Listek. Boji in krone. (Povest. Prevel Anton Jerovšek.) (Datfe.) 4. Tidikov pogreb. Drugo jutro je bilo celo mesto na nogah. Anamski vojaki so se zbrali že na vse zgodaj in se postavili v vrsto na vsaki strani pota, ki je peljal od cesarske pala6e do slovite pagode Tijedrisove in do cesarskih grobov. Ob bregu in na široki reki, ki je tekla skoz mesto, je bilo bujno življenje. Priprosti čolniči in krasne ladjiee bogatih velikaSev so silile v pristani§6e pred glavnimi vrati. Skoraj vse ladije so že spravile svoje popotnike na suho. Zdajci se še naglo približata dve ladjici, ki ste takoj obrnili splošno pozornost na sebe. Jedna je nosila kitajsko zastavo t. j. rude6ega zmaja na zlatorumeni podlagi. Na drugi pa je plapolala francoska trobojnica. «Kitajski poslanec!* zaklical je eden mandarinov, ki so zapovedovali straži pri mestnih vratih. «In eden od evropskih vragov, ki jih naj duh rajnega Tidika vse podavi,» pravi njegov tovariš. «Prav za prav bi ga še v mesto ne smeli spustiti!« «Hm, to bi nas drago stalo. Čez malo dni bi namre6 njihovi topovi tirjali vhod, in ne vem, 6e bi se jim naši topovi po nasipih mogli dolgo ustavljati. Dragi Van, ne pomaga ni6. Mi moramo Francoza ravno tako prijazno sprejeti kakor Kitajca.* «Pa Tudak, naš prihodnji vladar —» «On more le takrat zapoved&vati, 6e ga bode potrdil trijendin (t. }. svetovalstvo starejšin, ki imajo pravico potrditi cesarja). Zdaj še ni potrjen. Še je lahko mogo6e, da zasede prestol Hiephoa, ki je prijazen Francozom.» «Potem pa živeli 6rnopraporniki! Potem je doma6a vojska gotova in —» «Tiho, tiho, mladi prijatelj! V takih 6asih se ne smejo tako lahkomišljeno razodevati najskrivnejše misli. Govorila še bova o tem na skrivnem. Hvali pa bogove, da nisem izdajalec! «Jaz moram sprejeti ta dva poslanca. Med tem spravi stražo v lepši red. Glej, Francoz že viha nos nad našimi junaškimi bojevniki.» S temi besedami stopi starejši 6astnik ob obrežje, in sprejme z globokimi pokloni francoskega poslanca. Ravno tako pozdravi tudi kitajskega mandarina. A ko ga natanč- neje pogleda, se zavzame, ker spozna v njem pogiavarja 6rnoprapornikov, ki se je oblekel v kitajsko obleko. «SoIo,» pošepetal mu je na to, »junaški poglavar 6rnoprapornikov, midva bova pozneje govorila pri mandarinu Humu.» Na to je spremljala 6astna straža oba poslanca v cesarski grad. Tam jih pri6akuje nek dvornik, ki najprvo sprejme Francoza in ga izro6i o. Hoangu. Potom pa osebno spremlja navideznega Kitajca v pala6o. O6e Hoang je bil tolma6 pri francoskem poslaništvu v Hue. On }e rojen Anamec. Bil je skrbno vzgojen pri misiionarjih in je svoje bogoslovske Studije dovršil na Francoskem, od koder se je vrnil kot duhovnik v domovino. O. Hoang prijazno pozdravi Irancoskega poslanca, ki z vso 6astjo spoštuje velezaslužnega duhovnika. »Tidikovo smrt sem zvedel še le v6eraj med potjo,» pravi Francoz. «Moj naraen ni, Tidiku izkazati zadnjo 6ast. Pridem namre6 na povelje admirala Couberta (Kuberta), da anamski vladi zadnjekrat ponudim mir pod pogojem, da popolnoma izžene 6rnoprapornike, in da brezpogojno spreime francosko varstvo.» »Ravno v odloŽilnem trenotku ste prišli,» reče o. Hoang. «Postopajte odlo6no; potem se znabiti odlo6ijo starešine, da pokli6ejo na prestol miroljubnega Hiephoa namesto Dik- dika, ki je okruten trinog, kakor njegov o6e. Tako bi se ohranil v Anamu mir.» «Anamski kristjani bodo hvaležni Francozom, ker lih ho6e z mogo6no roko varovati,» odgovori resno duhovnik. »Francosko posredovanje je pred desetimi leti skoraj popolnoma uničilo katoliške misijone v Tonkingu, in ne vem, 6e njihov prihod v Hue ne bode imel istih žalostnih nasledkov. Naš položaj vam ho6em pozneje razložiti. Zdaj se je dalo znamenje za pogrebne sve6anosti. Kristjani se bodo pogreba udeležili, v kolikor njim vera pripuš6a.» Francoski častnik gre za duhovnikom na vzvišen prostor, od koder se je lahko opazovalo celi sprevod. Na 6elu mu je stopala truma služabnikov v beli obleki. Tako so bili oble6eni sploh vsi udeleženci pogreba, ker je belo v Anamu žalovalna barva. Služabniki so nosili dolge obredne palice s pozla6enimi konicami. Tem je sledilo kakih petdeset velikanskih bobnov. Nosila sta jih po dva in dva moža na dolgih drogih; ob strani sta stopala druga dva; eden je držal solnčnik nad bobnom, drugi pa je od časa do 6asa zraerno udarjal po njem. Tem je sledila cesarjeva telesna straža, nji na 6elu je jezdil general v zlato in svilo oble6en. Dvajset vojnih slonov pa, ki so nosili vojake in najvišje mandarine na hrbtih, je končalo vojaški oddelek sprevoda. Za vojaštvom je šla cela tropa cesarskih služabnikov. Vsak je nesel dolgo desko, rude6e pobarvano in z velikimi zlatimi 6rkami popisano. «Na teh deskah so napisani naslovi in 6ednosti rajnega cesarja.» re6e o6e Hoang Francozu. «Tukaj-le n. pr. se bere: «Najpravi6nei§i,» tam «Najmodrejši;»tukaj zopet «Najkrotkejši,» «Najdobrotljivejši,» tu »Osrečevalec svojega ljudstva,» «Zmagovalec vragov« itd. «S tem menijo gotovo v prvi vrsti «vragove iz zapada,» re6e smehljaje se častnik. «Ali Je pa tudi kje zapisano število ubogih kristjanov in sr6nih misijonarjev, katere je trinog dal pomoriti? — Kaj pa pomenijo tele poSasti: zmaji, tigri, ka6e, levi, ki so tako mnogoštevilno narisani na deš6icah?> «To predstavlja podobe hudih duhov, katere je Tidik premagal. Tam-le pa so podobe vseh sovražnikov, katere je on ubil ali pa njegovi vojaki.> «Prav laskavo za nas! Kaj pa, ali ni tam-le naš junaški Riviere, ki so ga pri Namdinu umorili 6rnopraporniki?» «Da, da, njegovo ime je pripisano.* «S tem tedaj vladar prizna, da delajo ti roparji na njeno povelje. To bodem o svojem času vse porabil,» re6e poslanec. Za cesarskimi služabniki so sledili budisti s svojimi bonci, ki so plesali in skakali ter žalostinke prepevali. (Dalje prih.) Smešnice. Ko je mala Tinica prvokrat prišla iz šole, pravi opoldne pri mizi: «Mama, ko bi vi vedeli, kako radovedni so naš gospod učitelj, — vedno in vedno povprašujejo, vse bi radi vedeli.» Učitelj (prepozno v šolo došlemu de6ku): «Tako? Ali je Sele zdaj 6as v šolo priti? Dobro bi bilo, ce bi te pozneje pridržal še jedno uro tuka}!» U6enec: »Oprostite gospod u6itelj; ravno so v naSih ulicah orožniki prijeli tatu, pa so mi mati rekli, naj grem gledat, 6e niso naS o6e!» Kmet svojim hlapcem, ki so se hudo medseboj pretepali: «Za božjo voljo, ali mislite, da ste v državnem zboru, ker ste tako surovi?»