ŠOLSKA PRAKSA Aktiven pouk pri urah gospodinjstva Tjaša Šinkovec, učiteljica gospodinjstva in kemije, OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani Učencem pogosto zmanjka motivacije za učenje in šolsko delo. Vse več učencev ne zna pravilno pristopiti k učenju in ima težave s koncentracijo. Da ure gospodinjstva ne bi bile monotone in dolgočasne, sem se poleg praktičnega dela (kuhanja) odločila učence motivi- rati z drugačnim pristopom obravnavane vsebine iz učnega načrta. V članku predstavljam nekaj idej, s katerimi sem popestrila ure gospodinjstva, seveda pa bi lahko na tak način popestrili tudi ure pri drugih predmetih. Motiviranje učencev z različnimi pristopi Ti so pri različnih učencih različni in prisotni v raz- Ker imamo v razredih različno motivirane učence lični intenziteti. Ključno je tudi, kako pomembno in ker ni nujno, da bo vsaka dejavnost aktivirala vse je učencu učenje oz. znanje in učni razvoj v smislu učence, obstaja več smernic za motiviranje učen- vrednote znotraj njegovega sistema ter socialnega cev z različnimi motivacijskimi vzorci. okolja. Odvisno je tudi od učenčeve zaznave zahtev- nosti učenja in nalog. Če bo učenec presodil, da se Prva skupina so tekmovalni učenci. Takšne učence od njega pričakuje preveč ali da ni zmožen ravnati najlažje motiviramo tako, da jim zagotovimo dovolj tako, kot od njega zahteva učitelj, potem obstaja tekmovalnih situacij, pri čemer je dobro, da je njihova verjetnost, da se brez dodatnih, zunanjih spodbud pozornost usmerjena predvsem na tekmovanje s sa- ne bo začel učiti. Druga skupina motivacijskih se- mim seboj (postopno razvijanje in nadgrajevanje la- stavin je tudi učenčeva samopodoba, ki pomeni za- stnega znanja). Potrebno jih je učiti, kako naj se učijo, znavo lastne kompetentnosti na področju učenja in da začnejo pridobivati učne navade in strategije. je pomembna vseskozi med učenjem. Drugi moti- vacijski ojačevalci pa so tudi atribucije (razlogi), ki jih Druga skupina so učno aktivni učenci. Njih najlaž- učenci pripisujejo svojim uspehom ali neuspehom je motiviramo tako, da jim poskušamo zagotoviti pri učenju (Juriševič 2012). čim več učnih nalog, za katere kažejo interes, in jih spodbujamo k vrednoti dosežka, saj bo tako njihova Aktiven pouk pri urah gospodinjstva aktivnost še višja, tudi na področjih, za katere niso najbolj motivirani. Hranilne snovi Učence razdelimo v tri skupine (po potrebi lahko v Tretja skupina so učno nesamozavestni učenci. Te manj ali več skupin, odvisno od števila učencev). Na učence lahko motiviramo s povratnimi informacija- eno mizo postavimo reklamne oglase, v katerih naj- mi o njihovih dosežkih ter tako krepimo njihovo sa- demo različna živila. Prvi učenec iz vsake skupine mopodobo ter jim pomagamo pri usvajanju učinko- mora na znak (začnejo vse skupine hkrati) priti do vitih učnih strategij ter oblikovanju ciljev za učenje. table in nanjo ali na plakat narisati prehranski kro- žnik ali prehransko piramido. Naslednji iz skupine Četrta skupina so učno nemotivirani učenci, pri ka- začne takrat, ko prvi pravilno nariše črte in zraven terih je najbolje, da izhajamo iz njihovih interesov, napiše hranilne snovi. Vsi naslednji člani skupine na podlagi katerih prilagajamo različne učne dejav- gredo nato do mize z reklamami in iz njih v 30 se- nosti. Spodbujamo razvoj učnih ciljev, prav tako tudi kundah, kolikor časa ima vsak iz skupine, izrežejo po notranjo in zunanjo motiviranost. eno skupino hranilnih snovi in jih nesejo do table, kamor jih pripnejo z magneti oz. prilepijo. Zmaga Peta skupina so pasivni učenci. Le-te najbolje mo- skupina, ki pravilno nariše prehranski krožnik/pre- tiviramo tako, da ustvarimo varno in spodbudno hransko piramido, pravilno razvrsti hranilne snovi okolje in da krepimo njihovo učno samopodobo na njej oz. ima kar se da največ pravilno razvrščenih (Juriševič 2012). živil na tabli/plakatu. Med motivacijske pobudnike lahko uvrstimo: Nad to didaktično igro so bili učenci zelo navduše- - učenčev interes za učenje, ni. Niso samo sedeli v klopeh in poslušali učitelja, - učne vsebine ali/in metode, ki pritegnejo pozor- ampak so vsi aktivno sodelovali. Pri tem so utrjevali nost oziroma vzbudijo radovednost in zanimanje, znanje o skupinah hranilnih snovi, uvrstitvi le-teh - cilje, ki jih učenec oblikuje o učenju oziroma na prehransko piramido oz. prehranski krožnik in znanju. pogostosti uživanja različnih hranilnih novi. 12 Didakta Obravnava nove snovi z besednimi karticami Učencem v paru razdelimo kuverte, v katerih so besede, iz njih pa morajo oblikovati smiselne pove- di. Vsi učenci začnejo istočasno in imajo za sesta- viti enake povedi. Ko vsi pravilno sestavijo, si poved zapišejo v svoj zvezek. Tako si na njim bolj zanimiv način, lažje in hitreje zapomnijo novo obravnavano snov. Z učiteljevim predavanjem si učenci zapomni- jo le 5 % obravnavane snovi, če pa snov obravnava- mo na drugačen način, si lahko učenci tako zapo- mnijo več, saj so pri uri bolj aktivni. Poučevanje drugih Učence razdelimo v več manjših skupin. Vsaki sku- pini določimo del snovi, ki jo želimo obravnavati v tisti uri. Na voljo jim damo nekaj časa (ki ga že vna- prej časovno omejimo). V tem času morajo učenci prebrati snov, se o njej pogovoriti in si izpisati bistvo (lahko v miselnem vzorcu, povedih, alinejah …). Po- tem se skupine pomešajo in sestavijo nove skupine, v kateri mora biti iz vsake skupine po en član. Vsak od teh članov predstavi svoj del nove snovi, osta- li poslušajo in si bistvo zapišejo v svoje zvezke. Na koncu ure morajo imeti vsi učenci zapisano bistvo vseh skupin. S poučevanjem drugih in predajanjem razlage drugim učenci snov večkrat ponovijo in si jo tako tudi hitreje zapomnijo, saj so jo poiskali sami in si o njej izpisali bistvene podatke. Na tak način učence učimo iskati bistvo. Učenci namreč večkrat ne vedo, kaj je pri določeni snovi najpomembnej- še, npr. ko berejo snov v učbeniku. S tem ko morajo sami razbrati bistvo in ga posredovati drugim, jih naučimo večje samostojnosti. Seveda pa je take vr- ste pouk potrebno ponoviti večkrat, saj se šele tako opazijo razlike. Učenci z vajo postajajo vse bolj spre- tni pri iskanju bistva in predajanju le-tega drugim učencem. Utrjevanje znanja z didaktično igro Učencem sestavimo namizno igro, s pomočjo ka- tere se lahko razgibajo in ponovijo že obravnavano snov. V igri določimo igralna polja, na katerih mora- jo učenci opraviti gibalno nalogo, in polja, pri katerih 13 Didakta ŠOLSKA PRAKSA morajo odgovarjati na vprašanja, ki jih izžrebajo. Če la. Po mojih dosedanjih izkušnjah imajo učenci kviz na vprašanje odgovorijo pravilno, se lahko z igralno zelo radi, saj lahko med seboj tudi tekmujejo, hkrati figuro pomaknejo za eno polje naprej, sicer pa osta- pa ponovijo in utrdijo že obravnavano snov. Za reše- nejo na istem polju. Pravilnost odgovorov preverjajo vanje lahko uporabijo šolske tablice (če jih ima šola ostali učenci. Po mojih izkušnjah imajo učenci ta- na voljo), računalniško učilnico ali svoje telefone, ki kšne igre radi, hkrati pa z njimi tudi ponavljajo in jih v ta namen lahko prinesejo k pouku. Učenci se utrjujejo že obravnavno snov. v posamezni kviz vpišejo s kodo in svojim imenom, nato pa na zaslonu telefona/tablice vidijo štiri polja. Na tablo jim projiciramo vprašanje in odgovore. Ko se odločijo za en odgovor, nato le pritisnejo na bar- vo in lik, ki po njihovem ponazarja pravilen odgovor. Zmagovalec je tisti, ki najhitreje in največkrat odgo- vori pravilno. Utrjevanje znanja z uporabo pametnih (mobil- Zaključek nih) naprav Vsak učitelj si želi čim bolj učinkovito motivirati Uporaba digitalnih ali pametnih naprav v razredu učence za šolsko učenje ter jih naučiti čim več pri poučevanju je danes izjemno dobrodošla, saj na novega. Kakšen pristop poučevanja in strategijo tak način učence motiviramo za snov ali ponovitev poučevanja si bo izbral, je stvar posameznega uči- le-te na interaktiven način, ki je učencem dandanes telja. Dobro je, da v razredu pri učencih spodbuja- zelo blizu. Učitelju pametna naprava omogoča, da mo pozitivno samopodobo, zagotavljamo vzpod- izvaja personaliziran in diferenciran pouk za vsake- budno učno okolje, se povezujemo z okoljem in ga učenca ali skupino učencev posebej. Obstaja ve- drugimi institucijami v okolici šole, spodbujamo dno več plačljivih in brezplačnih spletnih platform, aktivnost pri učencih in nenazadnje širimo pri- na katerih lahko učitelj učencem pripravi kviz ali ka- mere dobrih praks. kšno drugo dejavnost za popestritev pouka. Sama sem učencem na brezplačni spletni platformi Ka- hoot sestavila kviz, s katerim sem po obravnavani Literatura Juriševič, M. (2012): Motiviranje učencev v šoli. Ljubljana: Pedago- snovi snov pri učencih še dodatno utrdila in ponovi- ška fakulteta Univerze v Ljubljani. 14 Didakta