških pa je občinske doklade prav občutno zn žala, kar se je poznalo pri davk h. vendur pa kaže, da bo ostal še lep prebitek pri občinski blagajni kljub temu, da je odbor ob prevzetju dobil prazno občinsko blagajno. Z vsemi naštetimi deli pa se je pokazalo, da so bili odborniki pri zadnjih volit-tvah prav posrečeno izbrani in da so vsi prav dobri gospodarstveniki, kar jim moramo samo častitati. Za balo rabite! Toda ne veste, kje bi najceneje kupili. Oglejte si brezobvezno pri CROBATH (pri Franceljnu) veliko zalogo belega blaga za rjuhe, blazine, gradelna za žimnice, raznih odej itd. Prepričali se boste, da so kljub dobri kvaliteti cene nizke. KRIZE Društveno delo. Poročali smo že, da nas je zapustil gosp. kaplan Grčar Feliks. Mnogi so mislili, da bo naše Prosvetno društvo zaspalo. Toda ni tako. V svoji sredi imamo še nekoga, ki da svojo telesno in duševno moč v društveno življenje, samo zato, da se da mladini možnost krščanske vzgoje. To se kaže zlasti ob graditvi novega doma. Koliko truda, skrbi in tudi denarja je položil za razgibanja društvenega dela ta mož, naš skrbeči gospod župnik Hartman Jože. Dokler bomo imeli v Krizah tako goreče delavce, naj nobeden ne misli, da bi naše društveno delo zastalo, ampak bo šlo vedno le k napredku. Kajti v nas je ogenj za delo in ogenj za borbo; pa je ogenj za radost in je ogenj spoznanja, ki dobremu sveti in zlo preganja. Hajarin sin, je naslov igri, ki jo vprizori dramatični odsek Prosvetnega društva v nedeljo 30. t. m. in na Svečnico 2. februarja ob 3 uri popoldan. Ze dolgo ni bilo v Križali take igre. k, bi ob smehu in resnosti nudila mnogo zgledov za srečo družine: maščevanje mladostnih grehov, vrnitev sina v rodno vus kot potujoči muzikant. Pridite, pa bosto vse videli in slišali. Igralci se prav vneto pripravljajo in s svojim posetom se jim oddolžimo za nj hov trud. Nabavite si vstopnice že v predprodaji v konsu-inu, ker je zanimanje za to igro veliko. Da boste lahko prišli vsi na vrsto, bo tudi dvakrat igrana. BREG PRI KRANJU Naši gasilci bodo priredili v počastitev rojstnega dne pokrovitelja gasilske organizacije kraljeviča Tomislava v nedeljo 23 t. in. proslavo, ki se bo začela dopoldne s sveto mušo ob 9. uri. Sv. maša se bo brala v naši domači cerkvi. Popoldne ob 3. uri bo v gasilskem domu slavnostna akudem ja, na kateri bodo deklumucije, govor in lepa igra »Gasilec je naboljši". Na to proslavo vljudno vabijo gasilci. Vstopnina prostovoljna. ŠMARTIN PRI KRANJU Naše Prosvetno društvo ponovi v nedeljo dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne v šmartinskem domu vojno dramo „A njega ni". Nuši igralci pripravljajo za mesec februar veseloigro ..Veleturist", ki bo prav gotovo vsakega zadovolj la. Fantovski odsek jn dekliški krožek priredita v nedeljo 6. februarja telovadno akademijo. Tt dan bomo pokazali, kaj smo se v kratkem času našega obstoja nauč li. CERKLJE Z veseljem smo prejeli vest, da se je starešinstvo okrajnega cestnega odbora v Kranju odločilo vstaviti v program letošnjega gradbenega dela zgraditev propusta na Zg. Brniku in v ta namen vstav lo v proračun znesek 70.000 d n. Upamo, da bo odbor predlagano postavko odobril in tako omogočil, da se to potrebno delo čimpreje izvrši. Zakaj nujno je, da se izravna hudi ov nek, ki ga dela voda v »Suhem grabnu" in tako Vsled prepočasnega odtoka preplavi ob vsakem večjem deževju bunovin-sko cesto. Po novem načrtu se bosta gradila dva betonska mostova ter se bo vodu zlivala v eno strugo na nj hovi spodnji strani. Zučeli bodo tudi strugo postopoma od spodaj po vasi navzgor regulirati. Krajevna organizacija Kmečke zveze opozarja svoje člane, da se vrši ta mesec v Kranju kmetijski tečaj. Predavanja bodo še v tlnev.h 24, 26 in 31 januarja ter 2. februarju od 2-6 ure popoldne v hotelu »Stara pošta", kateri!; naj se člani kakor tudi ostali kmetovalci v čim večjem številu udeleže. Na Sp. Brniku je umrla Kern Marjeta v 82 letu starosti. Čebelarji so na občnem zbora v ponedeljek 17. junuarju sklenili, da bodo letošnje leta čimbolj omejili dovoz tuj h čebel v ajdovo pašo. Predvsem se bo gledalo na to, da vzamejo čebele v pašo samo čelielarji, to pa iz tega razloga, ker drugi ne posvečajo pozornosti čebelam in se vsled tega ropa, kar prizadeva vsem občutno škodo. Običajni Antonov sejem je bil letos nekoliko živahnejši kot po navadi. Na živinskem trgu goveje živine ni b lo posebno veliko, pač pa je bilo precej prašičev. PREDDVOR Sveti misijon se za našo faro prične dne 30. t. m. Ze precej let je min.lo od zadnjega mi. sijona. Potrebno nam je ravno v tem času, da spoznamo večne resnice in skrbimo tudi za posmrtno življenje. Farani, udeležujte se pridig in ravnajte se po navodilih gg. misijonarjev. Umrl je Koširjev oče, Arh Jurij iz Preddvora v 81. letu starosti. Zvečer je bil še z domačimi pri skupni mizi. Zjutraj v petek 14. t. m. ob pol sedmih mu je postalo slabo. Tekom četrt ure je izdihnil svojo dušo. Koširjev oče je bil znan daleč okoli. Bil je dolgo vrsto let župan občine Preddvor. Posebno težka je bila ta dolžnost med svetovno vojno. Ustanovitelj gasilske čete v Preddvoru pred štiridesetimi leti, je bil več let njen načeln.k. Do svoje smrti je bil cerkveni ključar. Skozi in skozi zaveden krščanski mož, jasnih načel in skrben gospodar, je pred letom izročil posestvo svojemu sinu. Številno družino je vzgojil v poštenosti in vernosti. Bog mu bodi plačnik, preostalim naše sožalje! „Ne vemo ne ure ne dneva!" Kako retničn« so te besede, se je izkazalo ob smrti pokojnega Franceta Kaštruna, starega 76 let. V soboto dne 15. t. m. je bil v ordinaciji dr. Valiča nekako ob devetih. Med razgovorom z g. zdravnikom je rekel med drugim tudi: »človek ne ve ne ure ne dneva, kedaj pride" — namreč smrt. Predmet razgovora je bila smrt Koširjevega očeta. Takoj nato se je napotil doraov, a ni prišel več do svojih vrat. Pred viuii hiše je umrl na ro-I1 ih sosedov, ki so prih teli, ko so videli, da je omahnil. Pokojnik je bil eden najbolj znanih »holcurjev". Drvaril je po celi bivši Avstriji, Romuniji in Nemčiji. Bil je na Dunaju in Bu-d mpešti. Ljudje so ga imeli radi, ker je znal tnko lepo pripovedovati svoje doživljaje sirom sveta. N. v. m. p.l Življenje v Prosvetnem domu je zelo živahno. Komaj je dovolj dni v tednu, da se razni odseki razvrstijo v dvorani. Igralci pripravljajo igro, telovadci in telovudke ukudemijo, pevci in pevke so pridno vežbujo za cerkvene in javne nustope. Mladina preddvorske fare, samo po tej poti do izobrazbe in poštene zabave! • Novo brivnico je ustanovil v občinski hiši g. Peter Kos. Občinski zaključni račun zu leto 1936-37 je razgrnjen v občinski pisarni med uradnimi urami od 23. t. m. dalje za dobo osmih dni. Seja občinskega odbora bo dne 9. februarja, ki bo v glavnem obravnavala zaključni račun ter pripravila proračun za leto 1938.39. Nadalje opozarjamo vse lastnike koles, da iste prijavijo v obč nski pisarni med uradnimi urami, oddajo evidenčno tablico ter prijavo v znesku din 14. Volilni imeniki so cel mesec januar razgrnjeni v svrho popravkov. Kdor je dopolni 21, leto in biva v občini, naj se zglasi v občinski pi-surni, da se ga vp še v volilni imenik. Obrtniki, trgovci, gostilničarji itd. morajo v tem mesecu vložiti pr dobninske prijave. Prijave se lahko vložijo pri občini ali naravnost pri davčni upravi. GORICE Preteklo nedeljo smo pokopali daleč okoli znano Kmetovo mamo iz Srednje vasi. Pokojni-ca je bilu vedno dobra mama svojim hčeram, katere je neizmerno ljubila. Prav tako pa je ila Kmetova mama tudi velika dobrotnica revežem. Kako je izvrševala zapoved krščanske ljubezni, bi najlažje povedali tisti, ki so bili deležni dobrot iz njih rok. Rajno mamo bi lahko imeli za zgled, ako pomislimo, kako je lepo in mirno živela z možem v družini svoje najmlajše hčerke in zeta. Kako je bila vesela, ko so se ob njej igTali nedolžni vnučki. Toda tudi lepo življenje ima določene meje. Prišel je osodepoln trenutek, v katerem je Stvarnik vesoljstva poklicul nepozabno Kmetovo mamo k sebi, po 75. letih zemeljskega življenja. Kako so bili rajna Kmetova mama priljubljeni, nam jc pričal veličasten pogreb. Bog naj ji bo usm Ijen sodnik in dober plačn.k, ostalim pa naše sožalje. Niso še ugasnile sveče na svežem grobu Kmetove mame, že se je razširila tužna vest, da se je zopet v Srednji vasi utrgala nit življenja. Zaspali so v Gospodu po dolgi mučni bolezni Matevževa stara mama. Ako bi hoteli naštevati vse dobrote in trpljenje blage pokojnice, bi bilo zelo obširno. Toda Bog ve za njeno delo, zato ji bo tudi usmiljen sodnik. Matevževa mama so b li 10 let starejši od Kmetove mame in so bilj najstarejši član Prosvetnega društva. Blagi pokojnici sta si bili sosedi na tem svetu, daj Bog, da bosta tudi sosedi na desnici Očetovi. Žalujočim naše globoko sožalje! ŠKOFJA LOKA K ..prijatelju" je šel!! Neki zelo ugleden gospod, ki pa ni ravno iz Loke doma, pač pa v neposredni bližini, se je baje napotil, pravijo, da ni še tako dolgo, v Beograd, k nekemu zelo visokemu gospodu, z milo prošnjo, da bi postal tu in ta Ločan to m to. Seveda je romar iz Loke spomnil gospoda iz Beograda, na prijateljstvo, kj ga gojita med seboj in na vesere ure, ki sta j.h prež vela nekoč skupaj ob bistrih gorenjskih vodah. Pa se zopet sušlja po Loki, da to prijateljstvo vendar ni tako, da bi segalo prav na vsa polja in da mu je belgrajski gospod lepo razlož 1, da on sicer silno rad lovi ribe po bistrih loških rekah, a da sedaj nimn časa in da se mu zdi ta voda, ki mu jo on ponuja, precej kalna, on pa da noče v kalnem ribariti. Če bo to res. bo gospod že sam vedel. To namreč vedo hudobni jez.k ! Repoštev. Izvedba te igre 9. I. ob 4. uri pop. je bila lahko rečemo, revija naših najmlajših drainatskih moči. Igra sama je b la v splošnem precej dobro poduna. Naravnost sijajen je bil v besedi in izvajanju sodnik (Korbič Franc), kateri obeta, da bo postal s jajna moč našega društvenega odra. Njegova gladka in jasna be. seda, nas je prav zadivila. Upamo, da bodo naši najmlajši igralci v vsem napredovali ter postali nekoč zborne moči našega odra. Občinski proračun. Pri končni sestavi obč. proračuna (katerega bomo, prinesli v prihodnji št. v izvlečku) se je pokazalo, da bodo znašale doklade 160°/o. Upanje pa je, da bodo pri potrditvi proračuna po kr. ban. upravi znižane vsaj na 125 ali 130°/o. Studenški most bo nov. Leseni most v Fužinskem predmestju, ki drž. preko Selščice skoro tik nad njenim izlivom v Soro, je že celo vrsto let v silno slabem stanju. To je uvidela že prejšnja občinska uprava, ko je dala nabiti na most tablo z napsom „800 kg" v svarilo, da večji prevozi ne smejo preko mostu, ker je most v nevarnosti, da se podre, kar je pred leti že skusil neki vojaški avto. Ker je most precejšnje važnosti, saj veže Novo predmestje in vas Suho z mestom in ker se je most lani že kar pobesil, je sedanja občinska uprava sklenila, da zgradi na mesto starega, nov most. V ta namen je v novi občinski proračun že vnesla vsoto din 50.000.—. Nekako tol ko pa uprava upa, da bo dobila podpore tako, da bo most veljal okoli 100.000,— din. Most ne bo lesen, kot je sedanji, ampak bo spodnji del mostu, to je vsi podporni stebri iz betona, zgornji del pa bo lesen. Most bo tudi precej širši od sedanjega. Tako bo Loka dobila v kratki dobi že drug nov most in to brez hrupa, kot je bilo to pred leti, ko je prejšnja uprava ..gradila" most preko Selšč'ce iz Glavnega trga na Balantovo dvorišče. Mostu seveda še ni, upamo pa, da bo tudi zanj prišel enkrat primeren čas. Tatvina. Tatovi so obiskali »Stefančkovo" domačijo pri sv. Duhu kar podnevi v času, ko ni bilo n kogar domu. Odnesli so precej obleke, perila itd. Dosedaj jih še niso dobili! TRZIC V nedeljo 16. t. m. ob 8. uri zvečer je bil v Našem domu sestanek JRZ. Udeležba je bila tuko velika, da je bil to ne sestanek, ampak lepo obiskan shod, saj so samo moški napolnili dvorano, galerija je bila pa tudi nabito polna. Gorenjčevo prvo nagradno tekmovanje! Danes objavljamo seznam nagrad, katere smo namenili našim bralcem, ki bodo pravilno odgovorili na 5 vprašanj, ki jih bomo objavili v petih zaporednih številkah. NAGRADE: novo moško kolo, kompletno, znamke »Kompressor* 500 kom, strešne opeke „Bobrovecu moška rožna ura Švicarske znamke „Thiel" Poleg teh nagrad bosta še dve nagradi v obliki celoletne naročnine in štiri nagrade v obliki polletne naročnine na naš list. Danes objavljamo tudi prvo nagradno vprašanje. Bralci naj hranijo nagradne kupone z odgovori ter naj jih z zadnjim odgovorom pošljejo na naslov: Gorenjec, Kranj, »Nagradno tekmovanje". ODREŽI I. nagradni kupon: 1.) Kdaj je dr. Anton Korošec prebral majsko deklaracijo v dunajskem parlamentu ? Odgovor: ......................................................................................................................................................~....... Naslov:...................-.................................................................poklic; x........................................ bivalilce: ......................................................................................, poBta:....................................................... »GORENJEC« Ženini in neveste! Neštetokrat sem Vam že dokazal, da dobite najcenejše in najlepše fotografije pri fotografu JUG - Kranj Govoril je minister g. dr. Miha Krek, katerega so navzoči navdušeno pozdravili že pri prihodu v dvorano, po govoru so ga pa zopet nagradili •/ viharn mi ovacijami. Vsi navzoči so se zadovoljno vračali na svoje domove. Občina je razpisala nekatera dela za adaptacijo občinskega doma. Licitac ja se je vršila v soboto 15. t. m. Komisiji sta prisostvovala člana občinskega odbora gg. Snoj Hinko in Mar-kič Andrej. Licitacije so se udeležili 4 ponudniki. Občinska uprava si je pridržala rok 30 dni, da morajo ponudniki ostati v besedi, če se ne bi preje odločilo, kdo je najugodnejši ponudnik. Letošnjo zimo, čeprav ni dolgo trajal hud mraz, je Tržič občutil precej hudo, ker so višje ležeči kraji n. pi\ Zgornja Preska in pod Farovžem izgubili vodo. V soboto 8. t. m. je bil pa ves Tržič nekaj ur brez vode, ker je hud mraz pokvaril celo glavno vodovodno cev. Pomanjkanje vode s li občinsko upravo, da bo ves vodovod morala dati preiskati pravim strokovnjakom in urediti uporabo vode tako, da bodo vsi prebivalci mesta enako deležni dobrot vodovoda. Občinski proračun za leto 1938-39 je bil razložen od 3. do 8. januarja. Izkazuje 1,177.564 din izdatkov in prav tol ko dohodkov. Pritožb ali pripomb v zakonitem roku ni bilo. Prihodnji teden bo proračunska seja občinskegu odbora. Te važne seje, bi bilo prav, da se udeleži čim več poslušalcev. Ako hočete imeti res prvovrstno, dobro in poceni pohištvo, zglasl-te se pri tvrdkl Mizarstvo ..Slotfm" Lastnika; Hudomalj - Božič Kranj - Struievo St. 44. Razglas Podpisana uprava poziva, da se takoj, a najkasneje do 1. februarja tek. leta zglasijo v občinski pisarni — vojaški urad — : 1. Mladeniči, rojeni leta 1918. pristojni v občino Kranj, radi vpisa v rekrutni spisek. S seboj morajo prinesti družinsko polo, vojaške knjižice očeta in starejših bratov, kateri so že odslužili kaderski rok. Za one mladeniče, kateri ne bivajo na teritoriju tuk. občine, morajo to dolžnost opraviti njihovi roditelji ali drugi sorodniki. 2. - Mladeniči, rojeni ieta >1920. pristojni v občino i Kranj, kakor tudi oni, kateri so pristojni v d|ruge občine, a bivajo stalno na teritoriju tukajšnje občine. Za mladeniče, kateri so rojeni v Kranju in bivajo izven tukajšnje občine, morajo to dolžnost opraviti starši ali drugi sorodniki. Opozarjajo se tudi starši onih mladeničev, kateri niso bili rojeni v Krunju in tudi sedaj ne bivajo v občini, pa so si tekom let pridobili domovinstvo v tukajšnji občini, da iste prijavijo radi vpisa. 3. Vojni obvezniki, pristojni v občino Kranj, rojeni leta 1888. do 1915., kateri se smatrajo za vojaško službo nesposobne in želijo, da se jih prilikom rednih naborov v tekočem letu predstavi rekrutni komisiji. Kdor se temu pozivu pravočasno ali sploh ne odzove, bo kaznovan po voj. kaz. zakonu radi neizvrševanja vojaških dolžnosti. Kranj, dne 19. januarja 1938. Uprava občine Kranj. Ali ste že odgovorili na prvo nagradno vprašanje! Kmetijstvo DONOSNEJŠE KRMLJENJE MOLZNIH KRAV. (Iz predavanja na tečaju Kmečke zveze v Kranju.) Ker smo pozimi primorani krmiti tudi s slamo, čestokrat krmimo molzno kravo prav negospodarsko in neracionalno. Ugotovljeno je, da srednjetežka krava iz dnevne krme: 5 kg slabejšega sena, 5 kg ovsene slame in 10 kg pese zamore tvoriti le (Vi 1 mleka. Ako krava ob tej krmi (posebno krave po teletu) daje kljub temu mogoče 6 do 8 litrov mleka dnevno, mora živa! vzeti snovi za to večjo množino mleka iz svojega telesa, iz mišičevja in kosti, ne iz krme, ter je tako krmljenje silno negospodarsko. Upoštevati moramo namreč, da se pri vsaki preosnovi redilnih snovi iz krme v snovi telesa izgubi mogoče dve tretjini beljakovin (katere zgori jo pri presnavljanju). Za vsako tvorbo 1 kg telesne beljakovine (mesa) je torej na pr. potrebno 3 kg belakovine v krmi. Pri vsaki nadaljnji pretvoritvj telesne beljakovine (mesa) v mleko se vršijo iste izgube ter bi torej za tvorbo 1 kg beljakovine v mleku bili potrebni 3 kg beljakovin mišičevja oz. mesa. KMETJE! GOSPODARJI, GOSPODINJE, KMEČKI FANTJE IN DEKLETA! Vabimo vas, da se gotovo udeležite KMETIJSKEGA TEČAJA, ki ga priredi Kmečka zveza v Kranju. PONEDELJEK, 24. januarja od 2 do 4: Polje-deljšTvo in travništvo. Od 4 do 6: Gospodarsko merstvo in računstvo. SREDA, 26. januarja od 2 do 4: Sadjarstvo in uporaba sadja. Od 4 do 6: Davki. Tečaj se vrši v dvorani liotela „Stara pošta" v Kranju. Pristop na tečaj imajo vsi kmečki ljudje brez ozira ali so člani Kmečke zveze ali ne. Torej po domače povedano, ako kravi dajemo zadostno količino tečne, beljakovinaste krme, tolikšno množino krme, da krava vzame lahko vse snovi za tvorbo mleka le iz krme, imamo samo enkratno izgubo na snoveh pri presnavljanju. Ako vendar mora vzeti krava snovi za tvorbo mleka iz svojega telesa, ako torej krava dobra molznica telesno oslabi, shujša, imamo dvakratno izgubo in sicer izgubo na snoveh, katera nastane pri presnavljanju krme v meso in zopei izgubo, katera nastane pri pretvoritvi mesa v mleko. Krmimo torej krave raje od vsega začetka zadosti tečno, da bodo tudi najboljše molznice dobro rejene, ker edino to je gospodarsko! Dd bi se molzriost zvišala za 1 1 bi morali torej'kravi, kateri smo' dali že za golo pteživ-Ijunje zadosti krme (n. pr. 5 kg slabejšega sena 5 kg slame in 10 kg pese) krmiti oz. dodati še približno: 12 dkg sojinega zdroba ali ribje moke, ali 17 dkg zelo drobnih bučnih ali sončnih preš, ali 20 dkg lanenih preš, ali 30 dkg kokosovih preš, ' ali 45 dkg pšeničnih otrobi, ali 50 dkg pšenične krmilne moke ali zelo dobre suhe detelje, ali 63 dkg ječmenovegu zdroba, ali ?1 dkg odličnega sena, ali 1 kg zelo dobrega sena, ali 2 kg slabega sena, ali 4.50 kg ovsene slame. ( 1 kg I,menih preš torej teoretično zviša molzriost za 5 I, 1 kg pšenične krmilne moke za 2 litra.) Vse navedeno množine posameznih krmil imajo približno in povprečno enako množino beljakovin, enako sposobnost vplivati na zvišanje molznosti (za 1 1) in bi bilo torej tudi navedeno množino krmil enako presojati glede cene pri morebitnem nakupu. 1 kg lanen h tropin je torej za tvorbo mleka (pri primerno rejeni kravi kravi) bolj izdatno ko 2 kg pšeničnih otrobov. Za 1 kg lanenih tropin torej lahko plačamo v danem primeru več kot še enkrat toliko, ko za 1 kg pšeničnih otrobov. (Vsa tečna krmila bi bilo pokladati surova, suha (ne v napoju) ali le toliko zmočene, da ne prašijo.) W. Kako se ustvarja senzacija Neki listič je prinesel najprvo vest, da je predsednik Hraniln.ce in posojilnice v Kranju, vsaj kakor se čita med vrsticami, kupil vložno knjižico Hraniln.ce in posojilnice na Jesenicah za 70°/o zato. da kot predsednik Hranilnice in posojilnice v Kranju zlorabi svoj položaj in doseže dobropis pri kranjski hranilnici v kritje svojega dolga. Mi smo že v ..Gorenjcu" pojasnili, da Gorjanc Franc, ki je predsednik Hranilnice in posojilnice v Kranju, ni kupil nobene vložne knj žice Hranilnice in posojilnice na Jesenicah za 70*/« zato, da bi dosegel prepis te vloge pri kranjski hranilnici ter da tudi ni urgiral njenega prepisa. Urednik tega lističa je ušel tiskovni tožbi radi atnriestije. Ko je »listič" videl, da se njegova neresnična podt.kanja niso obnesla, je objavil drug članek, v katerem trdi, da je Gorjanc Franc kupil hranilno knjižico Ljudske hranilnice in posojilnice na Jesenicah glasečo se na 20.500.— Din za 14.350.— Din od mizarja Juvana Franca. Izrecno ne trdi, da bi ta nakup imel kako zvezo s Hraniln co in posojilnico v Kranju, vendar je tudi v tem članku med vrsticami ponovljena ta insinuacija, ker označa ta članek Gorjanca kot predsednika Hran lnice in posojilnice v Kranju in kot človeka, ki da je prodajal iz svoje veletrgovine blago za hranilne knjižce tega zavoda ter mu očita celo nelojalno konkurenco. G. Gorjanc je vložil tožbo, da omogoči uredniku izkaz njegove resnicoljubnosti. O iz du tožbe bomo še poročali. Pripominjamo le toliko, da prodaja vložne knjižice Hraniln.ce in posojilnice na Jesenicah nima nobene zveze 6 Hranibaico in posojilnico v Kranju. Prav zanimivo informacijo pa nam je dal prodajalec g. Juvan Franc, mizar iz Klanca. Juvan Franc je imel vložno knjižico Hranilnice m posojilnice na Jesenicah z vlogo 20.500.- Din. Na inserate, ki jih je priobčeval dotični »listič", se je Juvan zglasl pri Čolnarju Lojzetu v Kranju, ki je izjavil, da bi kupil le vložno knjižico Hranilnice n posojilnice v Kranju. Čolnar je napotil Juvana na nekega brivca v Kranju, ki bi event. zamenjal Juvanu njegovo knjižico za knjižico Hranilnice in posojilnice v Kranju. Tudi z zamenjavo ni uspel. Ker je Juvan gradil hišo in ker mu Hranilnica in posojilnica na Jesenicah ni izplačala vloge, niti ni mogel prepisati vloge Hranilnice in posojilnice na Jesenicah na Hranilnico in posojilnico v Kranju, je ponujal to vložno knjižico še raznim drugim osebam in končno tudi Gor-_ jancu Francu. Gorjanc Franc knj:ž ce sprva' ni hotel kupiti. Da bi Juvanu pomagal v sili, mu je končno obljubil, da bo knjižico kupil, če jo bo mogel vporabitj v Jeseniški okolici, kjer ima tudi svoj obrat. Juvanu pa je pustil možnost, da vložno knjižico vzame nazaj, če bi jo mogel kje bolje vnovčiti. Juvanu pa se boljše vnovčenje vložne knjižice ni posrečilo ter je Gorjancu hvaležen, da mu je pomagal iz stiske. Po prodaji vložne knjižice je Čolnar Lojze vprašal Juvana, če ima še vložno knjižico. Ko je Juvan povedal, da jo je prodal Gorjancu, je Čolnar izjavil, da mu v Hranilnici in posojilnici v Kranju radi tega niso hoteli prepisati vloge iz Hranilnice in posojilnice na Jesenicah, ker je bil Gorjanc kupec knjižice ter da jo je Gorjanc kupil zato, ker je predsednik Hranilnice in posojilnice v Kranju in da bo lahko pri isti z njo razpolagal Kljub opozo-ritvi g. Juvana, da to n( resnično, je izjavil g. Cojnar, da bo to že on napravil in Gorjanca ..vščipnil" v svojem listu. Ta pojasnila g. Juvana so pač dovoij zgovorno spričevalo za g. Čolnarja. Vsem, ki se nameravate fotografirati! Pri boljšem fotografiranju naredim po dva posnetka in pri vpogledu prob šele naročite fotografije. (Oglejte si naše izložbe!) Foto JUG, - Kranj mnSai oglasi Za vsako besedo, v milih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din B. Rangus zlatar in sodni cenilec Kranj Velika izbira poročnih darili Oglejte si novo urejene izložbe! 14 kar. zlato že od Din 60-- dalje. 14 kar. zlato že od Din 80-— dalje Največja izbira ur, zlatnine, srebrnine, alkoholnih mer. optike, jedilnega orodja, kristala, največja zaloga lculcu ur vseh vrit in cen. — Vsa v to stroko spadajoča popravila in predelave se pod jamstvom strokovno, točno in solidne izvrže. — Prepričajte se pred nakupom, zahtevajte cenik. Važno! Modroce, otomane, spalne diva-ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Velike zaloge zidne opeke, ki jo nudim po najnižji dnevni ceni. Po dogovoru dostavim tudi na dom. Milka Peternelj, Selca 67. Proda se dobro ohranjeno moško kolo za 450.— din in otroški voziček za 250 din. »Na planini" št. 34. Več mizarskih pomočnikov za fina pohištvena dela sprejme mizarstvo Pollak, Kranj. Motor znamke Motosacoche 350 cm', v zelo dobrem stanju naprodaj. Tone Pogačnik, Kranj, Zlato polje 9. Slamoreznico ročno z osemkratnim rezanjem prodam. Naklo št. 18. Kupim pianino, eventuelno samo za uporabo. Ponudbe na upravo. Prodam dresiranega dobermana. Naslov v upra- Malo sobo v mestu iščem za takoj. Naslov v upravi. Majarja, ki zna dobro molsti, ;takoj sprejmem. Plača 350.—. Naslov v upravi. Frizerski salon sprejme učenko, pridno in pošteno. Kunstelj Stanko, Primskovo 15, Kranj. Na prodaj imam več kanarčkov, čistokrvne harcerje, dobre pevce in tudi bele harcerje. Naslov v upravi. Stanovanje se s 1. februarjem odda v sredini mesta. 2 sobi, kuhinja. Jeglič, Kranj. Ugodno se proda popolnoma nova spalnica iz mehkega lesa. Naslov v upravi. Pos Pozor! Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. Večja odprodaja raznovrstnih damskih čevljev od Din 80'— do Din 135-— Andrej Černilec trgovina s čevlji Kranj ■ Prešernova 8 Žarnice pregorele sprejme v popravilo oziroma v zamenjavo z doplačilom od din 6 50 dalje »Obnova žarnic" pri Franjo Nadižar Kranj, Prešernova ul. 18. Cenjenemu občinstvu se priporočam za nakup voščenih sveč za svečnico. Slaščičarna P. Faletlč KRANJ, Jenkova ul. 6 Cene zmerne! Postrežba solidna! Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranja. Hotel Stara pošta, Kranj Vsak petek sveže morske ribe po najnižji dnevni ceni. — Po naročilu se dostavi tudi na dom. Prodajamo: Original Dingač, Kaitelanskl Opolo ter pristna dolenjska In štajerska zbrana vina. čez ulico 2 do 4 din ceneje. Tiska tiskarna Tiskevaetfa draatva v Kranja.