Pripovedka o Pilatu in njegovih cveticah
^inulo je vže nad 1850 Iet, kar se je izprehajal ob rirvalcištotskem jezeru nek tujec imenitnega stanii. Tuja obleka iz tirskega škrlata, zlat pas na iielu, velik prstan na roci pričali so, dajeto imeniten mogotee rirnskega cesarstva. Strah in obup mu ne dasta miru ne pokoja, odkar je zaradi prvjaznosti cesarjeve v smrt obsoiiil najnedolžnejšega in najblažjeg3 izmej Ijudij. Ta tujec \z jutroiiih krajev je nesreini Pilat, ki i.šfe mini in pokoja sredi prelepili domačih goni.
Ko je najsvetejši izmej Ijudij, krvaveč iz tisoč ran, pravi mož bolefin, stal pred Pilalom, takrat je od soiutja prevzet zaklical ta kriiiini sodnik: nKakSen človek!" In ko je vendcr iz strahu pred Ijudstvorn iu eesavjcm obsodil gm smrt, padla je kapljica Jezusove krvi na pravo nogo Pilatovo, ki je bila samo s pod-platom obuta. Niti draga mazila Perzijska, nili zdravilna voda iz ribnika Betzaide niso mogle izprati to kapljice, ostala je na nogi kot svaree sporain krirične ob-sodbe. Vea nemiren in zbegan je zapustil Pilat svojo imenitno službo deželnega oblastaika v Judeji ia se podal tjk aa Švicarsko, v svojo prvotno domoviao, katero kaj čudno lepotičijo visoke gore iu globoke vode.
.¦< S4 >¦—
Večerno solnce je kopalo v jezeiu zaduje svoje žarke in prekrasuo obsevalo straie gore in snežene vrhove, polagoma jemajoč slovo od žemlje. Te krasote ui gledal Pilat iu tudi ni občutil, ko je ves zamišljcn hodil tam ob robu jezera. Za seboj je videl v duhu svojo gi'ešno minulost, a pred seboj ueljubo mu prikodnost. Dušni pogled mu je kazal, kako se čez malo Sasa blesti križ na palačah in ccrkvah, na mečih iu kronali; pred križem pa se klanjajo milijoni ljudij, kateri molijo oaega Jezusa kot svojega Boga,' katerega je on nekdaj obsodil v sinrt.
Ko Pilat vse to gleda \n vender neče obsojenca spoznati za svojega Boga, ko ga vest grfze in mu ožita hudobijo: zapodi sc obupen v jezero, da bi v vodi zadušil glas svoje vesti. Ugasnilo je njegovo življenje, ali jezero ui hranilo rartvega            4
Pilatovega trupla. Po noči nastane silen vihar in vzburjeni valovi vržejo mrtvo Pilatovo truplo na breg. Silen potres pokrije ntoplj«nea z 6no goro, ki se še danes imenuje nPilat."
Na poduožji te gorejestrmo skalovje, ki sega dalee y jezero. Vrhu skalovja rase gorska cvetica posebne Icpote, katero pa sam6 ua veliki petek vidi tako ne-dolžno človežko oko. Kdor si more utrgati to cvetico, zavarovan je vsake nesreiie; njega ne zadene strela in noben plaz ga no doseže, naj vihar še tako divja in razsaja. Odkar Ijudje pomnijo, ni ga bilo še floveka, ki bi si bil utrgal Pilatovik cvetic. Ob velikera tednu je gora ^Pilat" še s snegora pokrita, a po jezeru se silui valovi pode, da ne inore nihče blizu.                                                   «•
Pripovedka samii toliko povii, da je grof Eudblf Habsbuvžki vetkrat potoval do nPilata," da je iz ladijc srečno stopil na skaluat rob in si natrgal sopek teh prelepih gorekili eretic. Id te evetiee inn niso nikoli zrei^le. redno so cvetele, .in zato mu je bila sreča vedno mila. Dobio jc preskrbel svojih sestero Qtrok in sebi pridobil krouo eesarsko. — To je pripovedka, katero so zapisali mnilii v bližnjem samostanu Št. Galskem 0 oPJ]ata" in njegori)) skrivsostoih cveticah.
Frančišek Rup   .