Splošne vesti NOV UČITELJSKI LIST V Zagrebu je pričcl izhajati nov učiteljski list »Hrvatski učiteljski dom« kot nadaljevanje (XIV. letnik) lista. ki ga jc že svoječasno izdajalo hrvatsko učiteljstvo. List ie pričel izhajati kot reakcija na rovarjenje, ki jc pričclo v JUU s strani gotove skupine beograjskih učitcljev, ki skuša begati učiteljstvo po savski banovini in rušiti temelje zdravc neodvisne stanovske linije, za katero se je učiteljstvo izreklo na sarajevski skuDŠčini JUU in za katero je tako odločno manifestiralo na novosadski skupščini. Hrvatsko učiteljstvo ima z listom namen, pospešiti zdravo delo in zdravo smer učiteljstva. Zanimivo je, da so zahtevali ustanovitev lista mladi hrvatski učitelji na »Učiteljskem tednu« v Zagrebu od 3. do 9. jan. t. 1., na katerem so ustanovili »Zadrugo Ivan Filipovič« za izdajanje knjig in pomoč učiteljstvu ter za osnovanje lista. List jc urejcvan popolnoma z namenom, propagirati proučevanjc in delo za kmetski narod. Urednik mu je predsednik sekcije JUU za savsko banovino tov. Franjo Marinič. List izhaja polmesečno, t. j. 1. in 15. v mesecu. Predsednik sekcije JUU tov. Marinič piše v članku »Krenimo novim putem« o cilju sledeče: »Položiti čvrste temelje učiteljski organizaciji. zboljšati socialni, materialni in pravni položaj hrv. učiteljstva in težko stanje šolstva in prosvete ter pravilno pojmovan nacionalizem, t. j. služenje narodu in razvijanje narodne kulture in bratskih odnošajev do srbskega in slovenskega učiteljstva nam morajo biti v teh težkih dneh kažipoti pri našem prosvetnem delu.« Podpredsednik JUU tov. Stjepan Kranjčevič piše v divnem članku »Človek«: »Diven je človek, kadar je — pravi človek! Kadar ga krase one vrline, ki tvorijo človeka, pravega človeka ... Zavoljo ničevega dobička, radi nevrednega naslajanja, zaradi ničevih nakitov, so pripravljeni ,ljudje' pustiti vse ono, kar dcla človeka za človeka, pripravljeni so postati plašljivci, petolizci, pustiti vrste borcev za resnico in pravico. okreniti hrbet pravični stvari in pristati na največje nasilje in nepravičnost. Zaradi usneha sc pogazi vse!... Ako kdo, mora učitelj ostati pravi človek!« Mcd »Potrebnimi knjigami« navaja literaturo, ki uvaja učitelja v kmečkc probleme. — Pavšalne obdolžitve. »Slovenec« od 23. februarja prinaša v rubriki »Kaj pravite« tudi nekako namigavanje, da so številni učitelji 1. 1933. in pozneje do srede 1. 1935. denuncirali kmečko in mestno prebivalstvo na debelo, češ da so protidržavni elementi. — Takih pavšalnih obrekovanj smo sicer že vajeni, toda jih prav tako kot vedno doslej odklanjamo. Navesti konkretne primere in pokazati nanje bi bilo možato, toda zakaj, ko pa so pavšalne c>bdolžitve cenejše. —Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani sc bodo v pomladanskem roku začeli v petek 9. aprila 1937. ob 8. uri dopoldne. Kandidatje naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože uradnim potom pravočasno tako, da bodo vsaj do 3. aprila v rokah izpitnega odbora, sami pa naj se zglasijo pol urc pred začetkom izpita v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev šele za prihodnji izpitni rok v oktobru 1937. Posebna obvcstila sc kandidatom ne bodo razpošiljala. — Ravnateljstvo. — Zaupanje v denarne zavode se polagoma vrača. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih hranilnicah dne 31. decembra 1936. 999,792.593 din, torej skoro 1 milijardo dinarjev. K temu znesku je še treba prišteti obresti za leto 1936., ki sc bodo pripisale v teku prvih mesecev 1. 1937. in ki znašajo približno 38 milijonov dinarjcv. Potem bodo znašale vloge približno 1038 milijonov dinarjev. V primeri s stanjem 31. decembra 1935. so narasle vloge pri 7 hranilnicah, število vlagateljev v tekočem računu pa celo pri 11 hranilnicah. Skupno število vlagateljev je znašalo 138.439.. Na vsakega 8. prebivalca dravske banovine odpade torej 1 hranilnična knjižica. — V dccembru 1936. so narasle skupne vloge pri 9 hranilnicah. Vloge na knjižice pri vseh hranilnicah so narasle v decembru za 845.201 din. Te številke dokazujejo, da se zaupanje v hranilnice in v denarne zavode sploh polagoma zopet vrača, od česar bo imelo korist celokupno naše gospodarstvo. Najbolj zadolžen je oni, ki ne ve, kaj je sebi dolžan. — Poizkusna in ne vzorna šola. Pri nas je srbohrvatski izraz »ogledna škola« preveden v »vzorna šola«. Ta prevod jc napačen. »Ogledna škola« jc »Poizkusna šola« in ne vzorna šola.