Naše mesto podnevi in ponoči
Clovek bi mislil, da pri nas ne more biti drugače. Pa je vendar! Al to je narobe svet. Cesarske postave nam dajejo pra-vice, da tirjamo slovenske dopise. Cesarski sluiabniki sami morajo prvi postave spo-štovati in nam pisati v domačem sloven-skem jeziku. Če to tirjamo, nismo nobeni puntarji, ampak držimo se le postave in zahtevamo le to, kar je pravično. Pj>sebno vi slovenski župani, ki so vam izročene cele soseske, posebno vi glejte na to, da se spol-nujejo cesarske postave o tem, da se slo-venskim Ijudem piše po slovenski. Koliko nepotrebnih hoj ima človek časi zavoljo nemškega dopisa, ki ga v celi vasi nobeden ne razume (Klici: včasih še v celi fari ne), od Poncija do Pilata mora okoli tekati in pri tem dostikrat pravi čas zamudi in še na škodo pride. In koliko se po nepotrebnem podplatov strga! Ako bi vse tako brez vse potrebe strgane podplate na kup znosil, gotovo bi se lahko napravile tri Šmarne gore. (Velika veselost med Ijudstvom.) Tre-ba tedaj, da se nam dd, kar je naše pp pra-vici! Naš jezik ne sme več biti ponižni col-nar z.a vratmi, nemščina pa ošabni jarizej pred velikim oltarjem. Pravijo sicer nek-teri, da Ijudstvo ne razume slovenščine, kakor se piše. Jaz pa omenim le druz.be sv. Mohora, ki ima čez 15.000 udov, ki sprejemajo vsako leto veliko slovenskih bukev. Kdo neki bere te bukve? Ali jih ne bere prav tisto Ijudstvo, od kterega pravijo nasprotniki, da jih ne razume. Ta je tedaj tudi prazna. — Pri glasovanji je bila tudi ta resolucija enoglasno sprejeta.