Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman relji: Za celo leto predplaoan 15 gld., za pol leta 8 gld., zaeetrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, vee na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Xaznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri ve&ratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.

7 Ljubljani, v petek 17. oktobra 1884.
Letiidli XII.
Deželni zbor kranjski.
XII. seja, 16. oktobra 1884.
(Konee.)
G. Šuklje potem poroča o proračunu normalno šolskega zaklada za 1. 1885 in stavi v imenu finančnega odseka sledeče predloge:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Proračun normalno-šolskega zaklada za 1. 1885
s potrebščino.....242.405 gld. — kr.
z zaklado ...... 20.894 „ 20 „
in s primanjkljejem' . . . 221.510 „ 80 „ ali v okrogli svoti .... 221.511 „ — „ se odobri.
2.	V pokritje tega primanjkljeja pobirala se bode 1. 1885 lO^/o priklada za celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti od rednega zneska z vsemi državnimi prikladami vred pri zemljiškem, hišno-razrednem in pri davku od hišnih na-jemščin, pri pridobnini in dohodkarini, po vsi deželi. Nedostatek v znesku 89.541 gld., kteri se potem še pokaže, naj se pokrije iz deželnega zaklada.
3.	Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepu pod točko 2. Najvišje potrjenjo.
4.	V podrubrikah 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, rubrika n.: ^Potrebščine", dovoli se c. kr. deželnemu šolskemu svetu revirement po dogovoru z deželnim odborom.
5.	Dovoljuje se, one potrebščine normalno-šolskega zaklada za leto 1884, ktere so nastale vsled veljavnih naredb deželnega šolskega sveta in deželnega odbora, pokriti iz blagajničnih zaostankov leta 1884.
6.	Deželnemu odboru se naroča, naj dela na to, da se sestavi izkaz, koliko šol da je treba na Kranjskem še na novo vstanoviti."
Gosp. Dež man vpraša, kje je O nek, ki ga omenja poročilo, ker njemu ni znan noben kraj na Kranjskem s tem imenom. — G. Šuklje odgovarja, da je to Hohenegg na Kočevskem, in ko se vsled tega Dežmana in tovarišev loti velika veselost, g. Šuklje pravi, da se Hohenegg imenuje Onek kakor Seisenberg — Zužemperk.
Posamezni deli proračuna se potem potrdijo brez ugovora, ko pa pride na vrsto rubrika: „600 gold. za neobligaten poduk slovenščine na večraz-rednih nemških, in nemškega jezika na večrazrednih slovenskih ljudskih šolah", se oglasi g. Dežman, češ, da bode iz tega kdo morda sklepal, da hoče vlada Kočevje posloveniti, zato priporoča, naj se ta znesek sprejme tako, kakor ga priporoča deželni odbor. Temu pa ugovarja g. poročevalec Šuklje, in nasvet g. Dežmanov se zavrže. Konečno se sprejmo gori navedeni predlogi finančnega odseka. Ob enem se Njih Veličanstvu cesarju izreka najtoplejša zahvala za podpore, ki jih šolstvo na Kranjskem od Njih dobiva.
Dr. Moš^ poroča o sistemiziranji plače za službo deželnega koncipistaj in v imenu finančnega odseka predlaga: „G. koncipistu Pfeiferju se letna plača od 1100 gold. povikša na 1300 gold., in se mu podeli ob enem naslov druzega deželnega tajnika." — Zoper ta predlog se oglasita gg. baron Apfaltrern in Dežman. Po konečni besedi g. poročevalca se predlog finančnega odseka sprejme. Izmed manjšine je zanj glasoval g. Faber. Prošnja zdravnika v blaznici dr. Pavla Preiniča za po-vekšanje njegove plače se odbije, računskemu in-grosistu g. Josipu Paternostru pa se dovoli nagrada 100 gold. Prošnje deželnih uradnih slug za prosta stanovanja v deželnih hišah se izroči deželnemu odboru v rešitev.
G. Dežman potem v imenu finančnega odseka poroča o prodaji licealnega poslopja in o stavbi muzeja Rudolfinum ter stavi sledeče predloge:
1.	Deželni zbor jemlje prodajo licealnega poslopja in glavne vojaške stražnice c. kr. ararju na znanje.
2.	Deželni zbor izreče obžalovanje, da se je prekoračila v začetku za stavDo nRudolfina" dovoljena maksimalna svota.
8. V zmanjšanje tega prekoračenja v izkazani večji potrebi se imajo vstaviti vse nova naročila, kolikor niso neobhodno potrebna, oziroma že pričeta.
4. Le za ta slučaj, ako bi se hranilnica ali drugi privatni dobrotniki odločili, prevzeti pokritje
večjega dela prekoračenja v začetku za to stavbo v vsem skupaj dovoljenih 200.000 gold. se deželnemu odboru daljni novi kredit iz deželnega zaklada do najvišje svote 10.000 gold. dovoli.
5.	Deželni odbor se pooblastuje:
a)	v spremembi deželno-zbornega sklepa od 20. oktobra 1883, točka 2., že doveljeni donesek deželnega zaklada za ^Rudolfinum" v znesku 30.000 gold. preskrbeti s tem, da se zastavijo ali pa prodado deželnega zaklada obveznice;
b)	da v namen, da se naprej porabita še le leta 1886 in 1887 zapadla deleža po 10.000 gold. kupne svote za licealno poslopje in za glavno vojaško stražnico naredi, ako bo treba, začasni dolg v znesku 20.000 gold. z zastavo obveznic deželnega zaklada, kteri dolg pa je 1. 1886, oziroma 1887 poplačati;
c)	da zarad v 4. točki tega sklepa dovoljenega kredita v največji meri 10.000 gold. zastavi obveznice deželnega zaklada, in na to gleda, da se ta dolg svoj čas poplača s prostovoljnimi doneski za „Rudolfinum", ki jih je zopet začeti nabirati in iz muzejnega zaklada, ko bo o svojem času zopet prišel k moči;
d)	da k sklepom 5. b) in c) koliko zahtevajo zastavo deželnih obveznic, zadobi najvišje potr-jenje.
6.	Deželnemu .odboru se naroča, strogo na to paziti, da se sploh vse razne stavbarska dela dobro in trpežno izvršujejo.
Dr. Poklukar graja prestopek proračuna pri zidanji novega muzeja in priporoča, naj se vendar le ozir jemlje na ubožne deželne zaklade. Nikakor ne more odobravati, da bi ograja pred poslopjem stala 6000 gl., da se je namesto domačega kamna za tlak določil veliko dražji Nabrezinski kamen in da so se naročili kipi, ki niso bili v proračunu. Treba bo toraj naročila, ki še niso dovršena, vstaviti, da se vsaj nekoliko poravnd prekoračeni proračun. Po konečni besedi g. poročevalca Dežmana se sprejmo gori omenjeni nasveti finančnega odseka, G. Svetec potem poroča o postavi zastran sodelovanja deželnega zastopa pri porabljevanji rezervnega zaklada kranjske hranilnice, in ome-
24.
LISTEK.
Mladega Gašparja življenje in trpljenje.
Prosto poslovenil I. S. Gorabarov.
(Dalje.)
V Kulpi se je jako veselo kopati, ker jo široka in globoka reka. Kraj te reke se jo nekoga dne Gašpar sprehajal, in ko na vse strani gleda in luka, zagleda na drugi strani svoje tovariše, ki se pripravljajo za kopanje. Ko so bili v vodo poskakali, klicali so Gašparja, naj pride k njim. Da no bi mogel na uno stran priplavati, tega sc Gašpar ni bal, ali kako naj knjige, ktere je s seboj imel in obleko suho na uno stran spravi! Pa v takih zadregah je našel vedno pametno misel. Za gostim grmom se sleče, vzame škornje, suknjo in hlače, ktere jo bil kot Vindenavski pisar zaslužil ter zveže culo, v ktero tudi knjige zavije, in to si dene na hrbet in s srajčinima rokavama trdno pod vratom zaveže. Na tihem ga jo prav veselilo, da jo to tako dobro iztuhtal; ali on še ni daleč priplaval, kar cula
zavoljo gibanja rok na stran zleze, in kmalu potem mu mesto na hrbtu pod njim na prsih visi. Obleka se napije vode in ubogega Gašparja na dno vleče, da je že mislil na zadnjo uro. Z največo silo je vendar prišel spet do kraja, od koder je plaval ter se ves truden in spehan vrgel v travo. Obleka, škornji, knjige — vse je bilo mokro, toraj je moral za grmom čakati, da bi so posušilo. Čakal je do večera pa je vendar moral v mokri obleki domov iti. Zraven tega so se mu tovariši posmehovali in v šoh je drugi dan dobil „dvojko", ker se iz mokrih knjig ni nič drugo naučil, nego to, da se pri plavanju ne smejo na hrbet navezovati.
Tudi ponočevati je Gašpar poskusil, pa se mu je tako slabo obneslo, kakor vse drugo. V lepi mesečni noči se jo klatil po polji, po tratah, po cestah in ulicah Karlovških, in ko pride domov, bila so vrata zaprta in v celem hramu ni bilo luči. Ker je vedel, da je njegova gospodarica huda ženska, da ima ojster jezik in trde pesti in ne stori rada kaj iz či.stc ljubezni; zato so je obrnil in si šel kje drugje prenočišča iskat. Za mestom je našel na travniku nekaj navalov sena ter sklenil ondi pre-
nočiti. Iz prvega navala so že gledale človeške noge, toraj gre on dalje in se zarije v drugega, kjer tako sladko spi in sanja, da je že solnce visoko stalo, ko se je prebudil. Ko je vstal, videl je, kako so ga komarji po rokah in licu pikali, in kako so okoli njega vojaki se vežbali, in se mu posmehovali, da je v tako gosposkem hotelu nocoj prenočeval; a sklenil je vendar, ne več ponočevati.
Zdaj pa so pri.šli, hvala Bogu, za Gašparja boljši dnevi. Še tudi meni se to dobro zdi; saj mi ni treba samih Gašparjevih nadlog pripovedovati. Eden njegovih sošolcev ga je priporočil premožnemu gospodu, ki je imel dve zanemarjeni hčeri ter bi jima rad poiskal domačega učitelja. Gašpar je bil veselo sprejet, posebno zato, ker je imel tudi dobro učiteljsko spričevalo pokazati. Za svoj trud je dobil stanovanje in kar je bilo zanj glavna reč, dobro hrano. Od kraja skoraj ni verjel, da je še on vedno nesrečni Gašpar, kajti vsak dan sc večkrat najesti, kakor poprej le enkrat v tednu, z gosposkimi ljudmi občevati in sploh v ugodnih razmerah živeti, to so mu bile neznane reči; ali on se jim je vendar hitro in rad privadil.
■nja prememb, ki jih je izvršil upravni odsek pri njegovem načrtu. Izostala je določba, da bi imel zastopnik deželnega odbora pravico sklepe hranil-nične ustavljati, in zakon mu daje le pravico, pri deželni vladi oporekati. Druga prememba je ta, da se o konečni porabi premoženja, ko bi hranilnica prenehala, zasliši deželni odbor, ne pa deželni zbor. Predložena postava je le nekaka izvrševalna postava k hranilničnemu regulativu, ki bi gotovo sam določil tako sodelovanje deželnega zbora, ko bi se delal danes.
Zoper predloženi načrt oglasil se je baron Sehwegel, češ, da deželni zbor nima pravice delati take postave, kakor jo nasvetuje g. Svetec, ampak da ima to pravico samo državni zbor. Tudi je predlog tako zmeden, da se o njem še govoriti ne more, ako se bistveno ne predrugači, in zaupanje do hranilnice se bode omajalo, ako se trdi, da vodstvo potrebuje večjega nadzorstva. Po njegovi misli ne more za to postavo glasovati noben jurist, pa tudi noben patrijot ne, zato stavi on predlog, da naj se o tem predlogu prestopi na dnevni red.
Tudi g. Dež man je hudo nasprotoval Svetčevi postavi, rekši, da bo to hranilnico pripravilo manj radodarno biti za dobrodelne deželne naprave, kakor dozdaj. Eezervni zaklad, končal je Dežman svoj govor, je privatno premoženje hraniiničnega društva (glasovi: o ne!) in kako bodo taka načela v deželnem zboru prevladala, kakoršna so izražena v tej postavi, potem se komunizmu odpirajo vrata! (Klici: Oho!)
G. deželni predsednik baron Winkler povdarja, da se novi načrt sicer razločuje od prvega, da pa v imenu vlade tudi temu novemu načrtu ne more pritrditi predloženi postavi, ker ima samo vlada pravico nadzorovati hranilnice. Tudi ne vidi posebnega dobička, ako bi se sprejel predlog, zato daje deželnemu zboru pomisliti, preden glasuje za novi načrt.
G. Svetec odgovarja na ugovore predsednikove in izreka prepričanje, da ima deželni zbor pravico sklepati tako postavo. (Njegov govor objavimo pozneje. Vredn.)
Ko je oni končal, zahteval je baron Apfal-trern o predlogu barona Schvvegelna glasovanje po imenu.
Za predlog Schwegelnov so glasovali: Apfaltrern, Auersperg, Dežman, Faber, Gutmannsthal, Lichten-berg, Schwegel, Taufferer, Zois. Zoper Schvvegelnov predlog so glasovali: Bleiweis, Klun, Lavrenčič, Mohar, Murnik, Obreza, Pakiž, Papež, Poklukar, Eobič, Kudež", Samec, Sterbenec, Svetec, Šuklje. Deželni glavar ni glasoval, drugih 10 poslancev ni bilo v zbornici.
Po nasvetu dr. P oklu kar j a deželni glavar ob V2	sklene sejo in prihodnjo sejo napove
za jutri ob devetih zjutraj.
XIII. seja, 17. oktobra 1884.
Današnja XIII. seja se je pričela ob V2IO. uri dopoludne. Ko se prebere in potrdi zapisnik zadnje seje, odgovori g. deželni predsednik na interpelacijo g. Obreze in tovarišev glede slovenskega učnega jezika na mestnih šolah Ljubljanskih. Ta odgovor je precej obširen, in ga objavimo pozneje.
Deželni glavar potem naznani, da je dal poslancu Pfeiferju dopust za dva dni.
Ko se prične posebna obravnava o Svetčevi postavi glede rezervinega zaklada kranjske hranilnice, manjšina zapusti zbornico, ker se ni hotla vdeleževati pretresanja o tej postavi. K sreči pa je bilo med tem, ko je g, deželni predsednik bral odgovor na Obrezovo interpelacijo, prišlo toliko narodnih poslancev, da so bili tudi po odhodu manjšine sklepčni, in postava je bila brez ugovora sprejeta v drugem in tretjem branji, ter se glasi: „Zakon
z dne...............
veljaven za vojvodino Kranjsko zastran sodelovanja deželnega zastopa pri vporabi rezervnega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
§ 1. Deželni zbor ima pravico, da rezervni zaklad kranjske hranilnice v Ljubljani, kohkor ta ni potreben za upravne in pokojninske stroške in hra-nilničnim vlogam za varnost, zastran njegove uporabe za dobrodelne, obče koristne krajne in deželne namene, v hranilničnem pravilniku z dne 26. septembra 1844 leta (§ 12.), oziroma v hraniiničnega društva pravilih z dne 17. novembra 1866. leta (§ 20. črka d in § 25.) izrečene, v smislu tega zakona nadzira in pri določevanji teh namenov sodeluje.
§ 2. Deželni zbor izvršuje to svojo pravico po deželnem odboru, kteri sme k generalnim skupščinam hraniiničnega društva pošiljati posebnega poslanca, kteri naj pazi na to, da se po sklepih, v njih storjenih, ne oškoduje namemba hraniiničnega rezervnega zaklada.
Deželni odbor ima pravico proti takim sklepom pri politični deželni vladi in eventuelno proti njenim o njih storjenim določbam (razsodbam) pri minister-stvu za notranje stvari ugovarjati.
§ 3. O izdatkih iz rezervnega zaklada, ki niso upravni ali pokojninski, kakor tudi, ko bi hranilnica nehala, o končni njegovi porabi, treba je, da se pred zasliši deželni odbor.
§ 4. Nadzorstvo, ki ga ima po hranilničnem pravilniku državna vlada, ostane nespremenjeno.
§ 5. Mojemu ministru za notranje stvari naroča se zvršitev tega zakona."
G. Murnik potem v imenu gospodarskega odseka poroča o samostalnem predlogu viteza Schneida glede tarifov na južni železnici in stavi sledeče predloge:
„1. Visoka vlada se naprosi, svoj upliv vpo-rabljati v to:
a)	da bo c. kr. priv. južna železnica tarifo za vožnjo ljudi znižala in glede voznine za blago postajam na Kranjskem ne manj ugodne tarife, kakor postajam druzih dežehl odločevala;
b)	da bode c. kr. priv. južna železnica in druge deželne železnice, posebno tudi c. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic sprejelo glavno deželno mesto Ljubljano v južno-severno avstrijsko-ogersko železnično zvezo, ktera bi zelo škodovane interese kmetijstva, trgovine, industrije in obrtnije na Kranjskem zopet zboljšala.
2. Deželni zbor izreka visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu zahvalo za znižano tarifo za
Gašpar pa ni le dobro jedel in živel, ampak tudi iz njemu izročenih deklic tako pametne otroke odgojil, da ste konci leta v šoli dobile lepo darilo. Za pripoznanje je razve.seijen oče izvrstnemu učitelju daroval pravega turškega tobaka. Toda od tega tobaka se je Gašpar tako opijanil, da ga je omotica premagala in se je moral na trato vleči, v želodcu pa je nastal celi potres in kmalo je prikazal vse, kar je bil zajutrkoval in obedoval. In glava še ga je dolgo bolela. On sam si je očital: „Zakaj si kadil? Nisi mogel tega pustiti! oh!"
Med tem je Gašpar še en domač poduk dobil ter si tiliko prislužil, da je že imel 20 gold. ])n-hranjenili. In tako je srečno gimnazijo dovršil; le en dan še, in potem je prost in rešen strašnega študiranja.
Pa tudi zadnji dan je bil še liud, kajti ko je profesor naznanjal, kako se je kteri učil, in so dvojke in trojke letale, kakor prepelice nad Izraelskim ljudstvom v puščavi, začeli so dijaki mrmrati, potem vedno glasneje in drzneje godrnjati in naposled kričati in se groziti. Na to pride ravnatelj z biričem,
kterega so se razburjeni dijaki tako prestrašili, da so radovoljno sprejeli dobro zaslužene slabe razrede. Za slovo jim je ravnatelj prav mirno i-ekel: „Drugo leto bom pa že jaz skrbel, da v Karlovško gimnazijo Inmpi ne bodo sprejeti."
Gašpar je šel domov in vse svoje reči nesel v srajci zavite in čez ramo na palici obešene. Zavoljo tega in ker je imel že malo kozlovsko brado, imeli so ga v Samoboru za Žida ter ga vprašali, ali prodaja igle, gumbe, trake itd. On je rekel, da ne in sije mislil: „Cajte, bom vam pa eno naredil" — in je šel naravnost v frančiškansko cerkev. Temu se Samoborčani niso mogli načuditi, ker še nobenega Žida niso videli v cerkvi; samega so pustili v eni klopi sedeti, in so vsi vanj zijali, in ker se je Gašpar celo križal, dregali so drug drugega in si šepetali: „To pa mora res nek poseben žid biti!"
Doma so zdaj Gašparja prijazno sprejeli in ga zopet vsi lepo pozdravljali, ker zdaj je bil zopet pravi študent.
(Dalje prih)
vožnjo ljudi in blaga pri državnih železnicah in za to, kar je doslej o zadevi železničnih tarifov pri c. kr. priv. južni železnici storilo.
3. Deželnemu odboru se naroča, da zarad izpeljave teh sklepov potrebno ukrene."
G. Dežman pri tej priliki omenja, da vsled neugodnih tarifov iz Šlezije pošiljajo premog proti jugu ceneje, kakor ga morejo dajati naši ljudje. Vsled tega začelo je kopanje premoga v naši in sosedni Štajarski deželi pešati, in silno potrebno je, da se že skoraj v našo korist spremeni železnični tarifi.
G. Luckmann povdarja, da je razodel vse naše bolečine v železniškem svetu in gospode prepričal, da nam je v tej zadevi treba pomagati. V seji, ki je sklicana za 4. november bo reč še enkrat sprožil in upa, da bo tudi vlada podpirala naše želje. Sicer pa je neobhodno potrebno, da dobi vlada posebno železnico do morja.
Po konečni besedi g. poročevalca Murnik a se gori omenjeni predlogi sprejmo soglasno. (Konec prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 17. oktobra, l^otrauje dežele.
Dopolnilne volitve v Trstu so že minule; kakp da so se izšle, je našim čitateljem tudi že znano, da je namreč narodni kandidat v I. okraji propadel, v V. pa zmagal. Znano pa jim morda še ne bo, da je vzroka propadu v L volilnem okraji deloma iskati v presilni agitaciji lahonske stranke, ki je denar pri volitvah kar s periščem razsipala, kar seveda ubož-nim Slovencem ni bilo mogoče, deloma pa so propad narodnega kandidata zakrivili volilci sami, ker so se vdali preveč malomarnosti, premalo skrbeli za narodno stvar, tudi so naših nasprotnikov agentje skrbeli za vino, da ni poteklo, in so tako na jako priproste, toda žalibog po Primorji že silno vkoreni-njene limance mnogo volilcev vjeli. Tako postopanje ob času volitev je vsega obžalovanja vredno in slab domoljub je tisti, kdor voli po meri poliča! Sram naj ga bo tacega domačina. Ne ravno majhen del krivde pripada pa tudi g. kandidatu samemu, ki se je menda trdovratno potegoval za kandidaturo, če tudi bi bilo društvo „Bdinost" nekoga druzega, kakor „Edinost" piše, krepkejega kandidata rajše videlo. Silno nepristojno je pa postopanje bivšega poslanca Burgstallarja v V. okraji, kjer so mu Slovenci letos nezaupnico dali, in sicer tolišno, da je težja, nego vse Burgstallerjevo dosedanje delovanje za Slovence. In vendar je bil ta gospod toliko predrzen, da je zopet razposlal svoje agente po V. volilnem okraji, kteri so si na vso moč prizadevali, da bi jim bili zopet Burgstallerja za kandidata vrinili. Pravili so jim, kako da mu je žal, da se je poprej tako ne-povoljno za Slovence obnašal, da sam pripozna, da je zarad tega nezaupnico zaslužil; če ga pa sedaj zopet volijo, delati hoče vse drugače, edino le Slovencem na korist. Da tudi te graje vredne limance niso imele zaželjenega vspeha, zahvaliti se je edino budnosti političnega društva „Edinosti", ktero je ljudi na nevarnost opozorovalo in tako vsaj v V. razredu k domači zmagi pripomoglo.
Gorenjeavstrijci dvignili so se proti učitelju Kohrvvecku. Odposlali so mnogobrojno de-putacijo 13 mož v Line k škofu Rudigieru, da se mu zahvali v imenu dotičnih občin za moško obrambo sv. vere proti krivovernemu poduku učitelja Rohrwecka. Kavno tista deputacija, h kteri so se pridružili tudi štirje župani, podala se je od škofa k cesarskemu namestniku, kterega je vprašala: „Ali smo mi, kot katoliški stariši dolžni svoje otroke pošiljati v tako šolo, kjer je naša vera v nevarnosti ?" Cesarski namestnik je nato odgovoril: „Ker naravnost k meni pridete in me, rekel bi, interpelirate, Vam rečem, da se strogo po postavah ravnajte. Več Vam ne morem povedati in tudi ne storiti za Vas!" V Linškem „Volksblattu" izšel pa je ob enem naslednji ugovor občine Hohenzell: „ Podpisani izražajo svojo gnjev nad tem, da je učitelj Rohrvveck v Leonfeldnu zgodovinske resnice sv. vere po svoje zavijal in na ta način v srca otrok po načinu prote-stantizma kali dvomljivosti nad katoliško vero za-trosil. Nikakor nismo pri volji takošnih učiteljev s svojimi davki plačevati, ter pričakujemo od visoke vlade, da bo ona take osobe od poduka spravila. Naša občina se raduje nad moškim postopanjem Linškega škofa in mu obljubuje vedno in neskaljeno zve.stobo." Podpisani so z županom vred štirje možje, ki imajo v soseski največ vpliva in veljave.
Mazdelitvi češke kraljevine v dve polovici vpira se razun zaslepljenih nemško-liberalcev cela ostala Avstrija. Celo vlada je proti nespametni in zgodovinsko neizpeljivi ideji. Grof Taaffe se je v tem smislu jako odločno izrekel iz zatrdil, da do-
kler bo n da bi se
egova vlada na krmilu, se paČ ni nadjati, iberalcem njih srčno zaželjena misel vres-
ničila. Zato se pa taisti tudi nadjajo, da če prej ne, tedaj gotovo dosežejo razdelitev starodavne kraljevine, ijedar bo zopet centralistična vlada (Nemci) prišla na krmilo v Avstrijo. Naj se le nadjajo, saj nada je tisti žlahtni mozek v človeškem življenji, ki nam daje moč ob žalostnih urah, ki nam tukaj teko. Nekaj druzega pa je, se ve da to, ali je nada, ki jo človek toliko let s srčno željo goji, res Opravičena, da bi se po volji vresničila; v tem oziru pa že danes lahko nemško-liberalcem pismo s pečatom vred damo, da ne bo iz tega nič. Poslednji, ki bo imel tukaj še odločilno besedo govoriti, ako bi tudi že vsi drugi rekli, dii, je presvitli cesar sam, ki ima naslov kralja češkega, kterega gotovo ne želi zgubiti. Ako bi že toraj vsi ministri privolili, presvitli cesar bo rekel, kedar bi se mu dotični akt predložil v visoko potrjenje, ne! Tudi sedanje temeljne postave in vsa vstava morala bi se pre-drugačiti. Iz tega toraj ne more nič biti, sicer bi se lahko tudi Slovenci oglasili; oglasili bi se pa tudi južni Tirolci, Dalmatinci in Hrvatje, in morda še marsikteri drugi.
Dolenje-avstrijski vstavni odbor deželnega zbora in mestni odbor Dunajski sprejela sta petakarje med volilce. Vsled tega se bodo v X. volilnem okraji „Pavoriten" razločili trije novi volilni okraji, kakor tudi po več predkrajih. Na ta način stopili bodo na volilno bojišče tudi možje ubožnega stanu, kteremu se je do sedaj glede njegovih političnih pravic marsikaka krivica zgodila, kajti dostikrat so se prezirale podrobnosti javnega življenja v mestnem in deželnem zboru, za ktere se premožniši niti ne zmenijo ne in jih toraj malomarno prezirajo, revnega očeta toliko in toliko otrok pa v srce bole. Liberalci, ki se pri vsaki priložnosti za narodove prijatelje razglašajo, so se temu koraku dolgo upirali. Sedaj pa, ko vidijo da ni drugače, pa že poskušajo, na kakošne gosli bi zagodli, da bi peta karje pod svoj šotor privabili. Kakor smo pa o petakarjih ravno včeraj pisali, mislimo da se ne motimo s trditvijo, da liberalci pri petakarjih ne bodo nič opravili, kajti to je rod žuljavih rok, ki s solznimi očmi košček kruha požira in temn je le predobro znana sebičnost in zapravljivost nemško-liberalcev, da bi jim šli še enkrat na led. Petakarji se bodo ravnali po znanem: „pomagaj si sam in pomagal ti bo Bog!" Svet je samopašen od prvega do poslednjega in gorje mu, kdor se na druge zanaša, da mu bodo pomagali. Petakarji so o tem oziru ravno vsled prebritkih skušenj že modrijani postali, in bodo vedeli, kako jim je postopati, da bodo sebi in in svojim pomagali.
Kakor „Nerazet" piše, imajo Madjari silno slabo vest in velik strah pred jugoslovanskim združenjem v jedno skupino, ktera pri prvem političnem preobratu v Avstriji ni ravno nemogoča. Nezmerno se neki boje, da ne bi kakor tretja v zvezi nastopila po Starčevičevem receptu dovršena jugoslovanska skupina obstoječa iz Bosne, Hercegovine, Slavonije, Hrvaške in Dalmacije v Avstriji na dan in bi se iz njim toliko priljubljenega dualizma ne napravil za nje silno nevaren in osode poln trializem. Nova čisto jugoslovanska skupina bila bi tako velika in še za 2514 kvadratnih kilometrov večja, kakor so naše severne dežele Oeska, Moravska, Dolenja in Gorenja Avstrija skupaj; kajti te vse skupaj ne merijo več, kakor 106.010 kvadratnih kilometrov, jugoslovanska skupina kakor smo jo zgoraj našteli, merila bi pa 108.524 kvadratnih kilometrov in je toraj popolnoma zadosti velika in trdna, da bi stopila tretja v zvezo. Iz tega vzroka Madjari ne žele, da bi se Bosna in Hercegovina k Avstriji priklopila, temveč jimj'e ljubše, da ona turška ostane. Tudi pod krono sv. Štefana se je Madjari iz ravno tega vzroka branijo, ker bi se ondi vsled tega slovanski živelj preveč ohrabril, ki bi svoje dni lahko Madjare pritiskati jel, dokler bi jih za svoje pravice popolnoma ne omečil.
Vnanje države.
Iz liima je zopet novica tukaj, ki pa ni nič kaj verjetna. Pravijo namreč, da se je kralj Hum-bert odločil svojo rezidenco deloma v Florenco preložiti, in sicer kraljevi dvor, poslaništva in minister-stvo zunanjih zadev, in to menda zarad tega, da se sv. očetu ne bo treba iz Vatikana seliti, kralju je pa Florenca med vsemi laškimi mesti menda najbolj priljubljena. Tukaj pač velja, sporočilo sicer čujem, toda verjeti ga ne morem.
Opomin, ki ga je Avstrija na srbsko prigovar-prigovarjanje Turčiji zarad dopolnitve železnice pri Vranji poslala, je v Carigradu menda jako dober vpliv napravil; žal, da bo, kakor se čuje, tudi le pri vplivu ostalo, od kterega samega se pa železnica še ne bo zgradila, kajti za tisto jo treba gotovega denarja. Prav tega pa nikjer bolj ne manjka, kakor ravno v Carigradu, kjer ga celo toliko nimajo za sproti, kolikor se za dnevni dvorni trošek potrebuje. Pri takošnih ramerah se pač ni nadjati, da bi Turčija še železnice zidala. Avstriji in Srbiji pač ne bo druzega kazalo, ako se bodete hotli z morjem skleniti, kakor da bo ena ali druga dotično progo na svoje stroške zgradila in v oblasti obdržala. S Turki še nikdar ni bilo kaj prida in ne moro biti.
Itolgari prijeli bodo bodočo spomlad za lopato in samokolnico, da dograde železnično progo Pirot-Sofija, ki bo Dunaj preko Belega Grada naravnost s Carigradom vezala. Kakor ondašnji listi poročajo.
oglaša se mnogo podjetnikov za tisto ne ravno dolgo progo, ktero bo pa prej ko ne vlada sama na svoj račun gradila, kar ima tudi popolnoma prav, kajti prvič ji ostane dobiček, za kterega se generalni podjetniki sicer pulijo, v žepu, kakor se je to pokazalo pri zgradbi arlske železnice in gališke transverzalke; drugič pa vlada tudi vedno bolj solidno padi in zida, kakor pa podjetniško društvo, ki včasih skupaj našušmari, da je groza in se posamični objekti že pri pravem pretresu razsedati začno, o čemur nas je na Gališkem železnica Levov-černovic-Jassy jasno in določno podučila. Podjetnik si spravi milijone na stran, popotnik naj si pa življenje zavaruje, kedar se po taki progi pelje.
Časniki izhajajoči na Balkanu jeU so se skoraj vzajemno baviti s provincijo ob egejskem morji ležečo, ki se llacedonija zove in si že danes na razne načine skušajo dokazati, čegava da mora Macedonija postati. Čudno je in spomina vredno soglasje, v kterem se strinjajo vsi v tem, da ona avstrijska nikakor ne sme postati, kajti Avstrija ondi nima nikake pravice, na kteri podlagi bi si ona Macedonijo pridobiti poskušala. Politikarje te vrste že to silno v oči zbada, da se nam je posrečilo v Bosni in Hercegovini vtrditi se. Avstro-rusko prijateljstvo jim je naravnost trn v peti, kterega bi rajši danes nego jutri s korenino izruvali. Dolgo vrsto narodov naštevajoč, ki po lepi in rodovitni Macedoniji prebivajo, pravijo ti sovražniki Avstrije, da ima vsak taistih, kakor so Bolgari, Grki, Turki, Srbi, Rumunci, in kdo zna kdo še vse, za-se in za svoje pravico do Macedonije, Avstrija pa prav nobene ne. Toda ti čudni politikarji tudi za pravico le takrat prašajo, kadar je za njihov mlin; velja jim navadno le lastna korist — samoprid-nost. Da Avstrija na Solun nebo pozabila, skrbela bo Bosna in Hercegovina, skrbela bo Eusija njena prijateljica sama. Avstrije brez Soluna si v bodočnosti ne moremo lahko misliti, ako se hoče taista proti iztoku nagniti; to je politika, sicer pa ima Avstrija geslo: „Justitia regnorum fundamentum!"
Francoskim delavcem v Ljonu se tako Slabo godi, da so že od države pomoči zahtevali, hujskači med njimi jeli so pa naravnost punt ozna-njevati. Vzrok tej delavski krizi, ki je več nego tisoč delavcem kruh in zaslužek vzel, je kolera, ki je letos na južnem Francoskem svoj šotor razpela. Lyon se posebno s sviloprejo in svilnato tkanino peča, ktero potem po celem svetu razpošilja. Največ svHnenega blaga iz Lyona šlo je do sedaj na Laško, Spanjsko in v južno Ameriko. Kakor hitro se je pa po ino-stranstvu zvedelo o koleri, zaprlo je ono svoje luke francoskim ladijam, ia Lyon s svojimi velikanskimi fa-brikami za svilnato robo in tisoči delavcev, ki so ondi svoj kruh imeli, obtičal je na cedilu popolnoma. 6. oktobra posvetovali so se delavci prvokrat, in so zmerneji med njimi prišli do spoznanja, da mora tukaj država sama odpreti delavnice in ona mora jim skrbeti za zaslužek. Zvečer tistega dne počila je že bomba, o kteri smo našim čitateljem že poročali. Hujskači jeli so brusiti jezike in kričati: ,,Narod se je republike naveličal in hoče kruha imeti!" Vlada bo imela silno težavno stališče, da bo kos vsem težnjam, ki se ji iz novega kopičijo. Druzega ji ne bo kazalo, kakor delavske in socijalne razmere v tem smislu zboljšati, kakor so se na Nemškem zboljša-vati jele. Delavski stan zahteva pravico, ktera se mu ne more odrekati, dokler zahteve niso prenapete in ostanejo v razmerah časa, v kterem živimo.
AngleM se iz celega sveta norčujejo! Huda se bo morda marsikomu zdela obdolžitev, toda vsak lahko spozna, da je resnična. Le ozrimo se nekoliko v preteklost, ktero s sedanjostjo primerimo in na prvi hip se to spozna. Tedaj, ko so se evropejske velesile zbrale v Carigradu, da bi se posvetovale o egiptovski politiki, palili so Angleži po Aleksandriji smrt in pogubo na krasno cvetoče mesto iz svojih pomorskih topov vsipajoč. Kaj so se Angleži zmenili za shod diplomatov, kaj so vprašali, ali smejo ali ne? Nabili so topove, streljati so jeli in prvo dejanje v žalostni igri „Iz Egipta" se je završilo v Aleksan-drijskih razvalinah; pod njimi ječalo je pa na tisoče in tisoče ranjenih in gnjilo ravno toliko pobitih in pomorjenih. Iz novega se je pričelo diplomatično razgovarjanje, ki je trajalo do sklicanja egiptovske konference v Londonu. Skoraj šest tednov vgibalo so je, kaj da bo in kaj da ne, in ravno so se di-plomatje resno k delu vsedli, kar se Anglež dvigne rekoč: „Tako-le bo in nič drugače, sicer se nič ne menim!" Kaj so hotli. Bismark je rekel: Ne! Francozi ravno tako in konference ni bilo več! Angleži so pa še le vedno v Egiptu ostali, ne vedoč, kaj začeti. Že smo se nadjali, da bo vse dobro, posebno, ko se je bil Gordon zopet oglasil, da je Mahdija zapodil, kar pride še le prav prava zaušnica iz Egipta, ktero je skoraj skupna Evropa dobila, kolikor jo je glede egiptovskega posojila za poroka. Egiptovski prvi minister Nubar je napovedal državni konkurs, t. j. vstavil je plačevanje državnih dolgov, kakor so mu Angleži nasvetovali. Evropa je proti temu ugovarjala.^ ali kaj se Anglež za tako ugovarjanje zmeni. „Še mar mi ni", si misli in tako je tudi. Angleška se glede Egipta za skupno Evropo in njene vkrepe ravno toliko zmeni, kakor za lanski sneg.
Izvirni dopisi.
Iz Borovnice, 15. okt. Dan posebnega veselja bila je za nas Borovničane zadnja nedelja. Dolgo časa potikati smo morali pri službi božji med hlodi, ker je bila cerkev vsa z odri preprežena. A danes pokazala se nam je v lepoti, dostojni farne cerkve. Za lepoto hiše Gospodove vneti in za čast božjo ne-utrudljivi g. župnik, popravili so v kratkem času svojega pastirovanja v Borovnici zastarelo cerkev ia jo prenovili znotraj in znnaj, da smemo farmani ponosni biti na njo. Stare ne več rabljive orgije, ne v posebno lepoto cerkvi, so se odstranile. Vzrastel je lep kor, s kakoršnim se mora le malo farnih cerkva ponašati, z novimi orgijami, prekrasnim delom našega slavnega mojstra, g. Franca Goršiča. Napredovanje je glasilka tega mojstra, ker z našimi orgijami se je pokazal tudi v novem sistemu (Kegel-sistem) velicega, neprekosljivega mojstra, kakor v prejšnem načinu izdelovanja. Orgije imajo dva ma-nuala, o kterih ima L: Principal 8' od Fis 8' v prospektu 56 piščal; Violon 16' od druzega oktava naprej 44 piščal; Gamsov rog 8' ravno tako 44; Dvojna flavta 8' zaprtih in lesenih 56 piščal; Oktava 4' 56; Harmonična flavta 4' 56; Superoktava 2' 56; Komet 2^3 — Vj^' 93; Mikstura trojna 2'— IVs' — 1' 168 piščal. 11. manual: Goselni principal 8' 56; Salicional 8' 56; Levna flavta 8' 44; Flavta dolce 4' 56 piščal; v pedalu: Sub-bas 16' (zaprt) 25; Oktavni bas 8' 25 piščal in manualni ter pe-dalni sklep.
Postavljene bile so orgije 11. t. m.; a danes imele so se slovesno oglasiti prvokrat v čast božjo ter se blagosloviti. In to je bil pravi vzrok našega veselja. Blagoslovljenje orgelj je privabilo tudi iz bližnjih far v cerkev, dasi je bilo vreme zelo neugodno, veliko pobožnega vernega ljudstva, pa tudi mnogo radovednežev. Ne vem, v koliki meri so si svojo radovednost nasitili — slišali so se glasovi: „saj nove orgije nič drugače ne pojejo, kot stare". A orgije so nedolžne. Močen, milodoneč glas — slišale so se celo na kolodvor, ki je skoraj četrt ure oddaljen — nas je navduševal že pri oglaševanji posameznih registrov. Vesel je tudi čestital vsak, ki je bil v soboto pri zadnjem pregledu, g. mojstru in č. g. župniku za tako prekrasno delo. Umestno bi bilo gotovo, ko bi bil v slavnostni dan naš sicer trud-Ijivi, za cerkveno petje vneti g. organist privzel še kakega strokovnjaka. To ne bi bilo organistu v nobeno nečast, pač pa v povzdigo slavnosti in našega veselja. Verno ljudstvo je s pazljivostjo spremljevalo obrede, ktere je, kakor tudi sv. mašo, opravil med azistenco preč. g. Martin Šlibar, dekan Vrhniški; pazno in goreče je tudi poslušalo njegov skoraj eno uro trajajoči izvrstni govor, v kterem je z njemu lastno, zgovorno, živo, v srce segajočo besedo razložil pomen orgelj v cerkvi, in podal nauke, ki nam jih dajejo orgije za družbinsko življenje. O poludne je bila slavnost končana. A besede, s kterimi je preč. g. govornik sklenil pridigo, „naj toraj orgije povzdigujejo duha in kakor na perutih odnašajo iz zemeljskih nižav v nebeške višave, in glasovi po obsežnosti različnih pa ubranih piščal naj nas spod-badajo k enakemu soglasji, slogi in edinosti med seboj." Besede te naj nas vedno in vedno vnovič oživljajo, kedar koli se bodo orgije glasile, ker — v edinosti je moč.
DomaČe novice.
{BeMni sbor Icranjslci) je današnjo sejo sklenil ob Vd^. uri popoludntj. Potem sta zborovala še finančni in upravni odsek, ob sedmih zvečer pa ima sejo klub narodnih poslancev. Jutri bo ob 9. uri zadnja seja, na ktere dnevnem redu so še proračun deželnega zaklada, poročilo o pokritji primanj-kljeja deželnega zaklada, poročilo o lastni režiji v blaznici na Studencu in nekaj drugih manj važnih reči.
{KiipčijsU zbornici JcranjsJci) se jo včeraj izročilo pismo deželne vlade, ktero ji naznanja, da jo vsled ministerskega ukaza razpuščena. Nove volitve se imajo izvršiti v teku treh mesecev. Ker bo volitev nekoliko različna od dosedanjega načina, priobčili bodemo pozneje poseben navod za te volitve.
(NemšJco IcMnjo gledišče) v Ljubljani je, kakor kritika o njem govori, silno jetično! Kaj tacega pa Ljubljana ni še doživela! Kakor se nam poroča.
mu manjka spretne prve pevke za operete, prvega tenorja za operete, junaškega ljubimca in naivne ljubimke. Ker je že skoraj tri tedne, odkar se je nemško gledišče pričelo, obljubljenih prvih moči pa le še ni, se je menda nekaj posestnikov lož zmenilo, da bi skoraj podporo za letos odtegnili, ako ne bo skoraj boljše. Nam je pač vse jedno, ali se v nemškem gledišči kedaj igra ali nikdar, vendar si pa ne moremo kaj, da ne bi pri tej priložnosti konstatirali, da z nemškega hrasta v Ljubljani odpada list za listom, ki se nima za saboj nikakega zelenja več nadjati: Ne bo dolgo, in golo deblo štrlelo bo kakor strašilo kvišku spominjajoč na žalostne čase, ko se je šopiril po naših tleh domačo lipo potapljajoč. Najprej poginilo je na duševni jetiki nemčursko glasilo nTagblatt" žalostnega spomina; potem propadli so gorostasno, kakor bi jih bil z vrh Triglava pometal v bistro Savo, nemškutarji pri volitvah, sedaj se jim pa še gledišče krha, da je — veselje! Ko bi bil človek škodoželjen, zmel bi si roke, zaukal in bi rekel: „Le tako naprej in kmalo bo — Bosna mirna."
(Premembe pri učiteljstvu na Kranjskem.) G. Franc Schmidt, zač. učitelj v Ornem Vrhu, pride v Žire; g. Janez Pipan. zač. učitelj v Starem Trgu pri Loži, gr6 pa v Črni Vrh. Izmed izpra-šanih kandidatov so kot začasni učitelji nastavljeni: g. Janez Jeglič v Tunjice, g. Viktor Čuden v Eazdrto, g. Janez Dremelj na Polico, g. Janez Likar v Šent-Jurij pri Izlakah, g. Alojzij Potokar v Cirknico. G. Hočevar pride v Šent-Lampert, g. Levstek na Dule, g. Bledeč v Hotič; g. Toman pa gre iz Hotiča v Šmartno pri Litiji. G. Karol Strel, učitelj v Šmartnem pri Litiji je umrl.
(Pri mešancu) ogrevali se bodo prostori na južni železnici odslej tudi s parom in sicer za poskus najprvo na progah Dunaj-Pottendorf-Dunaj-sko Novomesto, Maribor-Francensfeste in Kufstein-Ala. Ako se ondi dobro obnese poskus, se bo taisti tudi po drugih progah vpeljal.
{SrisM častnih) gosp. Janko Stibil zahteval bo, kakor čujemo, potom srbske vlade za-dostenja zaradi neprevidnega in brezobzirnega ravnanja, ki ga je od strani Goriške policije in žan-darmerije doživel, o kterem smo včeraj poročali.
(Dobro je naredil) nek naroden posestnik v Ptujskem okraji. Prišel je namreč v Ptujem v pisarno notarja in župana Eodoschegga ter zahteval, da se mu napravi Jetrnja" (zakonsko pismo). Eekli sojmu pa, da tega ne morejo, ker se ondi nič v slovenščini ne piše, če pa hoče nemški „Ehevertrag", mu pa radi postrežejo. Kmet je pa vzel klobuk in šel drugam, kjer so mu za drage novce radi napravili, kar je želel. Prav tako! Slovenci postavite se in zahtevajce le taka pisma, kakoršne bote razumeli, za dober denar jih bote lahko dobili, če se Vam jih brani napraviti Eodoschegg pa pojdite k domačinu, ki Vam jih bo rad naredil. Sploh pa ne pozabite: svoji k svojim!
(Zabranil se je pobeg) nekterim kaznjencem v Tržaških ječah v nedeljo popoludne, ki so si ravno na vso moč prizadevali, da bi bili prepilili križe v oknih. Pri tem težavnem poslu prelomi sb jim pila in konec tiste pred stražnika pod oknom stoječega pade. Temu se je stvar takoj sumljiva zdela in jo je ovadil. Da so tiče potem na bolj varen kraj spravili, se lahko ume.
{Nobel pretep) gledalo je na stotine ljudi v soboto zjutraj pred Tržaško borso. Skočila sta si v lase dva lepo oblečena gospoda, kterih eden je optik, drugi pa menda doktor kurjih očes. Pretepala in lasala sta se dolgo in hudo, dokler ju ni redar-stvo pobralo in na hladno odpeljalo. Taki imenitni pretepi so v Trstu v najnovejšem času jako na dnevnem redu. Čuda ni, ker je sedanji čas silno težko ločiti pravega gospoda, ki si je po dolgoletnem učenji v šoli pridobil pravo omiko, ki mu daje do tega častnega naslova pravico, memo „talmi-gospoda", kterega je krojač napravil in kakoršnih dandanes povsod vse mrgoli. Nasledki poslednje Trste „gospodov" so očividni!
Razne reči.
— češki skladatelj Dvofak na Angle-gkem. Slavna skladba slovečega Slovana z naslovom „Stabat Mater", se je igrala v Londonu v priče naj-odličnejšega občinstva z najboljšim vspehom. Pkake
skladbe, so dejali Angleži, ni. Zdaj je Dvohlk na poti v Ameriko. Da bo tudi ondi enako havlo žel, ni dvoma.
—	V Petrogradu so na smrt obsodili 14 nihilistov, ki so bili toženi zarad veleizdaje. Na čelu jim je polkovnik Aschenbrenner s štirimi častniki; med obsojenci ste dve ženski in en top-ničar. Pravijo, da bodo pomiloščeni, ker ruski car silno nerad smrtno obsodbo podpiše. Največ krivde, da se je nihilizem tudi med vojake zatrosil ima menda na smrt obsojena Marija Figner, ki je po več polkih vstanovila teroristične odbore, ki so bili z nihilisti v zvezi.
—	Okrožnica sv. očeta proti prostozidarjem in pa — ruski car. Ko je Linški škof na katoliškem shodu v Ambergu govoril o prostozidarjih, je spregovoril tudi te-le besede, ki so naredile v srci vseh poslušalcev globok vtis in veliko zadovoljnost: „Dogodki zadnjih let so dokazali tudi ruskemu caru globoko brezno, v ktero hočejo vreči skrivna društva kraljestva in prestole. Euski car se je zahvalil sv. očetu za njegovo okrožnico proti prostozidarjem v posebnem priznalnem pismu, kar je vzbudilo v grško-katoliški cerkvi nepričakovano pozornost. Pa ne samo, da se je sv. očetu zahvalil za imenovano okrožnico, poleg tega je tudi zapovedal, da morajo encikliko sv. očeta Leona XIIL, po vseh pravoslavnih cerkvah velikanskega ruskega kraljestva z vsem spoštovanjem brati in jo vernikom v posnemanje priporočiti". Ta dogodek je pomenljiv in bo morda kedaj še velike važnosti. Kdo ve, ali ni ravno prevratno ruvanje nihilistov in drugih nasprotnikov obstoječega reda, v božjih rokah, oni ognjeni steber, ki kaže ločenim bratom pot nazaj v edino pravo rimsko cerkev, zidano na skalo sv. Petra. Pota milosti božje so čudna!
Teleg;raiiii.
Trst, 16. oktobra. Včeraj imeli so mestni očetje sejo. V taisti sklenili so nastaviti v službo občinskega šolskega nadzornika in so o tem kljubu prepovedi in ugovoru vladnega zastopnika glasovali. Vladni zastopnik objavil je takoj po glasovanji taisto za neveljavno.
Zagreb, 16. oktobra. Starčevič je nasve-toval, da naj se memo kraljevega poziva glede volitve poslancev za ogerski državni zbor preide na dnevni red. Deželni zbor je njegov sovet zavrgel in volil poslance. Opozicija je napravila škandal in odšla iz zbora.
Rim, 16. oktobra. Sv. oče darovali so za ponesrečene v Kataniji 10.000 frankov.
Rim, 16. oktobra. Konzistorij se je preložil na 10. dan novembra. Kolera pojema zopet polagoma v Napolji. Včeraj jih je ondi umrlo le 35, zbolelo pa 81 za kolero.
Kahira, 17. oktobra. Nubar je naznanil generalkonzulom, da se denar za poravnanje garantiranega dolga v dotični blagajnici zopet nabira.
London, 17. oktobra. Iz Fučeva telegrani od 16. oktobra poroča, da so se Francozi in Kitajci pri Tamsvi iz novega sprijeli, in je pri tistej priložnosti 3000 Kitajcev obležalo. Francozi so primeroma malo svojih ljudi zgubili.
Liverpool, 16. oktobra. Parnik „Lord Glive" priplaval je včeraj iz Filadelfije. Pri izkrcavanji zasegla je policija nekega Ogra, ki je imel med prtljago poldrugi funt dina-mita.
Društvu za napravo zvonov za cerkev	Jezusovega presv. Srca v Ljubljani
so darovali gg.:
83.	Čarman Frane, vojaški kaplan, ....	1	gl. —	kr.
84.	Kegen Josip, kaplan,.......10
H	JI
85.	Potočnik Janez, župnik,......5	„	—	„
86.	Dimnik Miha..........1	„	—	„
87.	Porenta Ana..........—	„	.50	„
88.	čeme Jernej,..........5	„	—	,,
89.	Hočevar Matija, župnik,......3	„	—	„
90.	Kaplan pri sv. Petru.......5	,,	—	„
91.	Novak, posestnik,.........—	,,	60	„
92.	Kozak Helena..........5	„	—	„
93.	Gredina Apolonija........8	„	—	„
94.	Srakar Matija..........5	„	—	„
95.	Vezini Reza..........5	„	—	„
96.	Strali Uršula..........5	„	—	„
97.	Lilleg Josip, železn. uradnik, ....	5	„	—	„
98.	Šusteršic Barbara, iiišna posestniea, . .	3	,,	—	„
99.	Dežinan Marija, hišna posestniea, ...	1	„	—	„
100.	Kocijan Andrej, hišni posestnik, ...	—	„	50	„
101.	Kocijan Josipina, hišn. pos. hči, ...	—	,,	50	„
102.	Breskvar Franc, krčmar,......1	„	—	„
103.	Spindler Franc, vpok.e. k. fregatni kapitan,	2	„	—	„
104.	Matijon Jakob, pek,........1	—
105.	Kber Franc, vrtnar..................5	„	—	„
106.	Gorjanc Polona, hisinja,......
107.	Gaber Jera, kuharica,.......5
108.	ČeniaJiar Marija, kraraarica,..........51	M
109.	Miheli« Ana, kramarica,......»	n	n
110.	(*>mažar Marija, hišna posestniea, ...	5	„	—	„
Tujci.
15. oktobra.
?nMall6t: Dr. Angelo Helimann, odvetnik, z Dunaja.
—	Dr. pl. Rigler, odvetnik, z Dunaja. — Josip Biihm, trg. pot., z Dunaja. — V. Krausenek, trgovec, iz Trsta. — Ig. Ro-singer, trg. pot., iz Trsta. — B. J. Stern, trg. pot., iz Buda-pešte. — J. Assmann, trgovec, iz Calcutto. — L. pl. Schiwitz-hofcn, e. k. kone. praktikant, iz Gradca. — Henuann Saxinger, trgovec, iz Linca. — Pongrac Eichhelter, ravnatelj, iz Litije.
Pri Slonu: Adolf Vugrinčič, trg. pot., z Dunaja. — Julij Liebraann, trg. pot., z Dunaja. — Kvgen Karafiat, trgovec, iz Trsta. — Anton Ponikvar, posestnik, iz Knežaka.
Pri Južnem Uolodvom: Avgusta pl. Behr, zasebnica, iz Rostoka. — Terezija Heine, zasebnica, z Dunaja. — A. L. Bizjak, trg. pot., z Dunaja. — pl. Lo Blanc-Sonville, e. k. korvetni kapitan, s soprogo, iz Celja. — Božidar Sittig, posestnik, iz Tržiča. — Gregor Južna, posestnik, iz Zagorja.
Pri Virantii: J. Merher, posestnik, z družino, iz Ribnice,
—	Eliz. Eržen, iz Črnomlja.
Pri Avstrijskem caru; Frane Kugler, učitelj, s soprogo, iz Langenthona. — Kari Veber, učitelj, s soprogo, iz Hotederšice.
Umrli so:
v bolnišnici:
13.	okt. Marija Janše, delavka, 42 let, vsled raka v želodci.
—	Marija Jelene, gostija, 68 let, pljučni edem.
14.	okt. Alojzij Rogel, delavec, 24 let, vsled edema v možganih. — Andrej Baje, gostač, 54 let, vsled kron. katara v črevesu. — Jera Miš, delavka, 30 let, jetika.
£ksekutiTnc dražbe.
23. okt. 1. e. džb. pos. Anton Kramar iz Doba, 1045 gl. Zatieina.
28. okt. 3. e. džb. Jakob Bregar iz Zalovic. Rudolfovo.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 17. oktobra.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl.	90	kr.
Sreberna „ „ „ „ . . . .	82	„	—	„
i% avstr. zlata renta, davka prosta . .	103	„	05	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	75
Akcije avstr.-ogerske banke . .	860	„	—	„
Kreditne akcije............286	„	—	„
London.......122	„	—	„
Srebro.......—	„	—	„
Ces. cekini.......5	„	78	„
Francoski napoleond......9	„	68Vj „
Nemške marke......59	„	80	„
V bukvami „Styria" v Gradcu je izšel in v je v Katoliilci Itrilcvarni na prodaj:
^t. Josef-Kaleiicler
Kazalo: Alphabetisches Verzeichniss der Heiligen. — Briefpost-Bestimmungen. — Erziihlungen. — Kaiserreise 1883. — Mass- und Gewichtswesen. — Postwesen. — Telcgrafen-wesen itd.
Podobe: Sv. Jožef. — Slike cesarjevega popotovanja leta 1883. — Razne slike k povestim itd. — Med drugimi se tudi nahaja dobro zadeta slika prihodnjega knezo-škofa Ljubljanskega prečast. gosp. dr. J ako p a Mišje.
Cena 40 kr., po pošti 10 kr. več.
Zur Congrua-Frage
des
kathollschcn Scelsorge-Clerus In Oesterreich.
Von
J. Mni-tini,
Weltpriester.
Tretji pomnoženi in popravljeni natis, 416 strani v osmerki 1 gl. 50 kr., po pošti 10 kr. več. Kakor je bilo že v „Slovencu" naznanjeno, je spisatelj to knjige, izišle pod tujim imenom „Martini", prečast. gosp. dr. Mišja, prihodnji škof Ljubljanski. — Prcčastito duhovstvo Ljubljanske škofije zna toraj to delo na novo in bolj zanimati, kakor pred, dasiravno je vsebina sama vsega pozora vredna.
K naročevanju se priporoča
Katoliška Bukvarna v Ljubljani.
Imamo jo!!
Po vstrajiiih študijah posrečilo se je dr. pl. Bendenu izumiti
MT piado II
o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da jc na svojem mestu. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Izumnik je porok za brezpogojen vspeh.	(42)
Steklenica velja 2 gld. a. v.
Edina prava se dobi pri izuraniku dr. pl. Benden-u v Pragi, Salmove ulice žtev. 7, kamor je treba denar prodposlati.