Zimska vožnja
5gpo jasnem nebu mesec plava,                  Pa res! Vsa ravan velika je miza,
Večernica sije od strani,                             Bel prt je po nji razprostrt,
Noči prihaja ura pozna,                              Nad njo svetilka krasna je mesec . . .
Kot grob ravan snežena molči.                   Oh, gledam in gledam, pa prazen je prt.
Konjičema z vratu oglaša                           Glej, velikan se v grmovju skriva,
Le drobnih kraguljčkov se pas;                 Gotovo pojedel vse je on sam.
Pomikajo sani se počasi,                            Voznik, voznik, li ni te groza,
Kot bila biez konca ozka bi gaz.                Ne vidiš H požeruha tam?
Kadfta hrbta se konjičev,                            BKaj sanjaš, deček? Natanko pogledi,
Na giivi, na repu se dela srež,                   Star hrast v mesečini strah je ta."
Hu, nirzlo veter tenek brije,                       Vže dobro, vže dobro, pa hitro poženi,
Zavija se stari voznik kot jež.                     Rad grel bi skoro se doma.
Otrpla ušesa mraz tni gloje,                        Na vrata mi hodi stat sestrica,
Poščipal bi nohte s prstov mi rad,              Ob oknu mi oče in mati stoje;
A tudi želodec že toži,                                Poženi, voznik, in poči z bičem,
Kako po njem gospodari glad.                   Vže v dalji se hišica beli, juhe!
Greg. Gornik