79. štev. V Ljubljani, v soboto 19. julija 1879. Letnik VII, Inseratl ne sprejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 kr., čo se tiska lkrat, 19 4 II ll 1» I» ' »l ^ >1 11 II ll 3 ,, Pri večkratnem tiskanj ne lena primerno zmanjša. R ok o pi si so ne vračajo, nefran kovan« pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo («um nistracija) in ekB|: edicija na Florijanske ulice h. št. ID. Politični list za ;i nara fl. Po pošti prejemar velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr. kh poileta . . 5 „ — „ tu četrt leta , . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto , . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . 4 ., 20 „ na četrt leta . - „ 10 „ V Ljubljani na dom posiljan veljA 60 kr. več ua leto. Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. V, Slovenci! Znano je vsem, kako je svet dandanašnji v razne stranke razdeljen. Prav za pravste pa le dve stranki v vedni vojaki druga zoper drugo: Ena za Kristusa iu njegovo cerkev, druga za Beliala in njegovo kraljestvo, ter si vsaka prizadeva svoja načela razširjati in v dejanskem življenji vkoreniuiti. Enako znano je vsakemu izobraženemu, koliko moč ima dandanašnji tiskarstvo inknji-garstvo sploh. In ne da se tajiti, da brezverska stranka ima le zato toliko vspeha in vpliva v javnem življenji, ker ima oboje v veliki večini v svojih rokah. Temu početju se ni mogoče drugače ustavljati, kakor da se katoličani bojujejo z enakim orožjem: „ S čimur kdo zmaguje, s tem mora biti zmagan." Modri kristjani so to tudi že davnej spoznali ter si prizadevali z velikim trudom in mnogimi žrtvami katoliške tiskarne in bukvarne vstauoviti ter se z njih pomočjo zoper brezversko stranko in njena pogubljiva načela vojskovati. To je bil začetek in vzrok da so se po vseh deželah in več h mestih katoliške tiskarne in bukvarne suovale ter so tudi res po vseh glavnih mestih že vstanovljene. Ker se tudi pri nas ne manjka krščanstvu nasprotnega duha, tudi mi ne smemo rok križem držati, ampak se s potrjenim orožjem zapeljevanju katoliških Slovencev ustavljati. Zato se je osnovala v Ljubljani družba rodoljubov, ktera je pridobila knjigarno O. Klerr-ove vdove ter jo hoče spremeniti v strogo katoliško knjigarno. Dovoljenje, osnovati „katoliško bu k varno", je družba od visoke c. kr. vlade kranjske z od 1 o k o m 6. j u 1 i j a t. 1. ž e dobila ter odprla bukvarno na katoliški podlagi. Pečala se bode bukvama z vsem, kar h knjigotržtvu sploh gre; tedaj bo kupovala in prodajala vse krščanske knjige in podobe, na- ročevala vse poštene časopise, politične in zabavne, bo zalagala koristne in podučne spise itd. Če bo kazalo ter okoljščine dopustile, bo osnovala „posojilnico" za pošteno zabavo in poduk. Še posebno si bode prizadevala za slovensko slovstvo ter bode vse dobre slov. knjige in liste imela v zalogi, ali jih naročevala, kolikor jih bo mogoče dobiti in jih bodo naročevalci želeli. S čimur se pa katoliška bukvama nikdar ne bo pečala, je brezvestna in pohuj-š 1 j i v a b a ra n t i j a. Ile* žalostno je, kako brez-mišljeno in lakomno se ravno v imenitni zadevi knjigotržtva dela! Nočemo dalje — do-velj bodi na nevarnost le opomniti! Tedaj izrečemo odločno, da na eni strani podobe Izveličarja, Matere Božje in svetnikov, vštric pa na pol golih svetnih nesramnic — na eni strani katekizem in mo-litveniki, na drugi pa kužljivi romani, ne bodo v zalogi „katoliške bukvarne" nikdar prostora imeli. Svet res pravi: kupčija je kupčija — naj kupec, naročevalec odgovarja. Temu nasproti pa neki slovenski prigovor malo drugače govori: Tisti, ki krade in tisti, ki mu vrečo drži. . . . Tudi mi pravimo: Kupčija je kupčija; zato smo že spredaj naznanili, da novo osnovana bukvama ne bode le katekizmov in molitvenikov naročevala in prodajala, ampak se z vsemi oddelki knjigotržtva pečala, bodi si v kakoršnem koli jeziku, bodi si knjiga cerkvena, znanstvena, zabavna itd. Ali z ne-pošteuim, pohujšljivim blagom kupčevati le zato, ker dobiček donaša, ker spačeni svet zahteva, tega ne imenujemo več kupčijo, ampak vnemarno, na vse strani pogubljivo lakomnost! In s tako se „katoliška" bukvama ue bode vcrioitm nikoli pečala. Priporoča se tedaj s tem načelom katoliška bukvama vsem ena-komislečim rodoljubom in katoliškim Slovencem terjimponuja svojo postrežbo in posredovanje. Vsaka uaročba se bo izvrševala nemudoma in kolikor bodo okoljščine dopuščale po nizki ceui. Konečno še izrekamo, daosnovalni družbi ne gré za časen dobiček, ampak za višje dobre namene, če bode bukvama s časoma kak znameniti dobiček imela, se booe po okoljščinah in po potrebi obračal v podporo kake dobre, katoliške reči. Z osnovo katoliške bukvarne ne mislimo komu škodovati, ampak le služiti dobrim namenom. To je bil tudi vzrok, da se je osnova zdavnej potrebne bukvarne tako dolgo odlašala. Mislimo, da bi nam visoka c. k. vlada tudi Ljubljanske slike. (Dalje.) Krščcnca (serva civilis). Priimek „krščenca" mora biti že star, zgo dovinarji in jezikoslovci trdijo, da prihaja še od poganskih časov, ker so sužnji najprej spre jemali krščanstvo, toraj je možki sluga ime noval se „krščan", ženskemu poslu pa so rekli ,,krščenca". Od tod je priimek ostal vzlasti ženskim poslom tudi potem, ko so njih gospodarji tudi dali se krstiti. Dandanes je ohra njen le še pri slovenski gospodi in med mestnim prebivalstvom, nemški pa je sploh le „dienstbot." Razdeluje se krščenca v več razredov, nekaj po višem in nižem stanu gospodarja ali gospodinje, nekaj po različnih opravkih, nekaj pa po plači, ktero dobiva. Najviša je hišna, ki ima zmiraj pristop v najtajnejše svetišče hiše, za njo pride dojivka ali varovanka otrok, potem kuhar ca, zadnja je pa dekla. Se ve, da je v Ljubljani le malo hiš, ki bi si mogle špogati vse te, hišna in kuharca že zadostujete in če pride dojivka, je že hišna od več. Po navadnih hišah nahajaš kuharco in deklo, pa tudi samo kuharco, ki potem opravlja vso družino. Ker med vsemi temi nipravega bistvenega razločka, nam ni treba gledati vsake posebej, ampak lahko jih denemo vse skup na eno rešeto. Po večem se krščenca ni rodila v Ljubljani, ampak prišla je iz kmetov ali celó iz druge dežele, posebno s severa, ker ima ta ženski rod to posebnost, da le proti jugu sili. Tako n. pr. gre veliko Kranjic v Trst, mi pa dobivamo ženske posle s Koroškega in Štajerskega, nekoliko tudi z Dolenjskega. Za službo potrebnih vednosti si ve mlado dekle kmalu pridobiti, ker je bistrega uma in po večem čvrstega telesa; še celó ljubljanskega „kuheltajča" se vsaj toliko privadi, da more shajati z gospo, ki ne zna ali ne mara znati slovenski, in da more iti v službo kam, kjer jej je strogo prepovedano z otroci govoriti drugače ko nemški. Marsiktera se upa podati še v tako službo, v kteri ne more v hiši govoriti svojega maternega jezika z nikomur drugim, ko s svojim Bogom. Vnanje se krščenca od druzega ženstva prav zeló razloči, skoro se sme reči, da po nji lahko sodiš gospodarja ali gospodinjo njeno. Kaže se ti povsod čedno oblečena in dobro rejena, vzlasti dokler je še mlada ali vsaj ne stara. Nekoliko jej pomaga k temu dobra in obilna hrana, še več pa delo in zdravo ter čvrsto telo; sploh se sme po vsi pravici reči, da so v Ljubljani ženski posli najbolj čvrsti in zdravi med ženstvom, dokler se branijo in varujejo mestne gnjilobe. To je še trdna slovenska kost in kri, nepokvarjena po tuji ple-snobi in mehkužnosti; ker marsiktera potem ostane v Ljubljani in se omoži, preskrbuje tudi mesto z zdravim naraščajem, ki bi polagoma izmrl, če bi ne dobival od zunaj zdravega pritoka. Po tem splošnem uvodu poglejmo krščenco ktere koli baže, kako se doma v hiši in kako zunaj nje obnaša. Ker je skoro ud družine — in to tem bolj, čem nižega stanu je družina —jej skoro nič prikritega ne ostane, kar se v hiši zgodi; kar ne vidi in ne sliši, to ugane, zadnjega morda še celo več nego je. Zato je polna hišnih skrivnosti, ktere pa vendar tako dolgo hrani za-se, dokler prepolni lonec ne izkipi. Vendar takih reči ne gre razbobnat na javni trg, ampak jih povč le prijatlici pod tem pogojem, da mora jih zii-se obdržati; pri-jatlica proda reč, kakor jo je kupila, včasih za kako drugo skrivnost, in to gre naprej tako dolgo, da vse mesto zve. Se ve, da krščenca tako kupljeno mikavno novico naprej proda svoji gospej nekoliko raztegnjeno, ta jo pri- popolno nove katoliške knjigarne ne bila odrekla (kar je dovoljeno vsim glavnim mestom), vendar, da bi nikdo ne imel pretveze nam do-bičkarije in lakomnosti očitati, smo čakali, dokler se nam je prilika sama ponudila, si pridobiti že mnogo let obstoječo bukvarno, da zdaj tako rekoč ni druzega, kakor le spremen imena in namena bukvarne. Kar je povsod dobro delo, menda se v Ljubljani ne more imenovati slabo. Kar je povsod potrebno, tudi pri nas Slovencih ne bo nepotrebno! Bog pomozi! Začasno je bukvama na stolnem trga b. št. 6 tik stolne cerkve. V Ljubljani 18. julija 1879. Katoliška bukvama. Kaj hoče Taaffe. Taaffe je sam rekel, da liberalna stranka nema pravih korenin med ljudstvom, iz kterih bi srkala vedno novega življenja in novih moči; podobna je stoječi vodi brez pritoka in odtoka, ki se slednjič tako osmradi, da ue more nobena čedna žival več z njej živeti, ampak k večemu kaka žaba ali pa kača. Iz take sodbe pač smemo sklepati, da se Taaffe ne misli opirati na nemškoliberaluo ali ustavo verno stranko. Tega tudi liberalni listi ne trde, ampak tolažijo se, da se bo ministerstvo le malo predrugačilo, in da bo tako prenovljena vlada lavirala med obema strankama, med fe-deralisti in centralisti. Za en čas bi to veljalo, ako bodo liberalci hoteli mirno gledati, in ako bo vlada hotela resnično uvesti na rodno ravuopravuost, kar je nam gre vsaj po 19. drž. osn. postav. Drugače pa se bo stvar zasukala, ako je Taaffe volje, porabiti konservativno večino le za svoje namene, za dovo ljenje budgeta, za odobrenje okupacije, za zu-najno politiko itd. V tem slučaji se bodo Slovani kmalo naveličali podpirati ministerstvo in stradati pri vsem tem narodnih pravic. Stvar je že tako daleč dozorela, da morajo Slovenci boljših dni videti, če se jim prav Taaffe upira, moral bo ravno tako odstopiti, kakor njegovi predniki. Kaj Taaffe namerava, tega do zdaj še nikomur ni povedal; vendar nam daje kompromis češkega plemstva, ki se je osnoval po Taaffejevem nasvetu, poroštvo, da minister vendar misli na nekako spravo, in da bi rad odstranil dosedajno nasprotje. Mogoče je, da Taaffe dela v porazumljenji z grofom Andrassyem, ki je jako nevoljen ua ustavoverce, ker so mu vedno oponirali zaradi Bosne, pa govori se tudi o svitlem cesarju, da je izrekel se, da hoče imeti konservativ-nejšo vlado iu državno zbornico, in potem bij delal Taaffe naravnost v smislu cesarjevem. Nemški listi trdč, da bo moral delati Taaffe koncesije na vse strani, ako si hoče zagotoviti večino v državnem zboru. Saj to je ravno, kar mi hočemo, se ve da, mi imenujemo pravico, kar se imenuje pri ustavovercib „koncesija'1 in brez takih koncesij v narodnem oziru pač ne bo mogel Taaffe izhajati. V gospodarskem oziru se nam zdi, da hoče Taaffe Bismarka posnemati, ker je dovolil, da sov večno prišli produktivni stauovi, poljedelci in obrtniki, zastopniki in previdnejši zastopniki obrtnikov iz mest imajo v zboru veliko večino, in bodo lahko branili produktivno delo pred grabežljivimi rokami judovskega kapitala, ako bodo le hoteli. Ven dar pa je gospodarski program Taaffejev še meuj znau, ko politični program. Saj dolgo ue more pri tej negotovosti ostati, v malih tednih pa bomo vedeli, pri čem da smo. Naj pride, kar hoče, slabeje, ko do zdaj, ne more biti. V pojasnilo strankarskih imen. To, kar hočemo zdaj razjasniti, moralo bi že zdavnej vsem zuauo biti, ko bi se sploh ljudje o stvareh natančneje podučiti hoteli, pa ljudstvo je že tako, da sluša uajraje na „schlag-\vorte". Naši nasprotniki so si pridejali ime „liberalne" stranke, akoravuo jim ta priimek ue gre. Početkom je bil ,.liberalec" tisti, ki se je poganjal za ustavno svobodo, za ljudske pravice. To je bil pravi liberalizem. Kmalo pa so se polastili liberalnega gibanja judje in prostozidarji (freimaurerjij, kteri so ga spra vili v tir, ki je bil le proti katoliški cerkvi in in proti krščanstvu obrnjen; za ljudske pra-v ce pa se je le še na videz potegoval. Temu popačenemu liberal zrnu so se kmalu pridru- žili vsi lehkoživci iu različnim strastem vdani ljudje, ter so kmalo prostost vesti in telesni vžitek proglasili za pravo svobodo. Ko je liberalizem do vlade dospel, oklenili so se ga nadalje vsi renegati, kruhoborci in drugi podkupljivi ljudje. Tako je prišlo, da Be je prvotno idealni liberalizem končno popolnoma spridil in vsem poštenim ljudem pristudil. Nas, nasprotnike tacega liberalizma, imenovali so iu še imenujejo „klerikalce", ter nas sumničijo, da smo sovražni vsaki ustavni svobodi. Oboje pa je neresnično : mi smo bili in smo za pravo ustavno svobodo, ako le po-stavodajalstvo ne spodjeda krščanskih nazorov in ne napada katoliške cerkve, naše matere. Tudi ne znamo, kaj mislijo naši nasprotniki reči, kedar nas imenujejo „klerikalce" ? Ako hočejo s tem reči, da se potegujemo edino le za koristi duhovščine, potem nam ta priimek ne gre, kajti potegujemo se za vse stanove, v prvi vrsti za produktivne stanove, poljedelce in obrtnike, Kakor grof Hohenwart, smemo tedaj tudi mi reči, da v tem smislu nismo „klerikalci". Akoravno branimo čast in veljavo naše duhovščine, ki jo po vsem tudi zasluži, vendar ne zahtevamo za-njo nobenih predpra-vic, ne zahtevamo, da bi se na korist duhovščine kakemu drugemu stanu škoda ali krivica godila; tudi ne zahtevamo, da bi morala duhovščina v vseh zborih prvo besedo imeti; le to zahtevamo kot verni katoliki, ne pa kot zaguvorniki duhovšč ne, da se naj postave kujejo v smislu krščanstva in katoliške vere, na ktero smo pri sv. krstu prisegli. Vsakako, ako pomeni „klerikalizem" brambo naše vere in zvestobo Kristovemu nauku, potem smo res „klerikalci". Beseda „klerikalec" pride cd „klerus", to je duhovščina ; kriva pa je misel, da je samo duhovščina dolžna braniti katoliško vero, tedaj je tudi kriv nazivek „klerikalec". Vsi katoliški kristjani so dolžui braniti sveto vero pred napadi brezvercev in kri-vovercev, judov, rudtčkarjev in prostomavtar-jev; tedaj bi se zamogla naša stranka imenovati pač katoliška, nikakor pa „klerikalua". Na Nemškem se je zan čljivi in lažnjivi priimek „klerikal" že zgubil, in nam po mislih sorodna stranka se imenuje „katoliška stranka" (katholisches centrum). Tudi mi ne smemo poveduje svojim znankam in piše prijatlicam in tako je telegrafičua zveza kmalu narejeua. Večkrat so taka poročila poslov zanesljivša od onih po časnikih, vsaj so bolj „napucana'1 in pikantneja. Veliko, recimo naravnost: največ: k tej škodljivi razvadi pripomore gospa sama, ' ki take novice posebno rada posluša in še kaj daje za-nje, namesti da bi jezičnici zaprla usta s strogo besedo. Tako se navadi somnja, na kterem kupuje in prodaja babje in druge čenč ', resnične in izmišljene ali vsaj zelo raztegnjene novice nekaj za lastno rabo, nekaj za to, da jih naprej prodaja ali zamenja z drugimi. So-menj je na vsakem kraji, treba je le dveh, če so pa tri, je že karžegnanje; toliko časa stoje skup, da se človeku kar smilijo in bi jim prinesel stol, če bi ga pri roki imel, da bi vsaj sedele. Tudi štacune so dober Btudenec za novice, s kterimi se komiji prikupljajo; če je pa ktera mlada in obilna, dobi tam še nekoliko sladkih besedi. Zato se pa tudi zgodi, da ktera, če se pošlje po kako reč, za ktero se zelo mudi, pride uazaj, kakor da bi jo bil po smrt poslal. Če jej zato kaj reč-š, ti obrne hrbet, obraz pa skremži tako, da bi se ga vstrašil, če bi te na samem srečal. Druga vrsta je pa, ki se ne meni toliko za druge, ko za-se. Ta je večidel že spameto- vana, č-ravno še mlada. Pripetilo se jej je bilo morda kaj, vjela se je bila v zanjke ka cega zapeljivca, ki jo je z obljubami in zlatom preslepil, m»rda je spodtekmla se tudi nad lastnim prevroč m src-m. Na vse to je pa prišla mrzla ploha treznosti, ki jo je popolnoma ohladila, morda njeno srce celo ubila, da ga zdaj ni. Je pa še nekaj v nji, kar jo žene nastavljati mreže sinovom gosposkih hiš ali sploh mladim gospodom, da se vii-rije love m zlato perje puščajo. Se druga vrsta je, ki doma, pobeša oči pred vsako posvetno besedo — vzlasti če Be govori o moških, in ki je tako sramožljiva da zgornje in spodnje moške hlače le s cunjo prijema, če jih mora, a jih pri tem od sebe drži, kolikor je njena roka dolga. Zjutraj vstaja /godaj, da je prva v cerkvi, in v nedeljo mora h krščun-ikemu nauku, če bi prav hiša gorela. Če prideš pa ob nenavadni uri domu, najdeš pred hišo ali celo na temnih stopuicah vojaka z rumeno porto ali pa tudi brez nje, ki te ali ne zapazi ali pa prav prijazno pozdravi. Ako nekoliko zamisliš se v stroške vsakdanje hrane, b iš naSvl, da to, kar porabi krščenca za trg, bi redilo na mesec še enega, morda celo dva. Vendar senca njena ni zmiraj cesarsko sukno, ampak tudi drugo; saj je pod vsakim suknom srce, ki se utegne vneti in goreti za zapuščeno, maternega iu očetovega varstva pogrešajoče revše. Kar se tiče pridnosti, delavnosti in poštenosti, se sme Ljubljana s svojimi ženskimi posli po vsi pravici pobahati, kolikor je namreč domačih, kajti kar je slabih, prihajajo večidel iz tujih krajev ali so pa vsaj že veliko sveta videli. Razvadi in spridi jih večidel še le gospoda sama in če ktera gospodinja toži, da ne more dobre krščence dobiti, je tega sama kriva, ker je presitna in pri krščencah zapisana med take, h kterim nobena dobra v službo ne gre. Je pač tudi ktera krščenca taka, da ni shajati ž njo, vzlasti zadnja leta, kar je v Ljubljani cigarna fabrika, v ktero sili vse ženstvo, ki ne mara težkega dela in da bi komu v strahu bila, ali splošno se sme reči, da boljše in rednejše vrste ženstvo ostaja ven-dar-le še rajši v službah. Starejša krščenca se od mlajše izdatno razloči, če 8e je postarala v eni hiši ali vsaj ne v pregostih službah (pregovor „goste službe redke suknje" velja tudi tu), in če ni imela nikogar, ki bi bil zmiraj molil jej roko, da bi mu bila dajala , si je kak groš prihranila za stare dneve. Posvetn.h muh se je bila že otresla, njena edina skrb je vstreči gospodi svoji, ktero trpeti priimka „klerikalna" stranka, ki ga nam sovražniki v obraz mečejo, ker Be ne potegujemo za nobene stanovske predpravice in koristi, ampak le za pravico vsem enako in za vero naših očakov. Imenuje se naša stranka tudi „konservativna', to je , ohranujoča" stranka, ker hoče v človeški družbi ohianiti staro krščausko mišljenje nasproti napadom modernega mate-rializma, kar je ne samo hvalevreduo, ampak neobhodno potrebno, ako nečemo, da se ves družinski red razruši in stara Evropa pogine v mlakuži ostudnega materializma, samohlepja. razkošnosti in brezverstva. Ker hočemo ohraniti staro vero, stare nazore, stare poštene šege narodove, zato se je beseda „konservativ" v našem jeziku najbolje prestavila z izrazom „S t ar o 8 love nci". Ako smo mi pa konservativni v zgoraj omenjenih rečeh, da hočemo ohraniti iz sta rega to, kar je dobro in potrebuo, vendar nasprotno tudi nismo gluhi za napredek časa v drugih stvareh. Veseli smo, da je kmet rešen iz jerobstva grajščakovega, iu najraje bi videli, ko bi se ves slovenski narod zamogel rešiti iz jerobstva tuj h usujeucev, ki hočejo nas zdraviti, pa naših bolečin ue poznajo, da ne govorimo o tem, ali imajo kako srce za nas, ali ne. Z obema nogama stojimo tudi na stališču ustavne svobode, ljudskega zastopa, svobodnega časopisja, svobodnega združevanja itd. Mi bi le želeli, da bi te svoboščine ne ostale na papirju, ampak da bi se vresničile. V tem smislu smo prijatelji svobode tudi mi, in gotovo boljši zagovorniki prave svobode, nego oni liberalci, ki hočejo svobodo le za se, vse druge pa grdo pritiskajo, ako se jim slepo ne podvržejo. Iz tega je pač dost,i razvidno, da nam nasprotniki naši, vešči v lažeh in obrekovanji, veliko krivico delajo, deloma s priimkom „kle rikalci", deloma pa s sumničenjem, da smo mi reakcijonarji, nazadnjaki, fevdalci, absolutisti, sovražniki vsake ustavne svobode itd. Po pravici se tedaj „Vaterland" pritoži da mi puščamo nasprotnikom ime „liberalcev" akoravno ga kratko malo ue zaslužijo, oni nam pa ne privoščijo imena „konservativna" ali „katoliška" stranka, koja imena v polni meri zaslužimo, temveč nas pitajo s „klerikalci", da bi nas ob zaupanje in spoštovanje spravili; pa to jim gre vsak dan težje, ker jih ljudstvo več ne mara, ker je njih fraz že sito, o naši „katoliški" stranki pa v6 in vidi, da ni tako strašna in črna, kakor jo oni obrekovalci slikajo. Toliko v pojasnjenje strankarskih imen, ker se nam je zdelo, daje morda tudi pri nas tacega pojasnila treba. Politični pregled. Avstrijske deiele. V Ljubljani 18. julija. Ali pridejo Čolil v državni zbor, ali ne pridejo? to je veliko, za nas velevažno vprašanje. „Epoche" pravi, da čas za to ni bil nikdar tako vgoden, in da bodo Cehi ua škodi, ako ne gredo, ker ministerstvo bo potem drug račun naredilo, ter si večine drugje iskalo. Drugače pa sodi „Politika", ona pravi: „naj bo vlada, kakoršna hoče , ona se mora spraviti s Čehi in dati jim tiste garancije, ki jim zagotavljajo narodni obstanek." Mi ne vemo, komu bi prav dali. Ko bi res prihodnja vlada ne hotela Cehom nič privoliti v narodnem oziru, in ko bi svoje delovanje omejila le na zunajne stvari in na državno gospodarstvo, pozabivši na Slovane narodne ravnopravnosti stradajoče, potem vsakako bi se smelo reč', da Čehi imajo prav, ako ne vstopijo v zbor brez garancij; ker je pa zdaj tak državni zbor izvoljen bil, da naši stranki večiuo obeta, ni dvoma, da bodo češke težnje tam podporo in uslišanje našle, zato ni treba še daljših garancij, ko večino v zboru in izobražen narod stoji za to večino, saj odpraviti se ne bo z lepa dalo, kar je bil državni zbor prisiljen skleniti Slovauom na korist pri tem volilnem redu, Slovanom toliko krivičnem. Čehi vedno lahko vstopijo z zavarovaujem svojih zgodovinskih pravic, in ako najdejo v zboru protivnost in apatijo za svoje želje, potem še vedno lahko zopet izstopijo. „Narodni listi" zahtevajo, naj se českj deželni zbor razpusti, ker ni več izraz javnega mnenja, in naj se Nemcem priložnost da, voliti v zbor bolj spravedljive može. Mi S1 o v e n c i se temu nasvetu pridružimo! in predlagamo, naj se kranjski deželn, z bo r razpusti, ker on pač nikakor nikdar nikoli ni bil izraz javnega mnenja na Kranjskem, in tudi zdaj ni, in naj se kranjskemu prebivalstvu priložnost dd., da brez vladnega pritiska in brez strahovanja izvoli take može za poslance, kterim svojo osodo zaupa, in kteri so pripravljeni zagovarjati ljudstva prave težnje in želje. Šaofje: Štepišnik v Mariboru, Binder v šent Politu in Förster v Šleziji so dobili od cesarja visoke rede. Nekteri mislijo, da pomeni to začetek konservativur dobe. „Presse" pa oporeka temu , čr-š, da so tudi pod liberalnimi vladami škofje dekorirani bili. Pravijo, da bodo naši v kratkem v 'Vovi SäSasEas* marširali. Čakajo samo, da bodo Rusi iz Bolgarije šli, to bo 3. avgusta, potem pa bodo zasedli tiste kraje. Naj bi šli še dalje do Soluna in Turka čisto pregnali, za to je bil že leta 1877 čas, pa naši niso hoteli, ko se je dalo z malimi žrtvami; morda bodo enkrat hoteli, ali bolje rečno morali hoteti, kedar ne bo šlo več tako dober kup, kakor ono leto, ko so Rusi pred Carigradom ležali, in se Turki niso m»gli geniti. Pravijo, da bo znani poljski voditelj S m o 1 k a voljen namesto kneza Čartoriskega, ki je bil v dveh okrajih voljeu , in da bo potem konservativna stranka volila dr. Smolko za predsednika v državnem zboru. Večina za predsednika se bo lahko vkup spravila, zato smemo že zdaj smatrati Smolko za predsednika na mesto dr. ltechbauera. Tako se časi spreminjajo, da postaue Slavaii predsednik duuajske zboruice poslancev. Ustavoverci so kaj zviti ljudje ; ker nikjer nobeue pomoči ue vidijo, zmislili so si laž, da hoče naša stranka grofa .&iiclra«*syn izpodriniti, in ua njegovo mesto grofa C 1 a m-Martinica postaviti za državnega kance-larja. S tem hočejo pač Audras.-.ya m Madjare na svojo stran dobiti, kar jim bo pa spodletelo. je morda še pestovala, iu misliti na vtčnost, zato je v resn ci pobožna in vpisana v več bratovščin. Nekteri pa vendar jezik zraste tako, da je čim starejša tem hudobnejša in ne pusti pri miru ne svoje vrste, ne gospode. V prostih urah se včasih tudi zamisli v svojo preteklost, se spominja , koliko možne in ženske gospode je že preko nje kviško rastlo, kaj je zdaj tisti pofcček, ki jej je večkrat nagajal, kaj tisto dekletce, zavoljo kterega toliko noči ni spala. Ravno tako je videla jih veliko nesti k sv. Krištofu in potem je njo podedoval naslednik ali nasleduica, morda je morala celo službo spremeniti. Tudi njene vrste ženstva — koliko se ga je pozgubilo, v kako različnih stanovih se zdaj nahaja! Le ona je ostala to, kar je bila takrat, ali marveč mnogo manj ker zginila je telesna moč in bližajo se dnevi, ko ne bo za druzega nego za varovanje razposajenih otrok, kterih njene okorne noge ne bodo mogle dohajati in loviti, ali pa še za to ne ; šla bo morda celo med staro šaro in pičlo živela ob tem, kar si je v boljših letih prihranila. Potem bo prišla smrt in nesli jo bodo štirje k sv. Krištofu in kar bo pustila, bo ravno za pogreb in za nekoliko sv. maš. Groba ne bo močila nobena solza, le žlabtniki, kteri se prej svoje žive dni niso nič brigali za-njo, bodo pridrli in razdelili si njeno zapuščino ter kleli, če bodo dobili premalo ali če bo te stament naredila tako, da se njena zapuščina ima obrnili za blage namene. V političuem življenji nima pravega predala, ker če se že briga za nj, vendar ne more sama nič seči vmes, da bi kaj izdalo. Ako zna brati — in to zna zdaj že skora vsaka količkaj boljše vrste in službe — bere tudi slo veuske časnike in knjige, vzlasti za priprosto ljudstvo pisane in razpravlja važnejše dogodbe ua političnem polji na trgu ravno tako obširno in nadrobno, kakor družbinske. Drugače gre tudi v Blovensko gledišče, kedar je, in k zabavam katoliškega društva, čegar ud je. V na rodnem obziru je koristna še tudi s tem, ker zanaša v zagrizene nemčurske hiše vkljub vsi prepovedi vendar slovenski jezik , kterega se potem otroci hote ne hote nalezejo kolikor toliko. Vsakako je pa ta stan ne le koristen, am-pEk naravnost potreben, ker drugače bi si morala gospoda sama kuhati, postiljati, pometati, snažiti se itd. in gospodične n. pr. bi ne mogle biti tako bele in ualikaue, gospe ne tako nališpane in našopirjene, kakor so. (Dalje prih.) Vnanje držav«*.. 1! i «m tir k heče nemško ustavo tako prenarediti, da se bo potrebni deuar za državne potrebe (budget) dovolil za dve leti naprej, ne pa, kakor do sedaj, za vsako leto posebej. Sploh pa Bismark na to dela, da bi počasi parlamentu vso moč iz rok izvil, ter absolutno vladal. Nemški liberalci so vsi poparjeni ; posebno j h peče, da je moral odstopiti oni glasoviti minister Falk, ki je katoliško duhovenstvo toliko zatiral. Tako vsaka reč ua svetu le en čus trpi. Na l^ruiicoNliciii so vse tiste uradnike, ki so se brez dovoljenja udeležili pogreba princa Napoleona, iz službe spodili. To je dokaz, da stoji republika ua slabih nogah, če se takih malenkosti boji. Francozi hočejo zidati veliko železnico v severni Afriki preko puščave Sahare do kraljestva Sudan, ki je bojda jako bogato in obljudeno. Sploh pravijo, da Sahara ni taka puščava, kakor se sploh misli, ampak da so v njej jako lepi in rodovitni kraji povsod, kjer le kaka reka ali kako jezero. Evropejcem pa .. (mernik Ajde Prosa Tnršice Ovsa ( hektoliter (mernik (hektoliter (mernik (hektoliter (mernik ( hektoliter (mernik 6 2 4 1 8 1 4 1 4 1 4 1 kr. V Novem-mestu Ki- 66 10 39 60 25 10 71 60 55 60 80 40 90 90 kr. V Kranji gl. I hr. V Sodra-žici gl. 16 88 50 10 6 22 30 10 26 76 16 42 70 7 2 6 1 4 1 4 I 1 4 1 4 1 2 1 15 20 60 66 40 66 40 70 60 55 40 76 kr. V Mariboru g'- i hr. V Ptuju gl- 55 40 76 76 84 78 95 60 26 40 97 30 32 20 28 70 46 20 28 20 29 60 80 kr. V Ormužu gl- i hr. V Celovcu gl- 80 78 56 9 76 16 67 13 70 14 66 12 86 82 80 50 38 40 65 17 26 80 40 60 63 26 kr. V Zagrebu Ki- 25 64 30 32 78 86 46 36 22 92 kr. 90 22 60 38 20 28 20 64 64 70 20 29 Jjdajatelj in odgovorni vrednik Filip Haderlap. J. riiainikovi naBleaniki f Ljubljani.