ftMERISKft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
■ * il 1 "H '
NO. 228
CLEVELAND, 0, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 28TH, 1931
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Premeten slepar je dal Dobil nad pol milijona do-
bankirju za $50,000 ponarejenih bondov
New York, 26. septembra. Policija v več državah išče danes
so
larjev, da je uničeval delavske štrajke
New York, 25. septembra. Tu aretirale /.vezne oblasti ne-
Hoover v strahu pred vojnimi veterani
nekega premetenega sleparja, ki kega Petra De Vito, ki je znan je dobil od neke bančne posredo- ko je v letu 1929 zlomil več de-valnice s ponarejenimi certifi- lavskih štrajkov, zlasti štrajk kati delnic, nekako $50.000. pri Standard Oil Co. in štrajk Uradniki dotične banke so izja- pri American Can Co. Za to vili, da so bili certifikati delnic svoje delo je dobil od kapitali-tako popolno ponarejeni, da ni- stov čedno svoto $503.000 Ven-so še nikdar videli kaj erjakega. dar bi ga ne prijeli, toda sedaj Slepar se piše Emmett Sherman je stricu Samu prišlo na uho, in prihaja iz Philadelphia. Pri- da je de Vito zaslužil ta denar, | šel je k bančni posredovalnici in prijeli so ga, ker tega dohod-Cussick, Kent & Co. kjer je za- ka ni. naznanil oblastem, da bi ložil 2760 ponarejenih delnic plačal davek. Zvezne oblasti so General Motors Co. Eden iz- dobile v. roko čeke, katere je domed uradnikov je izjavil, da so bil de Vito od raznih kompanij. ponarejene delnice najlepši vzo- Samo od Standard Oil Co., ki ie rec, kar jih je še kdaj dobil na Rockfellerjeva last, je dobil de spregled. Medtem, ko so se ob- Vito $250.000, da je lomil štraj-lasti podale na delo, da dobijo ke delavcev. De Vito je maj-sleparja v roke, so bančni urad-' hen, čokat človek, ki prej še nik-niki opisali način, kako je sle- dar ni bil aretiran, dasi ga je par prišel do denarja. She^-1 zvezni pravdnik opisal kot naj-man je bil poznan uradnikom , bolj nevarnega raketirja v Ame-omenjene bančne posredovalnice riki, kateremu je otročja igrača j že več let. Imel je urad v Fide- zlomiti največji štrajk. Dva lity poslbpju v Philadelphiji zvezna maršala, dva detektiva kjer je imel tiskarno in rekla- in dva policista sta bila poslana i mno pisarno. Večkrat je priha- v hišo Vita, da ga aretirajo, j jal v New York in je pri bankir- Vsi so prišli z napetimi revolver-jih iskal nasvet za nakup delnic, ji v njegovo hišo. De Vito se je j Pred tremi tedhi je naznanil, da mirno podal. Pri njem so dobili ga bodo trgovski opravki več|dva revolverja. Za enega jej dni vsak teden zadržali v New (imel licenco, za druzega pa ne,; Yorku. Rad bi torej imel, da bi, in policija t?a je takoj obdolžilo mu odprli račun na delnice. Za- rabe prepovedanega orožja. Ra-dnji teden je prišel v bančno po- di neplačanih davkov je bil stav-sredovalnico in izjavil željo, da ljen pod $8000 varščine, radi re- j mu spravijo delnice v varnostno j volverjev pa pod $1000. Var-shrambo. V petek je pa prosil, ščino je takoj dobil, nakar so ga da mu dajo
za pokritje so pa delnice v ban- nuje poleg hiše, kjer biva poli čni shrambi. Dobil je denar, cijski inšpektor Mullarkey, ki: Bančna posredovalnica pa v pe- ie kupil hišo od de Vita. V pri- j tek in soboto ni mogla prepisati j tličju de Vitove hiše so dobili]
delnice na svoje ime, ker je bila veliko baro, kjer je gostil de Vi- j parjS) 26. septembra. Med-borza zaprta, in sleparijo so od- to svoje prijatelje,- Vse polno; narcdni kongres arhiologov in krili šele v pondeljek, ko je sle- dobrega žganja in pive je bilo antropologov, ki sedaj zboruje par že zdavnej pobegnil.	v hiši. Unijski delavci pravijo, jv tem mestu, je danes z zanima-
_o__da J'e de vit0 imel v na->emu ™r/- njem poslušal razlaganja uče-
Darovi 73 71VP7	ne bandite- ki s0 v slučaju štraj" njaka Sergio Sergi, ki je doka-
, . ka napadli unijske delavce in ki I oval da je p0 najnovejših raz-
V	sklad za zivez nas™ brez-! zaykeli mesta unijskih delav- Lkavah človek veliko bolj od-poselnim so se darovali Jos-Zi-jcev> De Vito je lahko tekom par ; daljen glede sorodstva z opico, merman $1.00 m Andrej Baj, m, dobn 4000 mož za vsakovrst-! kakor se je kdaj mislilo. Poro-50 centov, skupaj $1.50. Zad-, na dela> !n do 700 trukov je do- či]o g ija je obravnavalo s nju. izkazano $84.50 danes bn nemudoma na razpolago. No- jčlovekom iz Neanderthala, o ka-$1.50, skupaj $86.00. Ali bi se; ben štrajic ni mogel dolgo tra- i terem se je trdilo, da je imel vi-kdo spomnil tega sklada s kako jat|> kjer je de Vito posegel seče rokeJ in je hodii sk]onjeno večjo svoto? Prepričam smo, da | vmes. 0d dohodkov v letu 1929,i kot ica. SerRi pa je> po dolgih bi eden ali drug! lahko daroval. ki s0 znašali 503,000 dolarjev, je in^čnih preiskavah dobil do-Prosimo.	plačal samo $229.00 dohodnin-j kaze da je neanderthalski člo-
Stara Slovenka umrla skega davka, dočim zvezna vlada vek dasi ne popolnoma raven,
V	nedelja večer ob 11. un je zahteva $77.500.	držal veliko bolj pokončno in je.
umrla dobro poznana Slovenka,	-o--korakal človeško, vedno na svo-
,Marie Klaus, rojena Ivane, v:	Ja, saj pravim!
častitljivi starosti 82 let. V, Angelo Polizzi, 11013 Gar-
Katoliški škof zahteva moratorij na prve vknjižbe ob času depresije
Združeni češki Klubi v Cleve-landu so imeli včeraj letni banket v hotelu Statler. Pri tem banketu je govoril tudi katoli-
Republikanec in Italijan po rodu bo zastopal Slovence v zbornici
Ko se je konstituirala leta 1929 mestna zbornica v Cleve-landu, ki dela postave za mesto, so šteli republikanci 14 glasov,
ški škof Rt. Rev. Jos. Schrembs, demokrati pa 11 glasov. Danes ki je v ognjevitem govoru pro- pa štejejo republikanci 18 glasil javnost, da se uvede mora-|sov> demokrati pa sedem. Vzrok torij na prve vknjižbe. Stoti- je> ker so se letos odpovedali nam domačijam delavcev preti štirje demokrati svojemu ura-javna prodaja njih hišice, ker|du 'in sieer john Sulzmann, ki j ne morejo radi nezaslišano sla-; je posta] šerif> William Ken-[ bih časov plačevati obresti ali nedy> ki je bil imenovan za po-na dolgr svojega posestva. So možnega direktor ja javnega to pošteni, marljivi ljudje, ki so i blagogtatlja> John L Mihelich, | si prihranili nekaj malega, da kj >e posta, kalldidat za ^dni. ] so dali kot prvo plačilo na svo-lka James McGinty> ki je Sel
jo hišico, in katere je sedaj zadela kriza, da ne morejo plače-
vati. škof je dejal: "Prodati
na javni dražbi hišo in s tem uničiti eksistenco človeka, ki si
pokoj. Navada je, da tista stranka, ki ima večino v mestni zbornici, imenuje naslednika ' ! za onega councilmana, ki je re-
signiral. Naš prvi slovenski councilman Mihelich se je moral
je vse svoje življenje prizadeval, da si ustvari svoj doin, je sramota za Ameriko. Ljudje,
ki kupijo svojo lastno hišo, soldature' ker ne raore bltl kandl"
najboljši državljani, in dolžnost;dat
nocoj večer pa bodo v mestni
j umakniti radi sodnijske kandi-jdature, ker
in councilman obenem.
državfe je, da gre do skrajnosti,	.... da takim ljudem pomaga iz za- i?bormci republikanci, k! imajo drege večino, imenovali kot nasledm-____0___ _ ka Mihelichu—Italijana, repub-
V New Yorku so dobili ijikanca George Cavano! Tako . . . bo tretji distnkt, v katerem zi-nove vrste raketirstvo on R}Mtonoov ki s0 do
New York, 26.
krati bodo predlagali Slovenca, .znanega slovenskega odvetni-
v gotovini $50.000, spustili iz zaporov. De Vito sta-s	fagiskaVe UČenjakOV
livfli noli-	-J
pobijajo Darwinovo opičjo teorijo človeka
Clevelandu je bivala 20 let. Do-; field Ave., je bil aretiran od po-ma je bila od sv. Gregorja na j Hcije, ker je kršil prohibicijo. Dolenjskem. Tu zapušča sopro-, Policija je dobila pri njem 468 ga ter dve hčerki, Mrs. Mary galon žganja. Toda sodnica
Cimperman iz West Parka in Mrs. Louise Godic na Norwood
Grossman je moža oprostila, ko je njegov odvetnik dokazal, da
Rd., ter enega sina Franka na j policija ni imela prave številke Addison Rd. Pogreb drage ranj- na varantu za aretacijo. Poli-
ke se bo vršil iz hiše žalosti na 6515 Juniata Ave., pod vodstvom Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda. Čas pogreba naznanimo jutri. Preostalemu soprogu in sinu ter hčeram izrekamo naše globoko sožalje! Smrtna kosa
V soboto je umrla Mrs. Ana Karuza, rojena Zemaitis, Lit-vinka. Umrla je v Mount Sinai bolnici. Zapušča soprog^ in šest hčerk, Marcelo, Ano, Man-deline, Constance, Helen in Ju-anita. Pogreb se vrši iz hiše žalosti na 10720 Garfield Ave., pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Iskreno sožalje preostali družini!
* Glavno mesto Mehike šteje en milijon prebivalcev.
cijski načelnik Matowitz je bil strašno jezen. Takoj je telefoniral na federalno sodnijo, če hočejo prevzeti ta slučaj. Toda zvezni pravdnik Mahon je dal Matowitzu dolg nos. Ja, če nimajo nekateri sreče!
Volivni boji
Odvetnik Graves toži volivni odbor, ker ni hotel njegovega imena sprejeti kot kandidata za sodnika. Uradniki volivnega odbora morajo v sredo na apelatno sodnijo, da povedo svoje vzroke. Nova postava glede volitve sodnikov je popolnoma drugačna Od stare postave.
* V Columbus, Ohio, so radi žensk odstranili probatnega sodnika Bo^twicka.
jih nogah. Sergi je dokazoval, da v dobi neanderthalskega človeka se je človeški tip razvil mnogo bolj kot pa so znanstveniki doslej mislili. Antropolo-gisti se bodo morali podati na nova polja, praVi profesor Sergi, ako bodo nadalje hoteli zatrjevati evolucijsko teorijo. —-o-
Kandidati za sodnike
29 odvetnikov v Clevelandu j vložilo peticije za izvolitev sodnikom. Izvoliti bo pa treba vsega skupaj devet sodnikov za mestno sodnijo. Kot znano, kandidira med drugimi tudi naš slovenski odvetnik, dosedanji councilman, Mr. John* L. Mihelich, in sicer proti sodniku Stacel.
No, no, no!
William Hayes, 9213 Quincy Ave., je bil obtožen kršenja pro-hibicije. Sodnici Grossman je povedal, da je imel žganje doma, ker je rabil žganje za otroka, ki je močno kašljal. Sodnica Grossman je pomežiknila z le-vihi očesom proti Hayesu in ga —oprostila. Pojdite in tudi vi storite tako!
Iz Jugoslavije se poroča o velikih povodnjih iz raznih pokrajin
Ljubljana. — Jesen je prišla v'slovensko deželo z močnim nalivom. Pri Litiji je Sava nara-stla visoko nad normalo. Silne nalive in neurje so imeli pri ško-fji Loki. škofjeloško gorovje je zajelo silne množne vode, k je drla proti dolinam. Selščica se je dvignila za tri metre nad normalo ter je že poplavila bližnje vasi. Obsežno Sorsko polje je popljavljeno. Razdivjana reka prinaša s seboj velike množine peska, kamenja, hlodov, skal, sadja, vejevja in grmičevja. Tudi več pohištva je priplavalo po reki. Poplava je prizadela tudi škof j o Loko same. Vse mestne ulice so bile preplavljene. Voda ,je udirala v stanovanja in kleti. Tudi v Kamniku ni bilo nič bolje. Bistrica je narastla za d^a metra nad normalo. V Stranjah je voda odtrgala doberšen kos obrežja. Potok Nevljica je tako narastel, da je poplavil bližnja polja. Nevihta in hudourniki so nadalje silno škodo povzročili v Celju in nad vso Savinjsko dolino. Mnogo ljudi se je iz nižje ležečih krajih že izselilo v višje ležeče kraje. Računa se že sedaj, da je poplava v raznih krajih naredila nad milijone dinarjev škode.
-o--
i vi 20,000 Slovencev, ki so septembra. mal vai demokrati, zastopal j New \ orku imajo zopet novo ra" | republikanec in Italijan. Demo-ketirstvo. Po parkih in na mno-1 i>ih, avtomobilih so se pojavili,
I r){>2
preko noči plakati, na katerih se j	Ci, , o , ,
'	•• i	ka, Frank M. Sivrtza, toda ne
avtomobihsti svarijo, da ne sme-; *
. v.	■., t i m !bodo predrli. Hvala Bogu, da
o puščati svojih avtomobilov "uu ' "	. , . .
preko noči na cesti ali v parkih, volitve pred durmi, m upa-ker jih bo sicer policija zapleni- ™>,	slovenski volivci 3
vedela i novembra, znali izvoliti zopet
ki naj jih zasto-mestni zbornici.
o-
Obdavčenje previsokih do- la; T(jda ko ^ ')0!idja * , svojega moža
•vi	I 11 J 1 • o tem> je izjavila, da je vse sku- ^"J1^" luu;-a'
DiCKOV Dl lanko takoj pa j raketirstvo lastnikov garaž,
odstranilo depresijo ,««	Stt; ,„	-vesta
Sussex, Wisconsin, 26. sep-! tomobile in zaslužili pri tem de- le dm 80 aretirali v Cieve tembra. Senator Blaine iz Wis- j nar.
consina je priporočal v poseb- Koliko človek povžije in nem govoru, da kongres naloži; popije v življenju velike daVke na ogromne dobič j paris> 26. septembra. Znan-
jlandu Mrs. Anton Sardiga, rodom Poljakinjo. Mrs. Sardiga ; je prišla lansko leto septembra meseca v New York kot Ana I Štelma.
zija je bila v soboto obsojena v 90 dni zapora radi sleparije pri dohodu v Ameriko, in ob Božiču jo bodo deportirali v staro domovino,
Pridne ženske
ženske in dekleta v Clevelandu so v javnih šolah in drugih javnih prostorih preservirale že nad 50.000 kant zelenjave in sadja, kar se bo razdelilo potrebnim tekom zime. Stotine žensk je dnevno na delo pri prezervi-ranju.
Dober premog
Opozarjamo na oglas Nickel Plate Coal Co. v današnjem listu. Najboljši premog, ki ga-morete dobiti je samo $7.40 tona.
Njeno pravo ime Ana-
ke industrij. S tem bi bli davki | gtveniki, ki se pečajo 4 podrob- J g^azj:a stelma. Njena sestra ne samo bolj pravično razdeljeni j n(Jstmi človeškega življenja so ! ^na je bila rojena v Ameriki, na vse sloje, pač pa bi so tudi izračunaiit da človek, ki je dose-| 3e je p0zneje vrnila na Polj-preprečilo zbiranje prevelikega^ starost 70 iet, tekom tel. let sko in Anastazija ie vzela nje-kapitala v rokah nekaterih lju- povžije in popije,700 krat toliko no im da je lahko šla v Ame-di. "Jaz za sebe sem prepričan, ( kot pa sam tehta. Ti učenjaki ,.iko Ameriški konzul na Polije dejal senator Blaine, da je ne- trdijo, da povžije človek sledeče: skem je pa to izna§el in 0bve-enaka razdelitev bogastva in do- 13 ton kruha, 15 ton zelenjave, j st-j državni ()ddelek v WashinP;-hodkov poglavitni vzrok dana- 7 ton mesa ali 14 celih krav, se- j t(mu ki je odredil aretacijo, šnje depresije. Ako bi kongres ;dem ton sadja( 1600 ton candya; Mpdtem se je pa Anastazija po-določil posebne davke na visoke in siadkarij, 1500 kvortov m^|ročila s tu rojenim fantom, to-dobičke v industrijah, s tem ni- ka in 20.000 kvortov pive - v (la vse llič ne pomaga. Anasta-
kakor ni rečeno, da bi se boga- Evropi—v Ameriki pa toliko vo- •• . - m ......— ..
stvo odpravilo, pač pa bi se pre- dei
prečila tvorba ogromnih trustov |	-
in verižnih organizacij, ki kon-	Krščanski nauk
trollrajo potem skoro vse izdel-! Občni shod delničarjev Slo-ke in samovoljno nastavljajo ce- venske Delavske Dvorane 11a ne. Vs Ameriki imamo 35.000.-! Prince Ave. je sklenil, da se Martin Štembal umrl 000 farmarjev, ki za svoj pride- lahko poučuje krščanski nauk y nede|o večer je umrl za lek ne dobijo skoro ničesar. To j v dvorani. V četrtek 24, s6p- i pljučnico rojak Martin štembal, je vzrok, da farmarji ne morejo tembra se je vršil prvi tak pouk.! star 51 leti doma \z jga prj Ljub-kupovati potrebnega blaga, in Toda direktorij Slovenske De- ,jani Pred tremi tedni mu jo vsa trgovina zastane, nakar sle- lavske Dvorane je pa včeraj na j umrla soproga. y Clevelandu di gospodarska kriza." Blaine j svoji seji zavrgel sklep delni- jo ranjki bivai 19 iet. Tu zapu-je končno pristavil, da bi vele- čarjev in prepovedal tak pouk. jšča sina> v Lorainu, Ohio, pa industrijalci raje plačevali vi- Tozadevno priobčimo jutri do- brata josepha. Ril je član dru-soke delavske place "kot pa viso-jpis prizadetih krogov.	štva Glas Clev. Delavcev št. 9
ke davke, in to bi bil pravi bla-	Ustreljen ropar ^ s. D. Z. Pogreb se vrši iz Frank
goslov za delavce in za splošni 1 Gasolinska postaja 11a E. zakraj§ek pogrebnega zavoda na položaj v deželi, kajti visoke pla- 116th St. in Shaker Heights bu- 1105 Norwood Rd. Dan pogreba če pomagajo trgovini, in če tr- levard je bila trikrat v kratkem' naznanimo jutri. Bodi ranjkemu govina prospeva, tedaj imajo tu- izropana. V soboto večer se je hladna ameriška zemlja, preosta-di tovarne velika naročila, in skril policist Oelrich na postaji lim sorodnjkom pa naše iskreno harod je zaposljen in zadovo- j in čakal roparje. Res so prišli sožalje! ljen	trije. Policist je začel streljati, j
__0___roparji pa tudi. Policist je do-	Za očeta in sina
bil strel v noge. toda je ubil ene- i V sredo, 30. sept. ob 8. uri zju-Zgodnje naznanilo :ga izmed roparjev na mestu, ;traj se bo brala sv. maša zaduš-Odbor skupnih društev fare j ostala dva sta pobegnila.	j niča v cerkvi sv. Pavla na 40.
sv. Vida sporoča, da priredijo:	Poroka	cesti, v spomin šeste obletnice,
skupna društva v prihodnji se- Preteklo soboto se je poročila;odkar je umrl Anton štefančič in
Miss Mary Kastelic, hčerka Mrs. Mary Hočevar, 1032 E. 61st St., v Mr. Joseph Hočevar Jr. Iskrene čestitke!
zoni dva piknika in sicer 12. junija in 7. avgusta. Oba piknika se vršita na špelkotovi far-
mi.
v spomin tretje obletnice smrti njegovega sina Albert štefasn-čiča. Prijatelji in sorodniki so prešeni, da se udeležijo.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN BOMB)
SLOVHWIA* DAILY N*W8PAI»»H Published dully except Sundays and Holiday«
NAROČNINA:
ta Ameriko In Kanado na leto ....15.60 Za Cleyeljmd, po polti, celo leto »7.M 2a Ameriko ln Kanado, pol leta 1* 00 Za Cleveland, po polti, pol leta M.60 Za Cleveland po raznaSalclh: celo leto 15.50; pol leta 11.00 Za Zvropo celo leto 17.00, pol leta 13.50. Posamezna številka t cente.
ročil je pa društvo ob času poslalo na odbor za pravila. Društvo se je izreklo, da je absolutno proti lastnemu glasilu, ter priporoča, da ostane, kot je sedaj.
Društvo št. 51: Društvo je bilo ustanovljeno 15. julija 1929 s 16 člani. Pri ustanovitvi in tudi še danes je šlo zelo na roko bratsko društvo Kras št. 8. Društvo danes prav lepo napreduje.
Društvo št. 53 nima posebnega poročila. Delegat se bo oglasil k besedi, kadar pridejo pravila na dnevni red.
Društvo št. 54: Društvo šteje 17 članov in ima $98 v blagajni. Društvo je še mlado, zato še ni moglo pokazati posebnega napredka.
Društvo št. 55: Društvo sestoji iz samih Prekmurskih Slovencev, razun delegata. To društvo je edino pri Slovenski Dobrodelni Zvezi, ki sestoji iz bratov Prekmurskih Slovencev. Dru" Entered as second class matter January 5th, 1»0B, at the Post OfficeIgtvo je bilo ustanovljeno pred enim letom in je ob priliki oblet-
Vsa pisma, dopise ln denarne poEUjatve naslovite: Amerlika Domovina, «11? St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 1831.
JAU33 DBBSVKO and LOUIS J. PIRO. Kdltors and Publishers
it Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd, 187«.
nice razvilo dve krasni zastavi: ameriško in slovensko. Slavnost No. 228, Mon., Sept. 28th, 19311 se je vršila 13. septembra in je sijajno izpadla v vseh ozirih,
moralno in finančno. Društvo se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kaj pripomogli k tej slavnosti. Društvo je bilo ustanovljeno 9. septembra 1930, ter je štelo ob ustanovitvi 14 članov. Danes šteje društvo 36 članov v odraslem in 14 v mladinskem oddelku. Društvena blagajna je bila 13. septembra tega leta $250.00. Te dni je objavil dnevnik "The Cleveland Press" zna-1 Rojaki iz Prekmurja iskreno pozdravljajo cenjeno delegacijo čilen in času primeren članek, iz katerega posnemamo ne- Slovenske Dobrodelne Zveze in glavni odbor, zlasti pa častno
Znižanje delavskih plač
katere odstavke.
stražo in nje načelnico, sestro Albino Novak. Zahvaljujejo se
Vsak inteligentni državljan Zedinjenih držav obžaluje ji Za njih nastop na 13. septembra, ob priliki društvene slav-znižanje delavskih plač, katerega so naznanile razne indu-Losti. Posebno se pa še zahvaljuje društvo glavnemu predsed-strije, kakor jeklarska in avtomobilska ter še nekatere dru- Liku, sobratu Gorniku, I. podpredsedniku černetu in II. pod-
ge industrije.
Produkcija je sama sebi zrastla čez glavo. Nakupo-!
predsednici, sestri Juliji Brezovar, za poset te slavnosti.
Društvo št. 56: To je najmlajše društvo pri Zvezi. To dru-
vanje ne more vzdržati koraka s produkcijo. Kot posledica štvo se ni ustanovio iz novih članic, pač pa so se članice ločile tega je, prevelika koncentracija bogastva. Če ne bi bilo 0d drugega društva radi nezastopnosti in so prosile za novo tako, ne bi bili danes v položaju, v kakršnem smo. Visoke številko. Te članice so se v času homatij pri originalnem dru-delavske plače SO še vedno doprinesle prosperiteto tako de- štvu obrnile na glavni odbor za svoje pravice, toda ker niso lavstvu kot kapitalizmu.	dobile zadoščenja, so si morale ustanoviti novo društvo. Dele-
Toda znižanje delavskih plač se nikakor ne sme dolži- gatinja izraža v imenu društva nezaupnico glavnemu odboru
ti samo delodajalcev. To ni tako enostavno dejstvo.
V bolezni je mnogokrat potrebna nevarna in trpeča operacija. Ameriška trgovina je bolna. Ali je bila ta operacija potrebna?
Odgovor na to vprašanje je odvisen od drugih vprašanj, med katerimi so vključena tudi sledeča: Ali so te kor-poracije, ki so javile znižanje delavskih plač, izčrpale svoje rezerve, ali hočejo samo zaščititi svoje delničarje na račun delavstva? Ali so v dobi depresije izčrpale svoje sklade če so sploh imele take sklade — da plačajo visoke dividen-de svojim delničarjem? Ali je znižanje pomenilo uveljav-ljenje plač, ob katerih bo moralo delavstvo stradati?
radi njegovega postopanja.	v
Zbornica si osvoji in sprejme predlog, da se vzamejo poro čila društvenih zastopnikov in zastopnic na znanje. Nato se preide na nadaljni dnevni red. Prva točka je: poročila konvenčnih odborov.	t
Odbor za rezolucije nima nobenega poročila. Na vrsto pride odbor za pravila.
Predno se zasliši ta odbor, pojasni konvenčni predsednik delo odbora za pravila. Na zadnji konvenciji se je sprejela v pravila točka, da imenuje glavni odbor odbor šestih članov izmed delegacije predstoječe konvencije in enega člana glavnega odbora. To se je zgodilo tudi za to konvencijo, in odbor
Glede večine teh vprašanj nima niti delavstvo niti pu- za pravila se je podal na delo in skušal s pomočjo priporočil blika potrebnih informacij,! In poleg tega Vsebujejb tai društev urediti pravila kar najboljše. Ako se bo upoštevalo vprašanja faktorje, nad katerimi nima kontrole ne delav- delo tega odbora, bo trud in delo članov tega odbora poplačan,
stvo ne publika.
ako se pa v njih priporočila ne bo stavilo nikakega zaupanja,
Vsakikrat ko obiščem Cleveland sem o tem bolj trdno prepričana.
Prvikrat sem bila uradno v vašem mestu pred sedmimi leti, na slavnosti ohijskih društev K. S. K. J. in sicer kot podpredsednica. Do smrti se bom spominjala tistega dneva v S. N. D. — Na oder je prišlo osem deklic vsaka z veliko košarico najlepših cvetlic, poslanih od osem ženskih društev države Ohio. Ranjki Dr. Gra-hek je rekel, da tako v "rožcah" ni bila še nobena Slovenka v Ameriki. Ali se potem še čudite, če pravim, da tistega dneva ne morem pozabiti? Drugi moj uradni obisk je bil namenjen podružnici št. 10 S. Ž. Z. v Col-linwoodu. Blagoslovila in razvila se je nova zastava. Ker je to bil prvi javni dogodek in nastop naše organizacije, sem se s sjtrahom vpraševala kako se bo vse obneslo? Kako se bo odzvala javnost? Vse se je pa iz teklo naravnost sijajno. Dvorana do zadnjega kotička napolnjena, govorniki in govornice so se kosali, kateri bi bolj povzdignil našo organizacijo. Kar tajalo se mi je nekaj okoli srca. Po: sebno me je veselila ko-operaci-ja collinwoodskih mož, ki so na vseh koncih in krajih ženskam pomagali, da se je slavnost tako lepo završila. Ta dan je bil nad vse pomemben tako za podružnico kot za celo organizacijo; odšla sem domov z veseljem in hvaležnostjo v srcu.
Zadnji moj obisk je bil torej tretji uraden obisk. Če bi bila bolj mlada, bi me mogoče številni pokloni in častitke spridili, ker sem pa že v tistih letih, v katerih je človek utrjen od presenečenj in- razočaranj,
mi vsa ta pohvala ne bo škodila. Zahvalim se pa vsem ki imate tako dobro mnenje o meni. Kar me pa najbolj veseli je pa pohvala in priznanje naši mladi organizaciji. Vsak ki mi je stisnil roko, je gotovo omenil, da se čudi rapidni rasti naše Zveze, ter se priznalno izrazil o nji. Ti občudovalci pa niso bili samo članice naše organizacije, temveč so bili vplivni možje; možje ki so sami že veliko storili za narod; ki razmere poznajo in ki ne izrečejo priznanja vsled formalnosti ampak iz prepričanja.
Hvala toraj vsem skupaj! Posameznih imen ne bom naštevala, ampak skupno se zahvalim vsem podružnicam v Clevelan-du, kakor tudi v Barbertonu, Kenmore in Lorainu, za prisrčen sprejem in gostoljubnost; krasne cvetlice in darila.
za
Hvala Mrs. Albini Novak za oskrbo programa mojih obiskov pri podružnicah. Prav lepa hvala Mr. Antonu Grdina, ki nas je peljal v Barberton, Akron in Kenmore. Hvala Mr. in Mrs. Urbas, ki sta nas vzela v Lorain s svojim avtomobilom. Posebno hvalo sva s hčerko dolžni družini Škur, Zidanich in Zakrajšek za prenočišče in gostoljubnost. Hčerka se še posebno zahvali Miss Urbas, Miss Kline in Miss Plevnik, ker so ji razkazale mesto. Hvalo sva dolžni tudi družini Bizjak v Garfield Heights, katere avtomobil nama je bil vedno na razpolago.
Lepi dnevi najinega obiska nama bodo ostali v prijetnem spominu. Če vas kdaj nanese pot po Wisconsinu, ne pozabiti se ustaviti pri nas v Sheboy-ganu.
Marie Prisland.
bratom
Čita se brzojave in pisma:
Društvo Magic City Juniors iz Barbertona želi konvenciji
Pod ameriškim obratovanjem, izvaja kapitalizem ob ča- je bilo vse delo in vse dolge seje tega odbora zastonj su krize diktaturo. Ostali dve prizadeti stranki — delav- Delegata Zalar in Abram prosita za oprostitev od popol-stvo in široka publika — nimata nobene besede pri odlokih, [danske seje, ker bi se rada uctelečila pogreba za umrlim šoki ustvarjajo ali pa onemogočajo prosperiteto te dežele.
Ko je naš industrijski sistem izzval depresijo v deželi, je izjavil predsednik Hoover in ž njim vred tudi ostali vo-l
ditelji, da se more preprečiti katastrofo samo s tem, če se iskrene čestitke in uspeh. — Sigmond, predsednik, ohrani zaposlenje delavcev ob sedanjih plačah. Toda vsi Društvo Mir št. 10 SDZ pošilja ob priliki sedme redne konti poizkusi so se izjalovili. Brezposelnost se je na široko vencije delegaciji najlepše pozdrave in ji želi obilo uspeha, razpasla in ž njo vred tudi znižanje plač.	*	Anton Vehovec želi, da bi imela konvencija SDZ mnogo
Delodajalci kot taki niso tega sami krivi. Najboljši | uspeha in napredka, delodajalec je koncem konca prisiljen, če hoče vzdržati korak s svojim konkurentom in tekmecem, da odslovi nekaj I uspehe in dobro srečo sedmi redni konvenciji SDZ. svojih delavcev, ostalim pa zniža plače. Sicer pa imamo | Južna, tajnik, danes po vsej deželi delodajalce, ki so storili vse, kar je v njih moči, da so — z velikimi gmotnimi žrtvami na delu svoje delavstvo pri starih plačah.
—Dne 6. septembra 1930 ob preiskava preko upravnih obla-
Društvo Triglav št. 30 SDZ iz Fairporta pošilja najboljše
Frank
Najlepše čestitke delegatom in delegatinjam sedme redne obdržali | konvencije SDZ. Bog vas živi! Delujte složno, bratsko ii* sestrsko in napredek je gotov. Vse za večjo in močnejšo Slo
5:40 zjutraj so ustrelili fašisti v Bazovici pri Trstu sledeče narodne mučenike: Alojzija Va-lenčiča, Franja Marušiča, Zvo-nimirja Miloša in Ferdinanda Bidovca. Slava jim!
—Telefonski govorilnici so otvorili s 1. septembrom pri po-
sti v Novem Sadu in Sarajevu.
—Obvezno zavarovanje proti toči. Na podlagi zakona o zavarovanju proti toči z dne 10. februarja je dunavska banovina sestavila uredbo o obveznem zavarovanju posevkov in plodov proti toči na podlagi poslanih
Menimo, da se temu ne bo odpomoglo prej kakor ta- vensko Dobrodelno Zvezo želi: Društvo Bled št. 20 SDZ. CyriJ krat, kadar še bo reorganiziralo in stabiliziralo ves indu- Resnik, tajnik; Frank Kokotec, blagajnik, strijski sistem. Vsak nov sistem, ki bo hotel biti uspešen, ■ Pozdrav delegaciji sedme redne konvencije Slovenske Dobo pa moral biti uveljavljen na podlagi industrijske^ demo-1 brodelne Zveze od društva Glas Clevelandskih Delavcev št.
9 SDZ.
Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ vam želi največjega uspeha in sloge. — Louis Simončič, predsednik; Anton Kordan, tajnik; Ignpc Godec, blagajnik.
Direktorij Slovenskega Doma na Holmes Ave. pošilja iskrene pozdrave in čestitke zbornici ter želi obilo uspeha na polju organizacije, slavne Slovenske Dobrodelne Zveze. — Za direktorij Slovenskega Doma: Charles Benevol, tajnik. ^
Konvenčni predsednik zaključi 3. sejo in pozivlje zbornico, leta 192g. Prvo leto je društvo štelo že 50 članov, danes jih pa j da pride k popoldanskemu zborovanju točno ob eni uri po-šteje 118 v obeh oddelkih. Od ustanovitve društva do danes je poldne.
kracije, v kateri bosta odgovorna za stabilizacijo industrije tudi delavstvo in širša publika.
tXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^
M
ZAPISNIK VII. REDNE KONVENCIJE^. D. Z.
14.-19. SEPTEMBRA 1931 rxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixxxxxxixxxxxxxxxrv:
(Nadaljevanje)
Društvo št. 45: Društvo je bilo ustanovljeno v. januarju,
umi-1 pri društvu en član
Društvo št. 46: To društvo je bilo podarjeno kot novo društvo šesti redni konvenciji, s 24 članicami. To društvo je bilo prvo, ki je imelo to čast, da je bilo sprejeto v Zvezo s častno stražo S. D. Zveze. Društvo želi, da bi častna straža ostala pri Zvezi. V treh letih je društvo napredovalo za 31 članic,v odraslem in za 4 v mladinskem oddelku. Danes šteje društvo 55 članov v odraslem in 8 v mladinskem oddelku
John Gornik,
predsednik.
James Debevec,
zapisnikar.
ČETRTA SEJA Konvenčni predsednik otvori sejo točno ob eni uri popoldan in pozove delegacijo k redu. Za tem se kliče številke glavnih odbornikov in delegacije. Navzoči so vsi razun tistih, ki so od konvencije dobili dovoljenje za njih odsotnost. Predsednik
Društvo št. 47 nima posebnega poročila. Pri društvu vlada Poroča> da 80 od Popoldanske seje odsotni sledeči bratje: Frank
lepa harmonija in še precej povoljno napreduje
Kačar, ker je moral iti na dolo, nadalje Anton Abram in John
Društvo št. 48: Društvo ima na tej konvenciji prvega za- ZaIar' ki-jima je dal dovoljenje, da lahko prisostvujeta pogrebu
stopnika, ker je bilo ustanovljeno šele 18. decembra 1928. čast gre glavnemu odboru, posebno pa glavnemu predsedniku, da so
za umrlim društvenim članom. Delegacija vzame na znanje poročilo predsednika in oprosti omenjene delegate. Za tem
se spomnili tudi Brooklynskih Slovencev in tam ustanovili Zve- Me stavljeno vprašanje na predsednika, kaj se bo storilo z dele-zino društvo. Društvo je bilo ustanaovljeno z 16 člani, danes kati' ki zamudijo in ne pridejo pravočasno na sejo. Predsed-
pa šteje v odraslem oddelku 37 članov, v mladinskem pa 14, dva ima pa pasivna. Društvena blagajna še ni izčrpana in še lahko podpira potrebne člane v potrebi.
Društvo št. 49: To društvo je organiziral pokojni član glavnega odbora, sobrat Ignac Smuk. Društvo je bilo ustanovljeno z 17 člani, danes pa šteje 25 članov v odraslem, 19 pa v mladinskem oddelku.
Društvo št. 50: Društvo je v kratkem času, to v dveh letih in pol od ustanovitve, napredovalo v vseh ozirih, ako upoštevamo slabe današnje razmere. Društvo se je organiziralo s 13 člani, in dasi je naselbina mala, pa štejVdruštvo koncem avgusta 121 članov; v odraslem 73 članov v mladinskem pa 48. zadnji kampanji smo pridobili 48 članov v obeh oddelkih.
nik odgovori, da on misli, da vsak ki izostane in zamudi mogoče pet do deset minut, ni storil namenoma in se ga lahko z mirno vestjo opraviči, ker prav gotovo je imel kak važen zadržek.
Za tem se opravičita glavni odbornik L. Kushlan in glavni zdravnik dr. F. J. Kern, ker se nista mogla vdeležiti dopoldanske seje vsled nujnih poklicnih zadržkov.
(Dalje prihodnjič)
LEPI SPOMINI NA CLEVELAND
Sheboygan, Wis.—Doma sem; sprejeti in lepše postreči. — Vi-V | misli11 mi pa še vedno uhajajo v j dela sem stare znance ter sre-Od Vaš prijazni Cleveland. — Kako čala lepo število- novih, ki so se vseh teh 121 članov jih je prestopilo od drugih društev samo bi tudi ne, saj je bil cel teden mi s svojo prisrčnostjo deset in štirje v mladinski oddelek, vsi drugi pa so novi člani. V mojega obiska ena sama slav- priljubili. Večkrat sem že rek'.a, društveni blagajni se nahaja par stotakov, katere smo spravili nostna prireditev. Vsaka po- da ta-ko prijaznih ljudi, kot so skupaj pri dveh piknikih* Priporočila glede društvenih pripo-jdružnica me je hotela lepše v Clevelandu ni nikjer drugje.
šti Studenec pri Ljubljani in!posevkov, ki naj bi jih plačali pri Dev. Mar. v Polju.	! vsi lastniki oziroma obdelovalci
Nekaj nad en milijon Din zemlje v ,dunavski banovini. To
stane nova velika in krasna šol ska stavba v Preski pri Medvodah.
—Banovinski davek na kmet-ske hiše je odpravljen. V kolikor je plačan ga bo banska uprava uradoma povrnila.
—40 delavcev je zopet odpustila papirnica v Vevčah.
—Veliko zrcalo za kraljevski dvor. O s j e š k a tvrdka zrcal "Spektrum" je izdelala ob pri; liki 10 letnice vladanja Nj. Vel kralja, salonsko ogledalo visoko 2.55 m in široko 1.25 m. Tvrdka hoče zrcalo pokloniti kraljevskemu dvoru.
—Pet tisoč čevljarskih in ko-žarskih obrtnikov imajo v Jugoslaviji. Ako bi se vsi združili v zadrugi s samo 300 Din prispevka na osebo, bi bil na razpolago že kapital 15 milijonov Din. S tako vsoto pa bi boj jugoslovanskih čevljarjev proti inozemskim čevljem ne bil brezupen. Samo kričanje in protestiranje bo malo ali nič pomagalo.
—Izvoz sadja v inozemstvo. Čez Subotico se je izvozilo na Dunaj 109 vagonov sliv, na Češkoslovaško 409 vagonov, v Nemčijo 106 vagonov, v druge države 16 vagonov. Skupno se je izvozilo 640 vagonov sliv. Jabolk se je izvozilo na Dunaj 88 nagonov, na Češkoslovaško 44, v Nemčiji 13, skupno 145 vagonov. Grozdja se je izvozilo na v Nemčijo 13, skupno 145 vago-Dunaj 997, na Češkoslovaško 80, v Nemčijo 31, skupno 208 vagonov. Vsega skupaj je dospela samo ena pritožba z Du-naj a zaradi dovoza nekaj vagonov nezrelih sliv. Uvedla se je
uredbo je dunavska banovina predložila ministrstvu pravde v proučitev in potrditev. Čim bo uredba potrjena, bo stopila v veljavo. Vsekakor bo to še v teku sedanjega gospodarskega ieta. Dunavska banovina bo na ta način prva, ki bo uvedla obvezno zavarovanje proti toči.
—Hišo in vsa gospodarska poslopja je uničil ogenj Peko! j V Jožefu v Velikem Grabcu na Dolenjskem.
—Plamen je objel viničarijo posestnika Ornika pri Sv. Petru pri Mariboru; 25,000 dinarjev škode.
—Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal posestniku Antonu žumko v Dobovci pri Hočah.
—Gospodarsko poslopje in hlev je uničil požar posestniku Poholetu na Glinskem pri Celju.
—Vse prste desne roke je odžagala cirkularka J. Šuštaršiču v Novem mestu.
—Konj je brcnil petletno Emilijo Zdešarjevo, hčerko posestnika iz Babne gore pri Polhovem gradcu, ter jo zelo nevarno poškodoval.
—Se ne spominja, kako se je ponesrečil. Na cesti .v Trzinu so našli ležati nezavestnega 45-let-nega Jakoba Sitarja, delavca iz vasi Buče 30 v občini Šmartno v Tuhinju. Sitar je imel veliko poškodbo na glavi, pretresli so se mu tudi možgani in dobil je še druge notranje poškodbe. Kako se je ponesrečil, se Sitar sedaj ne spominja več, možno je, da ga je kdo povozil ali pa napadel.
—Strela je do smrti pokončala Marijo Sicherl, posesti\ico v
Srednjem Bitnju pri Kranju. — Med močnim nalivom je udarila strela v hišo posestnika Jožeta Kunca v Blekovi vasi pri Logatcu. Samo živino so rešili. — V Moravčah je obiskala strela hlev in gospodarsko poslopje g. župana A. Cerarja. Gasilci so požar omejili.
—Trije naenkrat ubiti od strele. Kočar Jožef Jaklič iz Drage pri Št. Rupertu na Dolenjskem je oni dan najel svojega soseda Janeza Florijančiča, da mu je šel z vozom in konji pomagat pri spravljanju otave. Ravno so delo dokončali, kar se vsuje ploha in zato so šli pod grajski kozolec na Rakovniku vedrit; bilo je skupaj šest oseb. Kar se zabliska, strela udari v kozolec in zadene z vso silo v gručo, ki je pod njim vedrila. Na mestu so bili 3 mrtvi in sicer: gospodar 31 letni Janez Flo-rijančič; njegov 8-letni sinko Stanko in gospodar Jožef Jaklič. Zadeta je bila tudi Jakličeva žena, katero pa je njena hčerka kmalu spravila k zavesti. Skupno sta skušala oživeti ostale tri, vendar se jima to ni posrečilo. Zato so hitro odšle v Št. Rupert, da obvestita duhovnika. Kmalu so prišli na kraj nesreče duhovnik in orožnik — in množica ljudi, ki so bili le priča strašni nesreči strele in obupnem joku preostalih domačih. Vsaka pomoč je bila zastonj. Ogenj, ki je nastal v kozolcu, so hitro pogasili. Oba mrtva gospodarja zapuščata po 4 nepreskrbljene otroke, kar nesrečo še poveča.
—Umrl je po kratki in teški bolezni šolski upravitelj v Krizah pri Tržiču, Aleksander Je-ločnik.
—Mrtvi pozdravljajo. V Ljubljani je preminul mornarični duhovnik (superior) g. Karel Kokolj. — V Komendi je umrla gdč. Micka Završan. — V Šmartnem pri Litiji je zapustil dolino solz v 88. letu stafBSt* Moric Hladnik. — V grobnico na Turjaškem gradu so položili k večnemu počitku grofico Emi Auersperg roj. Valenta. — V mariborski bolnišnici je preminul orožniški narednik v poko-74-letni g. Mihael Potočnik. V Mariboru je odšel po plačilo na drugi svet višji sodni svetnik g. Stergar. — V Celju je izdihnil vpokojeni rudar g. Rahle iz Hrastnika. — Umrl je celjski bolnišnici 36-letni de-
ju,
lavec Pinter Martin iz Nove cerkve pri Vojniku. — V Sv. Križu pri Rogaški Slatini je odšla na drugi svet 82-letna po-sestnica Ana Krumpak iz Ter-žišča. — V Bučeči vasi pri Cerkljah so pokopali dobro Schroilo-vo mamo. — Na Jesenicah je umrla ga. Marija Fruhlar.
—Leskovec pri Krškem. Letošnje vreme je bilo na splošno neugodno. Iz mnogih krajev šo prihajala poročila, kako polja trpe radi hude suše in kako je tu in tam uničila vse toča. V naši fari pa smo bili letos še dovolj srečni. Bilo je res tudi pri nas precej toplo in imamo nekaj manj fižola, zato je trta rajsko uspevala; in mi smo v prvi vrsti vinogradniki. Kar pa toče tiče, lahko rečemo, da nam je prizanesla. Sicer je po nekaterih krajih padlo med dežjem kako zrno toče, a so o tem prinesla časopisna poročila, ki pa so bila pretirana. Naše vinske gorice so ostale neprizadete. No, danes so trte obložene z grozdi, velikimi kakor mački in vinogradniki veseli pričakujemo trgatve. Mnogo grozdja je že zrelega in tudi mašta se že dobi. Pričakujemo, da bo letos veliko obilnejši pridelek, ki bo spričo trti ugodnega vremena gotovo fin. Zato upamo, da bomo svoj pridelek lahko prodali. Vsi trdno pričakujemo, da bo letos cena dosti boljša. Izboljšanje vinskih cen je pa tudi nujna potreba, zakaj vinograd je marsikomu edjni up in nada. — Kmalu bo prišel čas trgatve in šli bomo trgat veselo prepevaj e in vriskaj e.
1931 oct. 1931
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
OKTOBER
3.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
3.—Euclid Sports Club, ples v S. D. Domu na Recher Ave.
3.—Strivers	NHZ, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
4.—Skupna	društva S. S. P. Z., koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
4.—Gospodinjski odsek priredi plesno veselico v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
4.—Društvo Abraševic, igra v avditoriju S. N. Doma.
10.—Društvo	Comrades št. 566 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
11.—Društvo	Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
11.—A. šubelj-Mrs. Grdina, koncert v avditoriju S. N. Doma.
11.—Vinska trgatev Slovenskega Narodnema Doma v Maple Heights, na Domovih lotih.
11.—Društvo Loyalites št. 590 SNPJ, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
17.—Društvo George Wash-
7.—Društvo Ilirska Vila št. 173 JSKJ, plesna veselica v S. N. Domu.
7.—Klub slovenskih vdov, plesna veselica v Knausovi dvorani.
7.—Društvo	Collinwood Boosters št. 188 JSKJ, plesna veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
8.—Društvo	Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
8.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v Grdinovi dvorani.
14.—Društvo Slovenec št. i SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
14.—Pevsko društvo Soča, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
14.—Društvo Friendship Grove, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
14.—Gospodinjski odsek priredi plesno veselico v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
14.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
15.—Društvo	sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi igro, ples in prosto zabavo v šolskih prostorih fare sv. Kristine na Bliss
ington št. 180 JSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S.. N. Doma.
17.—Jugoslovanski	progresivni klub, ples v S. D. Domu na Recher Ave.
18.—Društvo	Collinwoodski Sokol, koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
18.—Slovenska Zadružna Zveza, zabavni večer v spodnji dvorani S. N. Doma.
18.—Društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine priredi zabavni večer v spodnjih šolskih prostorih.
24. — Podružnica Slovenske Ženske Zveze št. 14 priredi plesno veselico v prostorih Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave.
24.—St. Clair Welfare Club, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Community Welfare Club, dobrodelni maškeradni pless v S. N. Domu.
24.—Društvo Betsy Ross, ples v S. D. Domu, Waterloo Rd.
24.—Društvo	Kristusa Kralja, plesna veselica v Knausovi dvorani.
25.—Društvo	Hrvatska Slo-boda, vinska trgatev, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
25.—Društvo Collinwoodske Slovenke, banket ob priliki 10-letnice, v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
25.—Med. Rad. Obrana priredi popoldne igi;o, zvečer ples v Grdinovi dvorani.
25.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
25.—Zadružni dan zadrug države Ohio, v S. N. Domu, obe dvorani.
31. — Društvo Strugglers, Hallowe'en ples, v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
. 31.—Prireditev društva Progressives v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
31.—Društvo Ivan Cankar, plesna veselica v spodnji dvorani S..N. Doma.
31.—S. N. čitalnica Slovenskega Doma, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
NOVEMBER
1.—Socialistični klub št. 49, prireditev v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
1.—Društvo sv. Pavla HKZ, banket in ples v Grdinovi dvorani.
Road.
15.—Društvo Jutranja Zvezda št. 137 JSKJ, proslava 10-letnice obstoja društva, z banketom, v Knausovi dvorani.
15.—Društvo V Boj, proslava 25-letnice obstoja društva, v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
15.—Slovenska ženska Zveza št. 10, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
15.—Društvo Zarja (samo-tojno) priredi opero "Turjaška Rozamunda" v avditoriju S. N. Doma.
15.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ, igra in po igri ples v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine.
21.—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
21.—St. Clair Rifle and Hunting Club, plesna veselica v Grdinovi dvorani.
21.—Društvo	sv. Cirila in Metoda, ples v S. D. Domu na Recher Ave.
22.—Društvo	sv. Ane št. 4 SDZ, veselica v spodnji dvorani S. N. Doma—proslava 20-let-nice.
22.—Društvo Jadran, koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
; 22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S- N. Doma.
25.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave. spodnji dvorani S. N. Doma. . 25. — Društvo Spartans št. 198 SSPZ, plesna veselica v
25.—Društvo Naša Zvezda, ples v S. D. Domu na Recher Ave.
25.—Društvo Verovšek, zabavni večer v spodnji dvorani S. D. Doma, Waterloo Rd.
25.—Društvo	sv. Jožefa št. 169 KSKJ, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
26.—Ženski	odsek S. D- D., ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
26.—Socialistični	klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
27.—Moose	Club, ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
28.	— Društvo Progressives, plesna veselica v prostorih Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave.
28.—Društvo Carmola Tent št. 1288 TM, plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma.
28.—Ženski klub Slovenske-
ga Doma, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
29.—'Društvo Collinwood Hive, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
29.—Društvo Pioneers BHZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
DECEMBER
5.—Društvo Lunder-Adamič št. 20 SSPZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
5.—Društvo	Sokol Collinwood, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
6.—Društvo	Pioneers BHZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
6.—Godba Bled, koncert v avditoriju, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
13.—Društvo Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
13.—Društvo Abraševic, igra v avditoriju S. N. Doma.
24.—Slovenska	šola S. N. D., zabavni večer v spodnji dvorani S. N. Doma.
25.—Ženski	odsek S. D. D., prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd.
27.—Društvo Hrvatska Slo-boda NHZ, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Društvo Jadran, zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Klub društev S. N. D., plesna veselica v S. N. Domu.
3!.—Društvo Jadran, Silvestrov zabavni večer v spodnji dvorani S. D. Doma, Waterloo Rd.
JANUAR
1.—Proslava	5-letnice otvoritve S. D. Doma na Waterloo Rd.
2.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v S. N. Domu.
9.—Zbor Zarja (samostojno), plesna veselica v spodnji dvorani, S. N. Doma.
9.—Utopians,	ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
10'—Društvo Waterloo Grove, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
10.—Skupna	društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v Grdinovi dvorani.
16.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
16.—Klever	Kids Klub, ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
17.—Društvo	Spartans, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
23.—Društvo Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
23.—Ženski odsek S. D. Z. Z., zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
23.—Društvo	Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Društvo	Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
30.—Skupna	društva SSPZ, veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
31.—Društvo	Združene Slovenke, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
FEBRUAR
6.	— Društvo Comrades št. 566 SNPJP, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
6—Ženski klub Slovenskega Doma, maškeradna veselica v Slovenskem Donju na Holmes Ave.
7.—Društvo	Abraševic, igra v avditoriju S. N. Doma.
Pustni torek—Ženski odsek S. D. D., maškeradna veselica, S. D. Dom na Waterloo Rd. Domu.
9.—Klub društev S. N. D., maškeradna veselica v S. N.
13.—Društvo	Strugglers, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
14.—Slovenski	Sokol, telovadba, po telovadbi zabava, v S. N. Domu.
I 21.—Društvo Kristusa Kra-
Zadnja kmečka vojska
ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1575
(Spisal Avgust Šenoa iz Hrv. Poslov. L. J.)
Ker se je je bil Jurij dotaknil z roko, se je vzdramila ženska, pokazala bele zobe, zaprla svoje steklene oči v mladeniča in se zasmejala s krohotom:
"Ha! Ha! Ha! Stari gospod, okopavali smo koruzo in zvon poje! Cin! Cin! čuj! Čuj! Šteli prišli?" Oko se zablišči deklici z divjim plamenom in sko-čivši kvišku, zakriči: "Kaj prihajaš zopet, prokleti volk, da pi-ješ moje srce, mojo kri?" Silovito zagrabi z roko Jurija za prsi in zaškrtne z zobmi. "Ho! Ho! Ho! čujte, svatje gredo pome, po Arlandovo Doro! Glej! glej," zašepeče Jana in pokaže s prstom na drevesa po dvorišču, "vidiš-li svate, eden dva, tri, glej, to je boter, to je starešina. Bog pomagaj, gospod! Tiho, tiho, srce spi, rahlo spi. Ne zbudite ga!"
Tresoč se umakne Jurij in se prime za Nožino, ki je bled motril delico.
"Marko!" zašepeče svobodni kmet drhteč, "to je Jana, to je moja zaročenka!"
"Nesreče sin!" reče vojak, "ta ne potrebuje zaročenca, glej, kako ji sika bes iz oči; znorela je!"
"Znorela!" zavrisne mladenič jokaje in pritisne roki na oči. "Kristus, Bog! zakaj si me rešil reveža, da gledam to strahoto? Da vidim, kako se je iz-premenilai moja draga v nemo zver! Moja Jana! Kaj sem ti storil!" žalujoč se vrže mladenič v zeleno travo, žalujoč pritiska čelo na črno zemljo. Deklica dvigne glavo, dvigne prst, izbulji oči in zašepeče vojaku:
"čuj! čuj! V gori tuli volk. Pozdravljen volk, pozdravljen'« Dala ti bom njegovo srce, dala ti ga bom. Na, tu! Ga-li imaš, ga imaš? Stisni zobe! Jej, brat volk, jej! Oh, tudi on me je vgriznil tu, tu, močno, močno," in položivši roko na srce, prične deklica plakati, milo plakati, kakor plakajo otroci. '
Ija, veselica v S. N. Domu.
28.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
27. in 28.—Društvo Abraševic, bazar v Grdinovi dvorani.
MARC
6.—Društvo Carniola Tent št. 1288 TM, proslava 20-letni-ce društvenega obstanka, v obeh dvoranah S. N. Doma.
13.—Društvo Orel, telovadba v S. N. Domu.
19.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
APRIL
3.—Društvo Abraševic, igra v avditoriju S. N. Doma.
2. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
Velikonočna nedelja — Ženski odsek S. D. D., ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
10. — Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
16.—Društvo Cleveland št. 127 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
MAJ
1.—Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ. slavnostna prireditev v S. N. Domu.
Mother's Day—Društvo Waterloo Grove, prireditev v S. D Domu na Waterloo Rd.
8.—Društvo Orel, Materinski dan, v S. N. Domu.
15.—Zbor Zarja (samostojno), pomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma.
20.—Društvo Kristusa Kralja, veselica v S. N. Domu. , 27.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
Nem je stal Marko, glava mu klone1 na prsi, zagorelo lice se mu izpremeni od neizmerne tu-ge, na trepalnicah se mu zablišči solza.
"Kdo je tu božji?" zakliče od ceste sem glas. Uskok pogleda, Jurij poskoči, kakor bi ga udarila strela.
"Ujec! Ujec! Glejte svojega Jurija! Iz pekla je prišel v pekel!" Z razprostrtimi rokami se vrže opotekajoč se na prsa ujca Gubca, ki je' prihitel na dvorišče, obstal, strmel ih vzkliknil od radosti in žalosti ter pri-vil mladeniča s svojimi železnimi rokami na svoja prsa in vz-dihnil:
"Oh, Jurij! Moj sin! Dragi moj sin! Odkod te nosi Bog?" Jurij vzdigne glavo.
"Za pet ran Jezusovih, ne vprašujte, odgovorite, je-li to Jana, moja Jana?" "Je," potrdi žalostno kmet. "A kdo je napravil iz moje Jene to Jano?"
"Tahi," odvrne Gubec. "Tahi!" zarjove mladenič, da se strese gora in kot bi trenil pograbi za puško.
"Stoj, mladenič!" ga prime kmet za roko, "poslušaj me in tudi ti, brat Marko, me poslušaj. Nepričakovano gorje je potrlo vajino srce, a moje je postalo trdo kakor kamen. Tahi je oskrunil šiloma tvojo zaročenko, in mladenka je znorela. Prihajata o pravem času, o pravem času vaju je rešil Bog. Ozri se z očesom po vseh gorah, prehodi v mislih vse doline! V vsakem srcu gorijo tvoje rane! Ozri se dalje, kjer se modri za gorami nebo, na zapad pod Su-sjedem in Jastrebarskem, na sever pod Cesargradom in Krapi« no, vse ljudstvo čuti s teboj enake srčne bolečine! A ozri se dalje, kjer štrle ob Savi v nebo kranjski vrtovi, kjer stoka pod nemškim bičem štajerski kmet, povsodi, tako mi pomagaj Bog, iz vsake bajte, gleda Janino blazno oko, gleda in plamti, a po kmečkih dušah šumi bobneči tek: 'Dovolj je križev, dosti izdajstva! V kraj z gospodo! Ne samo Tahi, Tahi je kamen na tem'rabeljskem vozu. Pokončaj-mo vse!' Bog se bo vzdignil, da sodi, kmečka roka nosi njegov meč. Izbili bomo iz vragovih rek to rjasto tehtnico, zažgali knjige njihovih krivih prerokov in napisali zakon z mečem, da bo vsak človek človek pred Bokom in pred isvetom. Jana!" zakliče Gubec in vpre oko v deklico.
Deklica dvigne glavo, vpadla lica je nalahko zarde, brezizrazen smeh se ji pojavi na odmrlem obrazu. Prekriža roke na prsih, pobesi glavo in pristopi ponižno k Gubcu.
"Kaj je Gabrijel, angel moj," reče in poljubi kmetu roko, "ti poješ tako lepo, oh, poj dalje. To mi je všeč,' zelo všeč. Mislim, dai imam zopet srce. Izgubila sem ga bila. Bila sem v gori, vidiš tam gori visoko, kjer je Bog. Iskala sem zvezde in rekle so mi: 'Hči, našla 'ga boč.' Vprašala sem ptice, rekle so mi: 'Hči, našla ga boš! Našla sem tebe, angel Gabrijel. Oh, ti imaš pod svojo perutjo moje srce. Oh, daj mi ga, prosim, daj J Da bije zopet kakor v onih starih, starih časih, ko še nisem bila Arlandova Dora."
Gubec položi roko na glavo nesrečne deklice in reče mladeniču :
"Glej, ta blaznost tvoje nesrečne zaročenke je podžgala nas kmete k delu. Prisegli smo, da ne mirujemo prej, da ne maščujemo Jane, dokler ne maščujemo tudi tebe, in evo ti trdne obljube pri Bogu, da Matija Gubec ne bo miroval prej, dokler ne izpolni dane obljube. Naši bratje so pripravljeni, vasi čakajo, še nekaj mesecev, potem, naj pa napoči sodba. Do tedaj pa miruj, ker nimaš pravice, da s svojo prerano os veto pokvariš osveto celega naroda. Jaz bom vodil ljudstvo, saj itak nimam nobenega razun tebe. Bfati mi je.umrla in tudi Jurka, Janinega očeta, smo pokopali."
"Dobro," reče Jurij potrt, "pokoren bom vaši zapovedi, ujec. Z vami bom potegnil meč, z vami, ako Bog da, umrl. Ničesar več nimam iskati na tem svetu, pomagal bom vsaj drugim." Mladenič pristopi k Jani, poljubi jo na čelo in zašepeče s solzami v očeh:
"Tebe in nobene druge več Uničena si, naj se uničim tudi jaz!" Deklica ga pogleda z velikimi očmi.
"Brata," reče Nožina, "ako marata, poj dem tudi jaz z vama, tudi jaz grem med svoje siromake, ki umirajo gladu, čakajoč plačila."
"Vzprejmemo te, poštenjak!" ga pozdravi Gubec, "idimo v hišo, da se pogovorimo, da čujem tvoje muke, da pripravimo rešitev. Pusti deklico, Jurij. Postala bo itak mirna."
Kmqtje gredo v hišo, a Jana krene pojoč proti gozdu, da poišče svoje srce.
XXX.
Tik štajerskega brega Save, ravno nasproti trga Krško na Kranjskem, stoji na obronku gore mesto Videm, za mestom pa precej visok grič, na katerem se dviga proti nebu cerkvica svete Marjete. Na planoti tega griča, ki z njega vidiš na zapa-du med gorami Krško in Savo, na vzhodu ravnino okoli Brežic in dalje samoborsko goro, stoji na samem med smrekami precej velika hiša. Pri tleh je zidana klet, zgoraj pa močno leseno poslopje pod strmo začrnelo streho. Poslopje obdaja lesena lopa, v kateri vise v gostih vrstah rumeni koruzni storži. Bilo je na Vseh svetih dan leta 1572., a že je pihal po malem mrzel zrak. Nebo je bilo čmerno, močen, vlažen veter je podil po cesti poru-menelo listje, in ako bi jenjal pihati, bi se vsul dež. V tem času je sedela kaj raznovrstna družba v stranski sobi te samotne hiše, katere je bil gospodar Nikolaj Krobot, plečat, majhen štajerc, 'širokega rdečega obraza, a sloveč bogataš in veseljak. Tik gospodarja, ki je zaklenil za seboj vrata, je sedel Elija Gre-gorič, dalje Uskok Nožina, nasproti njemu pa troje zelo različnih ljudi. Jurij Planinec, Čevljar iz Krškega, majhen, suh človeček šiljastega obraza in nosa, ki so mu njegove sive oči neprestano krožile v glavi; na glavi je imel klobuček, v ustih pa hud jeziček. Njegov sosed je bil srednje postave, rdeč, zalit in žilav. Vrh okrogle glave so mu štrleli kvišku trdi, črni lasje, imel je dolgo brado in njegove velike, okrogle oči so pogumno strmele izpod bele polhovke. To je bil kovač Pavel Šterc iz Svetega Petra pri štajerskem Kunšperku. Tretji mož, Andrej Hribar, kožar iz Radeč pri Zidanem mostu na Kranjskem, je bil suh, dolg možakar, ki je vedno škilil v svoj zakrivljen nos in z vednim nasmehom skrival svoje tajne misli. V kotu pri peči pa je gledal Simon Drmačič neprestano v vrč, ki je stal pj^d njim na tleh, dočim je pegast, plavolas in debel človek — kramar Miklavž Doročič iz Metlike — grel stoje pri peči svoj hrbet.
(Dalje sledi.)
Obširne varnostne priprave za Francoze
Berlin, 26. septembra. Nemška vlada je ukrenila obširna varnostne odredbe za prihod f r a nc os k eg a ministerskega predsednika in zunanjega ministra v Berlin. 5000 policistov je mobiliziranih v Berlinu, in železniška proga je zastražena z vojaki. Pred vlakom, v katerih se vozita francoska ministra, vozi drug vlak z vojaško posadko.
30,000,000 bušljev ječmena bi rabili pivarji
Milwaukee, Wisconsin, 26. septembra. Ameriške pivovarne bi nemudoma rabile 60.000.-000 bušljev ječmena, ako se legalizira izdelovanje 4 procentne pive. Ječmen je po današnjih cenah vreden $30.000.000. Sedaj pa ječmen leži v skladiščih in bo najbrž zgnjil.
Japonci napadeni od Kitajcev v divjem puntu
Hong Kong, 26. septembra. Divja kitajska druhal je danes napadla japonske trgovine in jih mnogo uničila. Mnogo Japoncev jei bilo ranjenih. Policija je imela polne roke dela, da je naredila mir.
Francoski minister pride k Hoover ju v Ameriko?
Paris, 24. septembra. Francoski ministerski predsednik Laval bo najbrž sprejel povabilo ameriške vlade in bo obiskal Hoo-verja v Washingtonu. Sestanek se bo vršil iz važnih političnih ozirov.
*	V Ameriki je 5.264.000 Nemcev ali od nemških staršev rojenih otrok.
*	Pet godbenikov je bilo ubitih v Tyngsboro, Mass., ko je vlak zadel njih avto.
*	Na svetu se nahaja približno 40,000 vrst muh. Nam je še ena preveč.
*	Inkognito se mudi v Zedi-njenih državah drugi sin belgijskega kralja.
MALI OGLASI
DNEVNE VESTI
Oglas
Slovenec se želi seznaniti s slovensko vdovo ali samsko ženo, v starosti 40 do 48 let. Jaz sem vdovec, in če katera želi tozadevno pisati, naj piše na Mr. Ž. S., na 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.	(229)
ženska
išče delo za hišna opravila pri mali družini. 1121 Addison Rd.
(228)
Rojak
star 53 let, zanesljiv mož, išče delo, da bi dobil za hrano in stanovanje in vsaj toliko, da bi plačeval društvo. Za naslov se po-zve v uradu tega lista. 228
V najem
se da štiri sobe, cena samo $16 na mesec. Vprašajte na 1011 E. 64th St.	(x201)

JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401 Engineers Bldg. Main <126
Zvečer s
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1691
Mehikanska vlada dala obesiti 85 linčarjev
Mexiccj City, 26. septembra. Vojaška sodni j a je dala v malem mestu Vila Guerera' obesiti 85 vaščanov. Ljudi so obesili, ker so linčali svojega župana, župan je baje posilil nekega dekleta, nakar so ga linčali. Ko je o tem zvedel governor, je poklical vojaštvo. Prebivalci mesta so ob prihodu vojaštva pobegnili v gorovje, toda so se morali v šestih dneh vrniti, ker niso imeli hrane. 85 mož so vojaki obesili ob javni cesti, in zagrozili z enako kaznijo vsakomur, kdor bi njih trupla snel z dreves.
Maytag
aluminum
Washer
MANDEL HARDWARE
15701 Waterloo Ud.
Tel. KEnmore 1282
^ Michael Casserman I
| 1S700 Shawnee Ave. | I PLUMBING & HEATING 1 I KEnmore 3877
1 I
MOST!
Cenjenim prijateljem, starim in novim odjemalcem naznanjam, da sem pravkar začel s stiskanjem grozdja in se vsem starim in novim odjemalcem priporočam ne samo za dobro kapljo, pač pa tudi za hitro postrežbo in nizke cene. Pridite!
Registered l) S. Patent Office	Sl£Sl!tll<&V
f WELL ITS COMFORTABLE
AND SHADY HERE. ILL j ' JUST WAIT TILL THE \/ FLOVMER PAGEANT/-— STARTS
HOLD EVERYTHING THE BoYS 1 \MDNT COME UP UNTIL THAT V^ET BLANKET FINISHES/ \HER LUNCH ANt> J^ MOVES ONJ/J
1 L »^Wv	..
-twE
-NNIGiGLE SNAGGLE QUEEN oF
WA\Vs 1 K /
///////A
\ HSR,' «• ill m
1 I
I;
FREDERICK FERDINAND MOORE
Hudičev admiral
PIRATSKA ZGODBA
"Jim je hotel igrati z menoj zahrbtno igro, Buky. Niti zmenil se nisem zanj, toda ko sva bila nekoliko nižje doli v gošči, se je spravil z nožem nadnie. Oslepim naj, če vem, zakaj, in tudi časa nisem imel, da bi ga povprašal, temveč sem mu moral pokazati, in pokazal sem mu! Nato sem odšel, ko sem zadel na tega pisarja, ki je ležal v travi. Komaj me je zagledal, je plani) kvišku ter segel po revolverju, jaz pa sem naglo udaril z ročajem svojega revolverja po glavi.
"Dobro delo, Buky, dobro zate in dobro zame, zakaj on bi te spravil s poti pozneje, če te ni mogel zdaj. Meni ni bilo toliko zase, Buky, ampak zate. Imel sem svoj revolver in izučil bi ga bil pozneje, kakor je hotel izučiti on tebe. Sreča zate, Buky! Zdaj lahko igrava pošteno igro, kaj ne, Buky? če nebi bilo mene, bi te bil on .... ",
"Hudiča, prenehaj že vendar lagati!" je dejal Thirkle. "Bila je tvoja lastna koža, za katero si poskrbel, zdaj pa hočeš Buky-jti natveziti laži! Ampak ne boš nič opravil pri njem, Reddy! Zdaj bo z nama obema končal. Toda če imaš kaj pameti v glavi, spravi tukaj tegale Mr. Tren-holma k zavesti in poizvedi, kaj se j'e zgodilo s parnikom in ostalimi.
"Stopi mu na vrat in poglej, če je mrtev. Medtem ko se mi tukaj pričkamo, ne vemo, koliko jih morda preži v grmovju na nas, pripravljenih, da nas po-strele. Predrami ga in poizvedi, kaj se je zgodilo s Kut San-gom in kako je prišel on sploh sem. Jasno je, da se parnik ni potopil."
Petrak me je brcnil pod rebra, jaz pa sem vzdihnil ter odpil oči, kakor bi je bil pravkar prebudil iz nezavesti, kajti nisem jim hotel dati vedeti, da sem po slušal njih pogovor.
"Kaj pa je?" sem vprašal ter začudeno pogledal okoli sebe, na to pa sel| ter z začudenjem zrl na tri pirate pred seboj.
"Vse se ljubeznivo razvija," je dejal Thirkle ter se mi žare-ži. "Vaš stari prijatelj, Mr. Petrak, vas je položil spat. V resnici sem presenečen, ker vas vidim tako čilega in zdravega po vsem tem, kar se je primerilo na Kut Sangu. In vaš pas tam-le, katerega vam je Buky odvzel, se mi zdi dobro založen z orožjem. Kaj pa je postalo iz mojega starega prijatelja, kapitana Riggsa? In kje je Kut Sang?"
"Kut Sang se je potopil," sem odgovoril, vedoč, da so moje minute štete, če izvedo, da je par-hik še vedno na površini, kajti vsako minuto, ko leži na koralnih čereh, je možnost, da ga opazi kak mimovozeč parnik. Vedel sem dalje, da če jim povem, da je parnik še vedno tam, da bi Bukrov po vsej priliki takoj ubil mene in Thirkleja ter odhitel tja, da ga zažge, ali pa da pobegne v čolnih.
"Pa kako ste se rešili in kje je Riggs?" je vztrajal Thirkle.
"Posrečilo se mi je izrezati luknjo v pokrovu, nakar sem se splazil skozi, kar pa se kapitanu ni posrečilo in je šel na dno s parnikom."
"To je vse lepo in prav," je rekel Thirkle sarkastično, "toda vi ste si nabrali lepo zalogo želez ja, predno ste zapustili potapljaj očo se ladjo. Kako ste prišli do teh revolverjev^ In če me oči ne varajo, dva od teh revolverjev sta bila last Dolgega Jima."
Petrak mi je zdaj pomežiknil z očesom in jaz sem dejal:
"Dolgega Jima sem našel mr-
tvega na poti ter mu odvzel oba revolverja, ostala dva pa sta bila moja lastna, ki sem ju vzel seboj, ko sem 'šel v podladje. Upal sem, da ju bom rabil nad vami, toda vi ste imeli-boljšo srečo."
"In kako sta izhajala vi in kapitan Riggs?"
"Prav dobro, ko sem ga enkrat prepričal, da jaz nisem zapleten v umor Mr. Trega. Vi, gospodje, prav gotovo znate svojo igro, to vam je treba priznati."
"Oh, nikar mi ne delajte po-klonov," je dejal Thirkle ter se priklonil Bukrovu in Petraku. Tadva sta tista moža, katerima gre kredit, da je bila ekspedici-ja do tu uspešna. Zdaj pa, ko imata zlato, sta sklenila, da se me iznebita, ker ne potrebujeta več mojih uslug. Torej, kar se zgodi poslej, jaz ne bom imel zraven svojih rok.
"Midva jima bova želela srečo, Mr. Trenholm. In ker sva zdaj na enakem stališču, upam, da bova pozabila na stare nesporazume. Zdaj ima Mr. Bukrov vse karte v rokah."
"Pravite, da se je Kut Sang potopil?" je vprašal Bukrov.
"Niti sledu ni ostalo za njim," sem odgovoril. "Kapitan Riggs in malajski fant sta se potopila ž njim vred in meni ni ostala niti minuta časa za obotavljanje. Morda bi bilo bolje, če bi šel tudi jaz ž njima na dno."
"Bravj" je rekel Thirkle. "Vidiš, Bukrov, kaj ti nisem dejal, da bo šel v globino kakor svinec in da bodo za nami izbrisani vsi sledovi. Saj sem vedel, da se bo vse dobro izšlo, zdaj pa gresta lahko sama naprej — jaz se odpovem."
"Malo hvale sva vam dolžna,'' ie zamrmral Bukrov.
"Lepa bedaka sta mi vidva, je rekel Thirkle. "Zapomnita si, da bosta oba še visela. Zapomni si to, Reddy! Mr. Petrak, prosim, bodite tako prijazni in poglejte tjale v žep mojega suknjiča; imam nekoliko žganja tam, katerega sem potreben."	,
Bukrov in Petrak sta obo hkrati skočila tja in vsak od njiju naredil dolg požirek iz ste klenice.
"Daj še Thirkleju malo," je dejal Petrak, ki je imel, kakor je bilo videti, še vedno velik re-špekt pred njim. "Lepo sva mu zagodla, Buky!"
"Pa mu daj, če mu hočeš, Reddy, ampak bodi vljuden ž njim. Bil je namreč oficir v mornarici, preden je postal pirat."
"Oficir v mornarici? Thirkle da je bil mornariški oficir?" je zazijal Petrak. "Jaz sem služil sam v vojni mornarici, kovsem bil mlad dečko."
Nato je stopil k Thirkleju ter mu nastavil steklenico na usta.
"Kaj ste bili res oficir, mornariški oficir, Thirkle?" jp vprašal Petrak.
"Jaz in Mr. Bukrov sva imela kratek in prijeten razgovor, ko ni bilo tebe tukaj," je dejal Thirkle, ko je naredil požirek iz steklenice. "Prav! prisrčen pogo vor je bil."
"Da, res, prav prisrčen, Thirkle. Tako prisrčen, Reddy, da je bil pripravljen zasaditi nož vame; zdaj pa pravi, da je bil v mornarici. On misli, da je pregosposki, da bi se z nami mešal. Zapomni si to, Reddy!"
"Stvar je taka, Reddy," je pojasnjeval Thirkle. "Najin stari prijatelj Buky je mislil, da sem jaz ljubosumen nanj radi zlata in da hočem vsega zase. Ampak nikoli še ni bilo take misli v moji glavi. ■ Dolgi Jim je bil tisti, katerega ne maram in ga nisem nikoli maral, toda t.i in Buky pa sta prav po mojem
srcu m .....
"Ali slišiš, Reddy? On naju ima rad," ga je preklinil Bukrov. "On naju ima rad, posebno pa tebe. Daj mu še enkrat pit, pa se bo zjokal nad svojimi grehi."
"Mr. Bukrov, jaz mislim vsako besedo tako, kakor jo izgovorim,' je dejal Thirkle, ki zdaj ni lagal, kajti govoril je za svoje življenje. "Tukaj je za nas tri dovolj zlata, in mi ga bomo .pošteno razdelili do dolarja. Prepustita stvar meni, pa vama ob' ljubim, da bom to zlato varno spravil od tu, če pa poizkusita to storiti sama, pa bosta visela. Visela bosta! Ali si me razumel, Reddy? Vidva bosta visela; jaz, Thirkle, vama to pravim, in Thirkle ve, kaj govori. Toda Thirkle vama tudi lahko pomaga, če ga pustita."
"Same laži, Reddy, same laži !" je dejal Bukrov, videč, da so Thirklejeve besede pustile na. Petraku globok vtis.
"Obesili vaju bodo," je ponovil Thirkle. "Laž ali ne laž, vzemite, kakor hočete, Bukrov."
"Ako me hočejo obesiti, me morajo najprej prijeti, to pa ne bo tako lahko, kakor vi mislite,'' je rekel Bukrov. "Nikar milne verjemi, Reddy!"
"Dobili vaju bodo," je dejal Thirkle ter kimal z glavo. "Dobili vaju bodo v trenutku, ko se bosta izkrcala z ducatom teh zla-tov v žepu. Kam pa bosta šla z zlatom? To bi rad ,vedel. In cdkcd sta prišla z zlatom? To mi povejta. Nobenega dvoma ni, da se mislita izkrcati z zlatom v Manili ter reči, da se je Kut Sang pogreznil, pri čemer je šlo vse ž njim na dno, razen zlata. In seveda vama bodo lepo verjeli ter pustili, da odideta z zlatom, kamor vama je drago."
"Ali slišiš, kaj pravi, Buky?" .je rekel Petrak, ki je postajal i nervozen.
"Slišim, slišim, toda njegovo govorjenje me ne briga," je odvrnil Bukrov. "Mene je dovolj moža da pridem s tem proč. Thirkle ali ne Thirkle."
"To se zelo lepo sliši, Mr. Bukrov, ampak povejte mi, kam mislite iti? Kakor hitro sedete v čoln s tovorom zlata*, boste v rokah kake stražne ali druge ladje, predno ste deset milj daleč na morju. In verujte mi, da bi vas rad slišal, ko jim boste dopovedovali, da ste zlato našli ali pa ga rešili iz potopljajoče se ladje. Takoj vaju bodo trans-portirali nazaj v Manilo, tam pa v ječo. Nato pride vsa stvar v časopisje, in sedeli boste v lepi kaši.
"Ali mislite, da se gospodarji ! tega zlata ne bodo oglasili še tisto uro, katero bi moral Kut Sang doseči svoje pristanišče? Takoj bodo pripravili vrv za vas in za Petraka — če vzamete tudi njega seboj — in nato bosta oba skupaj visela."
"Seveda, Mr. Thirkle pa bi lahko vlačil tono zlata okoli, ne da bi ga živa duša vprašala po tem!" se je rogal Bukrov. "Morda veste vi bolje od naju, kako j se to naredi, kaj, Thirkle?"
"Thirkle je naredil svoje načrte od prvega do zadnjega, ne pozabite tega, Mr. Bukrov, in nikar ne vprašujte, kakšni so ti načrti. Zdaj pojdita in dovršita delo in jaz vama želim srečo, toda ne pozabita, da sem vama prerokoval, da bosta ^visela. Kadar vama bodo položili vrv okoli vratu in vama potegnili črni kapi preko glave, takrat se spomnita, da sem vama to prerokoval."
Petrak se je stresel in pogledal Bukrova, ki je stal visečih rok in gledal v tla.
"Prenehajte že enkrat s svojim gobezdanjem," Thirkle!" je dejal Bukrov. "Nič se ne bojte zame in za Reda; če umreva, nič za to; vam mora biti to vseeno."
"Za to se lahko zahvališ Bu-kyju," je nadaljeval Thirkle, ki se je obrnil k Petraku, ki je bil bolj pristopen vplivu njegovega prigovarjanja in ki je imel ve-
lik strah pred zaporom in veša li.
"Zahvali se Bukyju, ko boš stopal gori po trinajstih stopnicah. To bodo najtežje in najbolj strme, ki si jih še kdaj v svojem življenju prestopil. Ni nobena šala za moža, ko stoji v senci vešal in ko moli duhovnik mrtvaške molitve ob njegovi strani. Mislil sem, da boš storil boljši konec, Petrak: ampak kar pojdi svojo pot in se ravnaj po njegovih nasvetih, pa boš videl, kam boš prišel."
"Nikar ga ne poslušaj, Reddy!" je rekel Bukrov hripavo. "Daj sem steklenico in pusti starega hudiča lajati. Ti se drži Bukyja!"
"Zadnja beseda je, ki vama rečem," je nadaljeval Thirkle. "To je zadnja beseda in dam vama, fanta, še eno priliko, da si rešita vratove. Odvzemita mi vezi; jaz nimam nobenega orožja. Vidva imata revolverje, jaz ne bom imel niti noža. Torej sta vidva v premoči in lahko storita, kar hočeta. Jaz bom storil }
svojo dolžnost,ter gledal, da pridemo z zlatom srečno odtod.
"Ko bomo enkrat na varnem, gresta vidva lahko svoja pota. jaz bom šel svoja. No, fanta, kako se to sliši? Boljše je dolgo in mirno življenje, kakor pa naglo na vešalih končano. Nu. kako je, Buky?"
"Prokleto sladko govoriš, stari lopov," je odgovoril Bukrov ter si prižgal smodko.
"Saj nimaš ničesar izgubiti, ali imaš? Ja::. nisem človek, ki bi javkal, kadar ga usoda pri-J tisne k tlom. Zdaj smo trije tukaj, torej kar na mestu pre-! štejmo in razdelimo zlate. Nato pa meni prepustita^ da vse to srečno spravim odtod. Jaz sem gentleman in znam igrati igro gentlemanov, katere vidva ne znata.
"Jaz lahko kupim skuner ali j.jahto in vse bo izgledalo popol-inoma naravno; živa duša mi ne i bo stavila vprašanj. Jaz lahko živim v najboljših in najdražjih hotelih, pa me ne bo nihče vprašal, kje sem dobil denar. Toda vidva *— samo> pokažita zlat, trezna ali pijana, pa vaju bodo postavili na hladno pod osumnjo, da sta ga ukradla. Vi res izgledate tako, Mr. Bukrov, da lahko kupite ladjo, s katero bi prišli sem po zlato! Ali pa morda nameravate prepustiti to nalogo Petraku?"
"Kako pa bi vi spravili to zlato od tu, ker že toliko govorite?" je vprašal Bukrov. "Kaj vi lahko storite, česar midva ne moreva storiti, Thirkle?" I "O, jaz sem vse to vnaprej ipreudaril, na to se lahko zane-iseta. Nikar ne mislita, da sem j spravil to zlato sem, ne da bi j vedel, kako ga bom spravil od tu. To ni moj način dela. Jaz sem imel v načrtih lepo jahto, ležečo v Šanghaju in čakajočo na kupca. Lepa mala bela jahta je to, katero dobim poceni in seboj lahko vzamem toliko tp kovine, da jo plača.
"Igral sem vlogo Meekerja, pa jo spet lahko igram, kadar potreba nanese. Pet minut preden smo odpotovali, sem naročil uredniku Timesa po telefonu, naj dene v časopis, da bo Rev. Luther Meeker, misijonar, odpotoval prihodnji teden s parnikom Tamingom v Hongkong, ter ga prosil, naj javi parobrod-'nemu uradu, da rezervira vozni listek zame. Nihče ne ve zagotovo, da sem se odpeljal s Kut Sangom, in jutri se lahko že pokažem zopet v Manili kot Rev. Luther Meeker, pa ne bo živa duša ničesar sumila.
"Mi torej kupimo to lepo malo jahto in jaz jo izpremenim v misijonsko ladjo. Kupimo jo z denarjem, ki nam ga je dala na razpolago Londonska evangel-ska družba, kakor bi jim natve-zil. Jahti bi dali ime Betlehem in križarili bi ž njo ob obali Kitajske, ustavljali bi se v lukah, kjer bi jaz opravljal božjo službo. Nato pa bi se nekega dne
prikradli sem s kitajsko posadko na krovu, nakar bi naložili zlato, ne da bi živa duša vedela ali sumila kaj o tem.
Nato bi nam bilo lahko odpluti, kamorkoli bi hoteli. Kako se vam to zdi, tovariša?"
"In kadar bi bilo vse to opravljeno, bi šla midva lahko k hudiču, vi pa bi vzeli zlato. Jaz vas p o z n a m, Thirkle. Ce vam je drago, jaz si bom sam pomagal s tem zlatom," je dejal Bukrov.
"Torej boste viseli! Jaz si umijem roke nad vama in naj vaju hudič vzame, če nočeta sama sebi prav!"
Ob teh besedah je vzdignil Thirkle svoji zvezani roki in bila je zapisana tragedija na njegovem starem nagubanem obrazu, in groza na obrazih onih, nad katerimi je izrekel svojo smrtno obsodbo. Toda v globini njegovih oči sem videl, da je bilo vse to od njegove strani samo igrano, ko je prosil za svoje življenje.
Petrak je pričel stokati in vprašujoče gledati Bukrova.
"Razveži ga, Buky," je prosil. "Razvezi ga, sicer bova visela, kakor je rekel, pa si razdelimo zlato na enake dele."
"Da bi ga razvezal, praviš, da
naju lahko spravi izpod nog!" se je jezil Bukrov. "Da bi ga razvezal, da se spravi z zlatom odtod, prej pa naju še zakolje, kadar se mu prilika ponudi! Jaz poznam njegovo črno srce!"
Toda Bukrov je bil že omajan in kljub svojemu stf-ahu pred Thirklejem, se je zdelo, da ga misli osvoboditi. Bilo je jasno, da si sam ni znal mnogo pomagati in da je človek, ki je vajen ravnati po poveljih. .
DID YOU KNOW? - - - By R. J. Scott
"Copyright, 1931, by Central Press Association, Inc."
A. stteamer. Hauled up a mountain —
1 -fTcxPK NINE-DRAINS y\b CA.R.RV -XUE. PARrfS" ov -f«E SHIP, OULAN-TA. UP'-rtfE A.NDES MOUNTAINS To .LAKE, -fi-fl CACA , PERU C |1,iTOo feet-above S C A.
LEVEM

SAM Vinson of new-ton,
KAN., HAS A BULLET PROOF Č.KULL
A-r-fEMPflNC, SUIC.1DE .fHE 4 BULLETS ME. FIRED A-r HIS HEAD
■flattened
out AGAINST HIS SKULL
/This cri'Mrfcrab ©F-tAHrtl climbs
COCOANU1" PALM TREES, C;NA\A/S ATTftE BRANCH U Nfti- fHE. NUT DROPS, AMD, ON "THE qfeOUND AqAiw CRACKS OPEN "THE. NUT WrTH |T5 PlNCE.ES AND EATS THE. MEAT"
THE OLD HOME TOWN
Registered U R, Patent Office
STANLey
AUNTSAfSAH PEABoDY WOULD P\CK OUT A PLACE L»<E "THIS TD EAT HER L_UNC>-\
'WW//,
g)l»il LEEW-STAMLEY C6NTKAL PRESS 9-23-