@e desetletja `ivite v Argentini. Pred nedav- nim je bilo veliko slišati o njenem gospodarskem kolapsu. Ker veljate za izjemno podkovanega ekonomista, vas prosim, da nam razlo`ite, za- kaj je do tega prišlo, kakšen je polo`aj danes, kako te razmere vplivajo na slovensko skupnost? Zaèniva kar pri naši skupnosti, ki lahko slu`i kot primer, kako je nedavna gospodarska kriza prizadela veèino prebivalstva v Argentini. V teku desetletij so si rojaki z vestnim delom in varènostjo utrdili polo`aj v srednjem in viš- jem srednjem sloju tukajšnje dru`be. Tudi os- tareli so mogli v veèini primerov, kljub razme- roma nizkim pokojninam, ohraniti s pomoèjo prihrankov primeren naèin `ivljenja, ostalim pa so pomagale dobrodelne ustanove, ki de- lujejo v skupnosti. Kriza je vse to bistveno spremenila. Dolgotrajno zamrznjenje denarja v bankah. pa tudi plaè in pokojnin, dvestood- stotna devalvacija, propad raznih finanènih us- tanov, je spravilo nekatere ljudi ob vse prihran- ke, ostalim pa bistveno zmanjšalo njih vred- nost. V de`eli so mnoga podjetja propadla, veèina od njih je zmanjšala število obratov, kar je povzroèilo brezposelnost, s tem pa dodaten padec dohodkov celo tistim, ki so delo ohra- nili. Na ta naèin se je znašlo skoraj èez noè okrog 50 % prebivalstva pod mejo revšèine, medtem ko je brezposelnost presegla dvajset odstotkov. Seveda je bila pri tem hudo priza- deta tudi naša skupnost, v posebni meri pred- vsem velike dru`ine in ostareli. V zadnjem letu se je gospodarski polo`aj v de`eli sicer znatno izboljšal, vendar `ivi v revšèini, po statistiènih podatkih, še vedno okrog 40 % prebivalstva. Zaposlenost se po- '% * &     B      ;  +    $   stopoma veèa, zboljšal pa se je tudi polo`aj podjetij, ki so krizo pre`ivela. Visok menjalni teèaj, ki po eni strani ote`koèa uvoz blaga, kar pomaga domaèi industriji, po drugi strani za- pira vrata dotoku nove tehnologije, kar ima srednjeroèno lahko neza`elene posledice. Izreden zagon pa je do`ivelo v zadnjih le- tih poljedelstvo z `ivinorejo in prehrambeno industrijo, kar je pripomoglo, da se je nega- tiven gospodarski trend zakljuèil. Visoke mednarodne cene `ivil, pa rastoèe potrebe ki- tajskega in indijskega trga zagotavljajo argen- tinskemu kmetijstvu lepo prihodnost. Ker pa je omenjeni del gospodarstva tehnološko zelo razvit, ne zaposli razpolo`ljive delovne sile. Med rojaki jih ni veliko, ki bi bili posredno ali neposredno zaposleni v tem sektorju. Vprašate, kako je mogoèe, da do`ivi bo- gata de`ela, kot je Argentina, tako dramatièen gospodarski kolaps. Odgovor ni enostaven in o tem bodo strokovnjaki še dolgo razpravlja- li. Èe pa pustimo ob strani bli`nje in nepo- sredne razloge za krizo, lahko opazimo, da so vlade zadnjih desetletij, vse brez izjeme, vo- dile de`elo v smeri brez izhoda. Dr`ava, ki ima leto za letom proraèunski primanjkljaj, katerega financira z notranjimi in z zunanjimi posojili ter plaèuje zanje vedno višje obresti, ima le dva izhoda. Ali omeji stroške na višino svoje zmogljivosti, ali pa do`ivi, kar je do`i- vela Argentina. Veliko se govori in piše o nemoralnosti ti- stih, ki dajejo dr`avam posojila z visokimi obrestmi, manj pa o nemoralnosti neodgo- vornega zadol`evanja. Previsoki dr`avni stroš- ki povzroèajo bodisi gospodarski zastoj s pre-   #   tirano davèno obremenitvijo bodisi ustvarjajo videz blaginje, medtem ko kopièijo nad dr- `avo neizplaèljve dolgove, kar povzroèi konè- no gospodarski kolaps in krizo. Do kake mere je upravièeno mnenje, da je šlo pri tem le za sicer ogromno, a banalno kra- jo nekaterih ljudi? Niè ni preprosto, niè ni banalno pri gos- podarskem zlomu take dr`ave, kot je Argen- tina. Seveda je korupcija, ki je bila bolj ali manj prisotna pri vseh vladnih ekipah zad- njih desetletij, eden od vzrokov vsestranskega zastajanja ter nesorazmernega dr`avnega dol- ga, a v ne manjši meri je prišlo do tega tudi zaradi neodgovornosti in v nekaterih prime- rih tudi nesposobnosti ljudi, ki so v tem èasu vodili dr`avo. Dr`ava je pri reševanju tega stanja segla sicer po legalnih sredstvih, ker jih je odobril parlament, ki pa v bistvu niso bila legitimna ter so pomenila grobo prilašèanje zasebnega imetja. Z deklaracijo neizplaèljivosti svojega dolga je dr`ava oškodovala upnike, ki po ve- èini niso bili, kot se navadno misli, kake ano- nimne mednarodne finanène dru`be, marveè argentinski in tuji varèevalci ter pokojninski skladi. Mednarodnim finanènim ustanovam namreè dr`ava še vedno redno izplaèuje dol- gove. Hudo devalvacijo denarja, ki se je zgo- dila po zamrznitvi prihrankov vsega prebivals- tva v bankah in hranilnicah, bi morda lahko imenovali krajo, a je bila skoraj nujna posle- dica drugih, sicer manj vidnih, a ne manj ne- moralnih odloèitev v preteklosti. Šlo je za neodgovorno zapravljanje denarja, za pomanj- kanje dolgoroènih pogledov, za veèanje dr- `avnih stroškov, znaèilno za vse vlade zadnjih desetletij, ki so v ta namen jemala posojila, katera naj bi plaèevale njihove naslednice. Ukrepi, ki jih je podvzela dr`ava za refi- nanciranje dolga in za zmanjšanje svojih stroš- kov, so prizadeli nekatere prebivalce bolj kot druge. Nekatera zadol`ena podjetja so se ob tem celo okoristila in redki posamezniki, ki so bili o teh ukrepih pravoèasno obvešèeni, so svoj kapital lahko spravili na varno, med- tem ko so ga drugi izgubili. Moralnost takih dejanj je seveda moèno vprašljiva. Vendar me- nim, da ocena, po kateri naj bi šlo pri tem za navadno krajo, prikriva resnièno ozadje gospodarskega zloma dr`ave, ki je za mnoge pomenil pravo tragedijo. Argentinski zlom je primer, ki poka`e, do kake mere sta nes- posobnost in neodgovorna kratkovidnost vla- dajoèih enako nemoralni in škodljivi lastno- sti, kot je njih korupcija. Zakaj ste se po vojni odloèili ravno za iz- selitev v Argentino? Ali ste se te odloèitve kdaj kesali? Begunci smo imeli tiste èase prav malo mo`nosti za ‘odloèanje’, kam naj gremo. Iz- bire ni bilo. Argentina je bila edina de`ela, ki je bila pripravljena sprejeti slovenske be- gunce kot celoto, odprla je vrata dru`inam z otroki, pa tudi z ostarelimi, nezmo`nimi dela. Tako Kanada kakor ZDA in Avstralija so sprejemale le dela zmo`ne begunce, pa tudi take, ki so imeli garancijo raznih spon- zorjev. Argentina pri izbiranju priseljencev ni delala razlike med roènimi delavci in izo- bra`enci, èeprav ni nikomur zagotovila zapo- slitve v njegovem poklicu. Za to velikodu- šnost smo Argentini hvale`ni in jo sprejema- mo tako, kot je. Ta velika in lepa de`ela je po svojih naravnih danostih in po lastnostih pre- bivalstva, ki se odlikuje po srèni dobroti in prijazni toplini, tako pestra, tako bogata, da je v tem pogovoru ne bi mogel prikazati tako, kot to brez dvoma zaslu`i. Kako bi predstavili rojaku v domovini, ki ve o slovenski skupnosti v Argentini malo ali niè, v glavnih obrisih njen nastanek. Za predstavitev naše skupnosti je treba iti k njenim prièetkom, to je na vetrinjsko polje maja in junija leta 1945, v èas ko so angleški   tovornjaki zvozili od tam domobrance, pre- varano slovensko narodno vojsko. Ko se je raz- vedelo med civilnimi begunci, da so bili nji- hovi oèetje in bratje, sinovi in zaroèenci izro- èeni v roke partizanom, kjer jih je èakala go- tova smrt, je osem tisoè rojakov, ki so šotorili takrat še pod milim nebom, do`ivelo pretres, katerega si danes malokdo lahko predstavlja. V zasilnem vetrinjskem taborišèu ni bilo èloveka, ki ne bi imel med vrnjenimi domo- branci svojca ali prijatelja. V tistem trenutku neizmerne boleèine in ob obèutku popolne zapušèenosti bi se ljudi lahko polastil obup. Pa ni bilo znakov obupa med temi izdanimi in razbolenimi rojaki. Z boleèino in strahom v srcih so se zatekli v cerkev. Iz skupne mo- litve, iz skupne boleèine, iz skupne skrbi in negotovosti pa tudi iz skupne vere in zaupa- nja se je takrat neopazno prièela oblikovati begunska skupnost. @ene, ki so postale vdove, matere, na ra- mena katerih je èez noè padla vsa te`a skrbi za dru`ino, dekleta, ki so izgubile zaroèence, dorašèajoèi otroci, sirote, ki bodo morali biti odslej materam in vsej dru`ini v oporo, stari oèetje in mo`je, ki so se znašli v begunstvu, nekateri sami, drugi z dru`inami, so se zaved- li, da bodo obstali le, èe bodo sprejeli nase poleg skrbi za najo`jo dru`ino tudi skrb za druge, za svoje bli`nje v nesreèi. Vzajemnost je postala otipljiva in njene znake je bilo mo- goèe opaziti ob vsakem koraku. Hrane je bilo sicer malo, a tudi pred prihodom angleške pomoèi ni nihèe stradal. Nepoznan rojak, ki si je postavljal zavetje iz vej poleg ljudi, ki jih prej ni nikoli sreèal, je postal brez nepotreb- nih besed njih bli`nji v svetopisemskem po- menu besede. Uèiteljice so zaèele zbirati najm- lajše, da so se z njimi igrale, jih uèile in sku- šale ohraniti videz normalnosti sredi šotorov in iz vej sestavljeni kolib, na blatnih tleh raz- hojenega polja. Ravnatelj prof. Marko Bajuk je poiskal med mno`ico beguncev srednješol- ce, da sta jih s sinom prof. Bo`idarjem prièela uèiti latinšèino in gršèino. Na listih papirja, ki sta jih izprosila od Angle`ev, in svinèni- kom, ki ga je prinesel v `epu, je prof. Bo`idar pripravil preprost grško-slovenski slovar, ki je bil nekaj èasa pri pouku pod milim nebom edino uèilo. Zdravnik dr. Meršol je dosegel hkrati z obljubo, da civilisti ne bodo vrnjeni v Jugo- slavijo, tudi prvo zavezniško pomoè. Ko so poslali Angle`i na vetrinjsko polje mladega kvekerja Johna Corsellisa, da bi pomagal slo- venskim beguncem pri urejanju taborišènega `ivljenja, je ta preseneèen ugotovil, da so Slo- venci to nalogo opravili `e sami. Mo`, ki je poznal begunska taborišèa v Severni Afriki in ostale begunske skupine v ju`ni Avstriji, je èez dolga leta ob spominu na Slovence zapi- sal, da ga je njihova vzorna organiziranost presenetila. Iz Vetrinja je vodila pot slovenske begunce po raznih taborišèih. Nekatere so prepeljali v Italijo, kjer so se sreèali v taborišènih ba- rakah z drugimi slovenskimi begunci, ki so tja pribe`ali èez Goriško in Primorsko. Ve- èino pa so namestili po taborišèih na Tirol- skem in Koroškem. Begunska taborišèa so kmalu postala prava slovenska naselja. Duhovniki so uredili dušno pastirstvo okrog improviziranih taborišènih kapel, iz niè so zrasle poleg otroških vrtcev po barakah slovenske osnovne šole; tako v Av- striji kakor v Italiji je delovala v taborišèu tudi slovenska begunska gimnazija. Prvo je vodil ravnatelj Marko Bajuk, drugo pa ravnatelj Ivan Prijatelj. Ker je ravnatelj Bajuk dosegel od graške univerze, da so bila sprièevala ‘nje- gove’ gimnazije tam priznana, je bila na ta naèin zagotovljena mo`nost univerzitetnega študija štirim letnikom slovenskih beguncev. Taborišène ambulante so slovenski zdravniki spremenili v zasilne bolnice; s papirjem, ki so ga dajale zavezniške oblasti, so begunci pri- èeli izdajati svoje èasopise. V avstrijskih ta- borišèih je izhajal kot razmno`enina Tabo-    # rišènik, v italijanskih pa je ponovno za`ivela Svobodna Slovenija, ki je med vojno izhajala kot ilegalno glasilo Slovenske legije. Poleg verskih organizacij, kongregacij in Katoliške akcije so zrasli po taborišèih tudi zbori in igralske dru`ine, pa skavti in športne skupine. Razvila se je tudi obrt, z njo pa po- lagoma tudi trgovina z zunanjim svetom. Uprava taborišè je bila v slovenskih rokah, èe- prav pod nadzorstvom zavezniških civilnih in vojaških slu`b. Na ta naèin se je utrjevala po eni strani samozavest beguncev, po drugi pa tudi njihova navezanost na skupnost. Nekdo je pred èasom zapisal, da slovenski begunci, ko so jih Zdru`eni narodi postavili pred dejs- tvo, da se morajo izseliti ter so se znašli ne- prostovoljno, brez vsakega imetja v tujem sve- tu, tam ne bi mogli za`iveti kot skupnost — brez štiriletnih ‘duhovnih vaj’ v begunskih taborišèih. Tako je nastala po letu 1950 tudi slovenska skupnost v Argentini, kot naravno nadaljevanje begunskih skupnosti iz italijan- skih in avstrijskih taborišè. Kako bi nam na kratko predstavili njen us- troj in vlogo? Za slovensko begunsko skupnost v Argen- tini je bilo znaèilno dvoje. Omenil sem `e, da je so bile njeno jedro dru`ine z otroki, hkrati pa je bilo med nami razmeroma veliko duhovnikov, predvsem pa izobra`encev. Prva leta je to pomenilo hude te`ave za ljudi, ki niso bili vajeni roènega dela, kasneje pa so prav ti rojaki dali skupnosti poseben peèat. S prihodom v Argentino se je konèalo prvo begunsko obdobje. Vèerajšnji begunci so po- stali emigranti in kot skupina so predstavljali pomemben del slovenske politiène emigracije. Kmalu se je delovanje v skupnosti prièelo us- merjati v štirih smereh, ki pa se med seboj niso izkljuèevale, temveè dopolnjevale. Lastno dušno pastirstvo v skladu z argentinskimi ško- fijami in v povezavi z ljubljanskim škofom dr. Gregorijem Ro`manom je postalo eno od ste- brov skupnosti. Vzporedno pa je bilo le nekaj tednov po prihodu prvih skupin na argentin- ska tla osnovano osrednje civilno Društvo Slo- vencev, ki se je kasneje preimenovalo v Ze- dinjeno Slovenijo. Tudi v novem svetu so uèi- teljice prièele same od sebe zbirati in uèiti otroke in na ta naèin so polo`ile temelj tra- diciji slovenskih sobotnih šolskih teèajev. Znaèilno pa je, da so se te idealne dekleta in `ene hitro povezale med seboj pod okriljem Zedinjene Slovenije in na ta naèin ustvarile šolsko mre`o, ki je s pomoèjo nekaterih sta- rejših uèiteljev prièela sama pripravljati svoja uèila in èitanke. Nekaj let kasneje se je pri- dru`il temu slovenskemu ‘šolskemu sistemu’ tudi srednješolski teèaj, kjer so se prièeli zbi- rati ob sobotah popoldne srednješolci iz vse buenosaireške okolice pod vodstvom rastoèe- ga števila profesorjev. Odveè je omeniti, da pouèujejo od prvega dne do danes vsi uèitelji in profesorji zastonj, to je iz ljubezni do otrok in do svojega naroda. Èasopis Svobodna Slovenija, ki ga je izdajal od prièetka okupacije leta 1941, kot ilegalno glasilo Slovenske legije, poslanec zgodovinske Slovenske ljudske stranke Miloš Stare, je osem let po ustanovitvi prièel po vodstvom istega urednika redno izhajati v Buenos Airesu kot tednik. Njegova odloèna demokratièna in pro- tikomunistièna smer mu je zagotovila po- membno mesto v dru`bi emigrantskega po- litiènega tiska. Na svojih straneh je povezo- vala dve dejavnosti naše skupnosti. Bila je neu- radno glasilo Zedinjene Slovenije, pa tudi Slovenskega narodnega odbora, ki je bil ves èas emigracije njeno demokratièno politièno predstavništvo. Ne le v Argentini, temveè po- vsod, kjer so se naselili nekdanji begunci pred komunizmom, so kmalu o`ivele nekdanje po- litiène stranke. Slovenska ljudska stranka, Li- beralna narodna stranka in Socialistièna stran- ka so obnovile v emigraciji medvojni Narodni odbor, ki so ga preimenovale v Slovenski na- rodni odbor. Nastale so tudi politiène sku-     pine, ki so `elele delovati samostojno. Med temi je treba omeniti predvsem Slovensko dr- `avno gibanje in skupino okrog revije Sij slo- venske svobode, ki so poudarjale zahtevo po slo- venski dr`avni samostojnosti. Pomembno je bilo delovanje Slovenske ljudske stranke, ki je bila ves èas emigracije aktivna èlanica med- narodne zveze Kršèanskodemokratskih in ljudskih strank. To se je izkazalo za silno ko- ristno v letih pred in ob osamosvajanju Slo- venije. Ker so bili zastopniki zgodovinske SLS v rednem osebnem stiku s tedanjimi voditelji evropske kršèanske demokracije, so ti poznali slovensko problematiko veliko prej, predno je prišlo do razpadanja Jugoslavije. Èetrta smer, v katero se je prièela razvijati slovenska politièna emigracija v Argentini, pa je bila kulturna. Èe so Zedinjena Slovenija in krajevni ‘domovi’ skrbeli za ljudsko kul- turo, pa je ustanovitev Slovenske kulturne ak- cije v Buenos Airesu pomenila prièetek siste- matiènega in globljega kulturnega delovanja. Revija Meddobje in številna knji`na izdanja so najvidnejši znak dela, ki pa je segalo veliko dlje. Kulturni veèeri, slikarska šola, razstave, koncerti, predavanja v okviru Kulturne akcije so bili dogodki, ki so nosili zagotovilo kva- litetnega ustvarjanja. Delovanje Kulturne ak- cije ni bilo zamišljeno lokalno. Od vsega za- èetka je SKA skušala povezati slovenske kul- turne ustvarjalce, umetnike in mislece, raz- tresene po vsem svetu, kar se ji je v veliki meri posreèilo. Njeno delovanje je temeljilo na pro- stovoljnem delu ustvarjalnih èlanov, pa spon- tani podpori širšega èlanstva in mecenov iz vse slovenske diaspore. SKA je dosegla na   Z. Arnšek: Belo seme (pogled od zgoraj), 2005, ̀ gana glina.  # kulturnem polju, da se je v zdomstvu okre- pila zavest o potrebi dru`enja sil, ob spreje- manju in spoštovanju razliènosti. Krog tega pregleda naj zakljuèim z revijo Duhovno `ivljenje, ki med Slovenci v Argen- tini `e nad sedemdeset let povezuje kultur- no delo z verskim `ivljenjem. Sedemdeset let je dolga doba za katero koli revijo, toliko bolj za meseènik, ki rase in rojeva sadove v diaspori, daleè od narodove glavnine. Prièel jo je izdajati sredi velike gospodarske krize po prvi svetovni vojni izseljenski duhovnik Jo`e Kastelic. Utrdila in razširila pa je revija svoj delokrog s prihodom povojne emigra- cije. Na vprašanje, kaj naj bi nagnilo gospo- da Kastelica, da je prièel z revijo na odda- ljeni ju`ni polobli, v èasu, ko ni imel zanjo ne sodelavcev pa tudi ne zagotovljenih na- roènikov, naj poskušam odgovoriti z mislijo, ki je bila zapisana ob sedemdestletnici te re- vije. ‘Èe slovenski izseljenci, gospodarski in politièni, ne bi imeli radi svojega naroda, ne bi bili pripravljeni `rtvovati za slovensko stvar ne èasa ne denarja. V takem primeru ne bi bilo “Duhovnega `ivljenja” pa tudi ne naše skupnosti.’ V èem vidite glavno poslanstvo skupnosti? Èe pogledam na polstoletno pot slovenske politiène diaspore v Argentini, mislim, da je opravila kar nekaj lepih nalog. Prva in osnovna je bila vsekakor: `iveti in obstati. Drugo bi lahko povzel v besedah: prièati resnico o re- voluciji in ohranjati zvestobo njenim `rtvam. Hkrati je bilo treba v svetu predstavljati de- mokratièno slovenstvo, dokler je domovina `ivela pod totalitarnim simbolom komuni- stiène rdeèe zvezde. V dobi jugoslovanskega centralizma smo seznanjali ljudi po petih kontinentih s problematiko slovenskega na- roda ter ponosno gojili med seboj slovensko samozavest, v èasu ko je bilo slišati iz domo- vine v glavnem le glasove, ki so tarnali nad našo nepomembno majhnostjo. Mislim pa, da ima slovenska diaspora še poslanstvo, ki ne bo nikoli dokonèano. Ne- prestano bo morala, po mojem mnenju, so- delovati pri ohranjanju `ivega stika Slovenije s svetom in širiti v narodu zavest, da je v dobi, ki se je `e prièela, potreba gledati tudi na slo- venstvo v univerzalni perspektivi ter v tem ok- viru videti celotno diasporo kot ‘Slovenijo v svetu’, to je njegov sestavni del. V skladu s to vizijo pa bo treba tudi delovati. Kako si predstavljate perspektivo slovenske skupnosti v Argentini? V štirih desetletjih, med leti 1950 in 1990, je imela slovenska politièna emigracija, v Ar- gentini pa tudi drugod po svetu, pred seboj jasno zaèrtano nalogo. Dokler je bila domovina pod oblastjo komunistiènega totalitarizma, smo bili Slovenci po svetu, skupno z našimi zamejci, sicer manjšinski, a vendar edini svo- bodni del narodnega obèestva. Zavest, da iz zvestobe do pomorjenih `rtev komunizma in iz ljubezni do slovenstva opravljamo v svobod- nem svetu poslanstvo, ki bo prej ali slej lahko koristilo vsemu narodu, ter da smo pri tem navezani sami nase, nam je dajalo moè in po- treben zagon na vseh `e omenjenih podroèjih delovanja. Vedeli pa smo, da se bo z vrnitvijo svobode v domovini ta vloga spremenila. O usodi emigracije po padcu komunizma sem se spraševal `e pred veè kot petinštiride- setimi leti. Naj povzamem nekaj takrat na- pisanih misli. ‘Zdi se, da bo vloga emigracij v novem veku drugaèna, kakor bi èlovek sodil, èe bi sklepal le po obrabljenih predlogah bli`nje zgodovine. (...) Razdalje zemeljske oble se manj- šajo in to krèenje razdalj ne pušèa posledic le v mednarodni politiki, temveè tudi v `ivljenju narodov, posebno v njihovem odnosu do svojih emigracij, ki utegnejo, po`ivljene ob tesnejšem stiku z matiènimi pokrajinami, zaigrati v njem novo vlogo. (...) Beseda narod dobiva nadkra- jeven pomen in meje Slovenije postajajo meje njenega kulturnega in gospodarskega vpliva.     (...) Sama vase zaprta emigracija je obsojena na smrt, slovenska postojanka v svetu pa more pomagati narodu, kot njegov `iv ud ... Upajmo, da se prej ko slej spremeni slovenska ideološka emigracija v verigo postojank, od katerih se bodo prelivali vplivi, gledanja in izkušnje petih kon- tinentov v domovino, ko bo ... našla (svojo) pot ...’ (Zbornik Svobodne Slovenije, Buenos Aires, 1964, str. 90-92). Ob prelomu stoletja sem v knjigi Med smrtjo in `ivljenjem gornje misli nekoliko do- polnil. Za ohranjanje in rast diaspore namreè ni dovolj, da je univerzalna vizija slovenstva doma med zdomci. Dokler tak pogled na slo- venstvo ne zajame in ne preprièa tudi narod- ne glavnine, v praksi ni uresnièljiv. V novi dobi usoda diaspore ni veè le v rokah izseljen- cev, marveè je odvisna od temeljnih odloèitev vsega naroda. Njena bodoènost je del celotne slovenske prihodnosti. Slovenci se moramo odloèiti, da `ivimo ponosno svoje `ivljenje tako na domaèih tleh, kakor kjerkoli po sve- tu. Povezovala naj nas ne bi le neka geograf- ska usodnost, marveè osebna, svobodna od- loèitev, da hoèemo ̀ iveti kot èlani slovenskega narodnega obèestva, ki smo ga z `ivljenjem prejeli kot dar. To pa zmore le èlovek, ki ima svoje rad, ob tem pa spoštuje tuje ter ve, da mora biti na vseh podroèjih boljši, odliènejši, uspešnejši, èe hoèe sredi globaliziranega tek- movanja pre`iveti. Seveda je ob pogledu na sedanje stanje v tukajšnji slovenski skupnosti treba upoštevati, da je prav v tem desetletju odšlo iz naše srede v veènost veliko mo` in `ena, ki so bili dolga leta njeni stebri. To do neke mere spreminja nekatere naše znaèilnosti, nikakor pa ne po- meni konca slovenske diaspore v Argentini. Slovenija v svetu lahko `ivi in raste le po- vezana z matièno pa tudi z zamejsko Slove- nijo, s tem pa doprinaša hkrati k skupni moèi in blaginji. Èe kdaj, je ob pogledu na vse tri Slovenije, matièno, zamejsko in to v svetu, potreba imeti pred oèmi nauk iz zgodbe o palicah kralja Svetopolka. Vsako zase je lahko zlomiti, povezane pa, èeprav pro`ne, prido- bijo na moèi. Iz take vizije lahko izvirajo ideje silnice, ki jih potrebujemo za rast. Veèkrat omenjate ‘Slovenijo v svetu’. Tako se imenuje ena tukajšnjih organizacij za izse- ljence. Mislim, da ste rojaki iz Argentine prvi uporabljali to ime za slovensko diasporo. Kako je prišlo do tega? Lahko reèem, da je ta izraz prvi uporabil naš rojak Franc Zorec, oèe znanega astrono- ma Janeza Zorca iz Pariza. Bilo je, `e dolgo tega, na neki prireditvi v Slovenski hiši v Bue- nos Airesu, ko smo se po maši pomikali iz cerkve proti dvorani. Takrat je stopil k meni gospod Zorec in mi govoril, da bi bilo treba stalno vlogo, ki jo ima emigracija v sloven- skem narodu, o èemer sem prav tiste dni nekje predaval, predstaviti kot nekako idejo silnico, ki bi poudarila enotnost vseh delov sloven- skega naroda, a na naèin, da bo ta ideja ljudi pritegnila. Pri tem je uporabil izraz ‘Slovenija v svetu’. Rekel mi je, naj bi jaz, ki med nami o teh reèeh govorim in pišem, to ime razširil. Kmalu nato sem se o tem pogovarjal tudi s prijateljem, pisateljem Zorkom Simèièem, s katerim sva imela podobne poglede. Tudi njemu se je zdela misel posreèena, ker je pov- zemala to, kar sva oba èutila in poskušala tudi posredovati drugim. Od takrat sva veèkrat uporabila ime ‘Slovenija v svetu’ tako v pre- davanjih kakor pri pisanju. Ko sem kasneje napisal pesem ‘Slovenija v svetu’, katero so uglasbili vsak zase, tedaj v Kanadi `iveèi di- rigent Jo`e Osana, komponist Drago Lo`ar iz Brazilije ter organist in zborovodja Peter Pirih iz Gorice, se je z njo moèno razširil tudi omenjeni pojem. Januarja letos je umrl filozof Milan Komar. Kaj je predstavljal za slovensko skupnost v Ar- gentini? Kako visoko, menite, ga bo postavila zgodovina filozofije?    # Prof. dr. Milan Komar je bil najprodornej- ši, originalni mislec, filozof, kar jih je dala slo- venska politièna emigracija svetu. Mislim, da bi delali njegovemu spominu krivico, èe bi se omejevali na njegovo vlogo v skupnosti Sloven- cev v Argentini, kjer je bil sicer vsa leta zavzeto prisoten. Malo je ljudi med nami, ki bi bili od prvega do zadnjega dne dele`ni takega spo- štovanja, kot ga je u`ival prof. Komar. Vendar je njegova moèna osebnost daleè presegala meje slovenske skupnosti. S svojo jasno mislijo in krepko besedo je dr. Komar zaoral neizbrisno sled v argentinski javnosti, kjer govorijo danes med katolièani o ‘Komarjevi šoli’, a je bil poz- nan tudi zunaj meja te dr`ave. Ne vem, kako visoko ga bo postavila ne vedno objektivna zgodovina, saj je bilo do ne- davnega ime prof. Komarja v Sloveniji po- vsem nepoznano. Zato o tem ne bom ugibal. Mislim pa, da je med pogrebno mašo najbolje nakazala mesto, ki pripada temu velikemu mo`u po smrti, neka neznana argentinska gos- pa. Skromna cerkev, v bli`ini doma prof. Mi- lana Komarja, je bila polna njegovih sloven- skih in argentinskih prijateljev, ki so se skupaj z `alujoèo dru`ino poslavljali od rajnega. Ko so postavili odprto krsto na stojalo pred ol- tarjem, so bile klopi polne in nekaj ljudi je stalo zadaj, v bli`ini vrat. Trije duhovniki, njegovi bivši uèenci, so prièenjali sv. daritev, ko se je na pragu ustavila starejša `ena in za- èudeno pogledala po polni cerkvi in na krsto pred oltarjem. Pristopila je k neki gospe sred- njih let, ki je stala v bli`ini, pokazala z glavo proti odprti krsti in vprašala: “Quién fue, este?” (Kdo je bil tale?). Gospa se je nagnila k njej, ne da bi odmaknila pogled od rajnega: “Este fue un santo, que vivió aqui cerca” (To je bil svetnik, ki je `ivel tukaj v bli`ini). S to oznako, ki po mojem mnenju pov- zema bistvo osebnosti dr. Komarja, bi se verjetno spoštljivo strinjali mnogi njegovi slušatelji, prijatelji in uèenci, med katerimi je poleg ljudi vseh starosti in poklicev, ne-   dogledna vrsta duhovnikov, redovnikov, pa tudi škofov. To številko revije posveèamo postu. Kaj vam ta pomeni? Ker posveèate vso številko svetemu post- nemu èasu, si ne domišljam, da bi ob tem izrazito kršèanskem vprašanju lahko povedal kaj originalnega. @ivim v mestu, kjer je vsa pozornost mno`ic obrnjena na predpostni èas, na pust, na karneval. Posta se v zadnjih desetletjih celo širša katoliška skupnost bolj malo spomni. Odkar je Cerkev glede postnih zapovedi manj zahtevna, se mi zdi, da se je celotni postni èas, ki naj bi bil èas priprave na obhajanje velikonoène skrivnosti, poplitvil. Tako se dogaja, da se je na tem delu sveta praznovanje pusta raztegnilo prav do velikega èetrtka. Potem ljudje za tri dni napolnijo cerk- ve, predno se vrnejo v nekoliko ohlajeno pust- no ozraèje. Bili so èasi, še ne dolgo tega, ko se je tudi najbolj razpušèeni pust skoraj dramatièno konèal na pepelnièno sredo. Rekel bi, da so ljudje takrat jemali bolj zares tako veseli kakor resni del `ivljenja. Z zabrisanjem meje in po- daljševanjem izpraznjenega pustnega vzdušja sta izgubila del svojega smisla tako pust kakor post. Prièela sta se utapljati v povpreèju mlaè- nega relativizma. Post je èas cerkvenega leta, ki ne dopušèa mlaènosti. Ali je spokoren, resen, globok ali pa ga ni. Ali je èas spreobrnjenja, kesanja in tudi pokore ali pa je brezsmiselna formal- nost. Èe pa ni posta, je vprašanje, koliko èasa bo celo naš najveèji praznik, velika noè, ostal kaj veè kot zunanje slavje katoliške tradicije. Ko govorimo o ponovnem pokristjanjenju nekdaj kršèanskega sveta, bi rekel, da skušaj- mo dati nekaterim besedam njih pravi, pr- votni pomen. Morda bi prièeli prav pri postu in s tem naredili korak v smeri spreobrnjenja iz mlaènih plitvin proti zahtevnim globinam kršèanstva.