Ali bi bile cene lahko nižje?
Kadar razpravljamo o neusta-ljenosti    na    tržištu    kmetijskih pridelkov,   navadno   vidirao   le subjektivne slabosti in vso kri-
vico mečemo na trgovinsko mrežo, ali pa za vse najdemo objektivne razloge. V resnici pa gre za oboje. Nedvomno je zao-slalost kraetijske proizvodnje, ki ne gre vštric z naširai po-trebami, glavni vzrok takinega stanja. Sla-ba tehnična opretn-ljenost tržišča s kmetijskimi pridelki (pomanjkanje komuni-kacij in traiisportnih sredstev, prostorov in naprav za vskladi-ščenje, čuvanje, dodelave in predelave blaga) je prav tako izredno važen činitelj neslabil-nosti tržišča. K temu je treba dodati še drugi činitelj, ki de-luje objektivno na driganje cen, to je stalni porast denar-nih dohodkov prebivalstva.
Vsi ti činitelji se močno od-ražajo na našem tržišou in ustvarjajo lelo težke pogoje za poslovanje naše trgovinske or-ganizacije, ki oskrbuje mesta s prehranbenimi artikli Vse to je treba upoštevati in obenem ce-niti napore teh organizacij, da bi zagotovile dovoz pridelkov in preskrbo mest z njimi. Po dru-%\ strani pa nam vrsta okolno-sti govori, da vsega ni mogoče pojastiiti z delovanjem objek-tivnih činiteljev in da ie dovolj subjektivnih slabosti, ki bi jih lahko odpravili in tako precej izboljšali   stanjc   na   tržišfu.
tetos predvsem ne morc bitl govora o deficitnosti večine kmptijskih pridelkov, Kljub temu pa so cene teh pridelkov v velikih mestih in industrij-skih središčih visoke in potroš-nja majhna, med tem ko ti pri-delki v pridelovalnih predelih često propadajo, ker jih ni m»č vnovčill.
Zaostala in nesodobna tehnig-na oprema tržišea prcd?tavlja nedvomno objektivno težavo, toda vprašanje je, če smo sto-rili vse, kar je bilo v naših mo-čeh, da bi izboljšali sedanje ^tanje. Znano je, da pole» ta-ko imenovanib investirij iz splcšncra investicijskega «lr'^da •ndi U?'dsW »rtb»ri in l'-'idske »>riiib!ikc ze!n mnogo invc-*ira-'•> Ti> pjniB^i, ^a l.iud€';i odbo-n ¦rn".!o »rM^tva i". da 7'h v velikem  obsegu troiijo v  druge
namene, zapostavljajo pa tisii investicije, ki so namenjene za pospeševanje prometa s kmetij-skimi pridelki. Razeo tega se tudi razpoložl jiva sredstva (ka-maoni, skladišta itd.) oporab-ljajo   v   druge   namene,
Velike razlike v cenab mno-gih kmetijskih pridclkov v po-sameznih krajih naše države kažcjo tudi, da nismo izkoristili vseh možnosti, da bi te pridel-ke prodajali v večjih mestih in industrijskih središčih po nižjih cenab. To pomeni, da niso naše trgovinske organizacije dovolj aktlvne prl iskanju cenejšega blaga.
In končno, v poslovanju pod-jetij s kmetijskimi ptidelki se ustvarjajo neupravičeno visoke razlike med odkupnimi in pro-dajnimi cenami na drobno. An-keta v Beogradu je pokazala, da znaša odkupna cena zelja samo 21% prodajne cene na drobno, jabolk 26%. krompirja 47% itd. Analiza strukture cen ne more tudi ob upoštevanju vseh objek-tivnih težav in razlogov opra-vičiti tolikšne razlike v cenab. To pomeni, da naša podjetja niso dovolj orientirana k čim večjemu prometu ob čim do-stopne.jših prodajnib cenah, temveč nasprotnu, k čim večji razliki v cenah. da bi si na ta nafin z manjiim prometom za-gotovila   za-lu;ek.
Cene prehranbenib pruizvo-dov so glavnega pomena za živ-Ijenjko raven raestnega prebi-valstva Neogodno gibanje teh cen je leto<< resno oškodovalo življenjsko ravei. mestnega pre-bivalstva in povzroM!o resno pregrupacijo v potrošnji zlasti v škodo prebival tva ve!ikih mest in Industrijskib središč. Zato se maramo truditi z veml močmi. da bi irkoristili vse mož-nosti — ki niso majhne — da bi prišli do do topnih prodajnib cen. kf bi ustrszale na^im Ie-to^r^lm poroiem /a katere lah-fro trd'm-» d->. niso v celoti ne-ngodni To bi mnraia bH' naj-va^nejš-" n«'i»i ne Famo tr»ov-pkih prd'-"'.:' temveč tudi Ijnd-f' ih »»•Iborov in trgovinHslSi zboruic.                            D. V.