PRAVNIK NA ŠOLI Ali odvetnik sodi na govorilne ure? Simona Šiška, univ. dipl. biologinja, OŠ Trzin, in mag. Janez Tekavc, odvetnik V pričujočem prispevku sva se osredotočila na vprašanje, kdaj, če sploh, je lahko odvetnik prisoten v postopku vzgoje in izobraževanja, kakšna je njegova vloga in kakšne pristojnosti ima. Orisan je psihološki vidik pritiska na delavce šole, ki se s tem ustvarja. Predstavljene so obveznosti šole, ki jih ima v razmerju do svojih zaposlenih. Ključna ugotovitev je, da odvetnik praviloma nima podlage za intervencije v postopku vzgoje in izobraževanja. Dogodek Zakon o osnovni šoli2 v 60. a do c členu določa, Najin prispevek bova začela z opisom konkretne- kdaj gre za odločanje o pravicah in dolžnostih ga primera, ki bi se sicer lahko zgodil na kateri- učenca. Določa tudi, da če za posamezno odloči- koli šoli. Razredničarki so se pritožili učenci nad tev ni posebej določen pristojni organ, o pravicah izredno neprimernim vedenjem sošolca, ki jih je in dolžnostih učenca na prvi stopnji odloča rav- telesno in verbalno nadlegoval. Razredničarka se natelj. Glede na zakonski okvir Zakona o osnovni je večkrat pogovorila z učencem o nesprejemlji- šoli učitelj tako ne odloča o pravicah in obvezno- vem vedenju in mu pojasnila, da mora s tem pre- stih posameznega učenca niti se o tem ne odlo- nehati. Ker je s svojim neprimernim vedenjem ča v obliki govorilne ure. Ker govorilna ura torej ni nadaljeval, je razredničarka o dogodku obvesti- upravni postopek in sploh ni noben postopek, je la svetovalno službo na šoli. Skupna odločitev očitno, da ne gre za postopek, pri katerem bi lah- razredničarke in svetovalne službe je bila, da se ko sodeloval odvetnik. na pogovor povabi starše. Starši so se skupnemu sestanku izogibali, na koncu pa so na sestanek Določeno dilemo med starši in učitelji ter strokov- prišli skupaj z odvetnikom. Prihod odvetnika je nimi sodelavci glede tega, ali sme odvetnik priti vse presenetil, saj ga starši niso niti napovedali. na govorilno uro oziroma na sestanek, bi morda Odvetnik je poskušal delavce šole prepričati, da lahko postavljala zakonska definicija, da odvetnik so vsi očitki glede otrokovega vedenja neuteme- zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih, ven- ljeni, skorajda izmišljeni, da je ta otrok žrtev dru- dar se je pri tem potrebno vprašati, katera raz- gih in da delavci šole ravnajo neustrezno. Na vsak merja so pravna razmerja, kaj je torej sploh zajeto način je skušal diskreditirati strokovno delo uči- v tej opredelitvi. teljev in strokovnih delavcev. Njegova prisotnost je vzbudila močan občutek pritiska in ustrahova- Na vprašanje lahko odgovorimo z definicijo, da nja zaposlenih. so pravna razmerja tista družbena razmerja, ki so pravno urejena bodisi neposredno s predpisi Vloga odvetnika ali z individualnimi pravnimi akti ali ki so takšne Odvetnikovo delo je določeno v Zakonu o odve- narave, da terjajo individualne, konkretne, nakna- tništvu1. Zakon o odvetništvu v 2. členu določa, da dne pravne ureditve. Zato je za pravno razmerje odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega pokli- vedno značilno, da mora imeti vsaj dva nosilca, ki ca pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke imata drug do drugega določene pravice ali dol- pred sodišči in drugimi državnimi organi, sesta- žnosti, ki jih pravni red v takšni situaciji enemu vlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih priznava in drugemu nalaga.3 razmerjih. Ali ima torej v okviru govorilne ure in pogovora o Že iz navedene zakonske definicije izhaja, da je učnih in vzgojnih zadevah učenec oziroma starš meja odvetnikovega dela v tem, da stranke zasto- kakršnokoli pravico ali obveznost? Odgovor je ni- pa v različnih postopkih in pravnih razmerjih. Go- kalen. Na govorilni uri se ne odloča o pravicah in vorilna ura zagotovo ni postopek pred sodiščem obveznostih. Pravice in obveznosti so zgolj tiste, ki ali drugim državnim organom. Na govorilni uri se so določene s predpisi. Spodbujanje učenca, da tudi ne odloča o pravicah in obveznostih učenca, naj se uči, da naj se primerno vede in da naj na- pač pa se starše zgolj seznani z učnim uspehom redi domače naloge, nikakor ni odločanje o pravi- in vedenjsko problematiko posameznega učen- ci ali obveznosti niti ne gre za razmerje, ki bi bilo ca, če ta obstaja. Namen govorilne ure je torej v pravno določeno po sistemu pravic in obveznosti. vzgoji in izobraževanju, ne pa v tem, da bi se odlo- Če se učenec ne bo primerno vedel oziroma če ne čalo o kakršnikoli pravici ali obveznosti. bo dosegel primernega uspeha, se bo o tem odlo- 62 1 Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US, 46/16, 36/19 in 130/22 2 Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-K 3 Kušej, Pavčnik, Perenič: Uvod v pravoznanstvo, Uradni list Republike Slovenije, 1993, str. 157. Didakta čalo v drugih postopkih. Ker torej ne gre za noben Če pa je začet postopek v smislu 60. a do c člena postopek in tudi ne za urejanje pravnih razmerij, Zakona o osnovni šoli, gre za razmerje med učen- odvetnik daleč prekorači svoja upravičenja, ki jih cem, ki ga zastopajo starši, in šolo kot zavodom, ki ima po zakonu, če pri tem sodeluje. ga zastopa ravnatelj. Vse ostale aktivnosti staršev s pomočjo odvetnika lahko ocenimo zgolj kot za- Ob tem velja opozoriti tudi na sodbo upravnega straševanje in nedovoljen pritisk na učitelja. sodišča v zadevi I U 1109/2019, s katero je to od- ločilo: »Preverjanje strokovne usposobljenosti Učinki odvetnikove prisotnosti kandidata ni odločanje o upravni stvari in tudi Nadalje velja zastaviti tudi vprašanje, kakšni so ne odločanje v upravnem postopku, zaradi če- motivi staršev, da glede vzgoje in izobraževanja v sar sprejeta ocena o pisnem delu PDI ni upravna šoli angažirajo odvetnika. stvar in to ne more postati zgolj zato, ker jo je dr- žavni organ zapisal v izrek svoje odločbe. Posle- Objektivnega odgovora brez ustreznih raziskav ni dično tudi ni stvar upravnega spora, zato tudi ne mogoče podati, predpostavljamo pa lahko, da je more imeti sodnega varstva.« Iz nje namreč lahko razlogov več. Prvi verjeten razlog bi lahko bil, da sklepamo, da tudi ocenjevanje samo ni urejanje otrokovo težavo zanikajo, morda celo do te mere, pravnih razmerij in ne more biti stvar sodne pre- da sami ne želijo oz. ne zmorejo konstruktivnega soje, kar posledično pomeni, da tudi pri tem ne razgovora o tem. Drugi je morda, da želijo ustra- more sodelovati odvetnik. K temu bi lahko dodali, hovati delavce šole in s tem ustvariti poseben po- da seveda tudi starši nimajo upravičenja, da bi na ložaj za otroka, da bi mu bilo dovoljeno več kot primer zagovarjali otrokovo oceno ali vedenje, so- ostalim in da bi se izognil posledicam svojih ne- delovali pri urah oziroma nadzorovali potek spra- dopustnih dejanj oziroma da bi se zanj v bodoče ševanja in podobno. Starši so sicer zakoniti zasto- uporabljalo drugačna merila kot za ostale. pniki otroka, kar pa ne pomeni, da lahko namesto njega sodelujejo pri vzgoji in izobraževanju. Ne Prisotnost odvetnika zagotovo predstavlja velik gre namreč za vprašanje zastopanja otroka, pač pritisk na delavce šole, saj le-ti nimajo niti znanj pa za preverjanje njegovega znanja in usmerjanje niti izkušenj, kako ravnati v takih primerih. Priso- njegovega vedenja. tnost odvetnika predstavlja obliko zastraševanja, 63 Didakta PRAVNIK NA ŠOLI saj se ves čas ustvarja občutek, da bodo sledile silja nad zaposlenimi. Tudi diskreditacija je oblika tožbe, ovadbe, inšpekcijski postopki … Gre torej za psihičnega nasilja. Seveda pa je pomembno, da občutek pritiska, da sledijo posledice, če delavci delavci šole sploh vedo, kaj naj naredijo v posa- šole ne bodo ravnali po pričakovanjih staršev. mezni situaciji. Dodaten občutek pritiska lahko ustvari tudi dej- Posledice zastrahovanja so namreč zelo obsežne, stvo, da ni jasno, kakšna je vloga odvetnika glede saj nimajo učinka le v razmerju do delavcev šole, vprašanj vzgoje in izobraževanja, s katerimi po- ki so ga bili konkretno deležni, pač pa ustvarjajo datki sploh sme biti seznanjen, pri katerih vzgoj- tako imenovan halo efekt, zaradi katerega je pri- no-izobraževalnih obravnavah sme sodelovati. S čakovati, da se bo morda tudi kakšen drug dela- strani pristojnega ministrstva namreč glede tega vec šole raje odločil, da ne bo izvedel ustreznega ni nobenih navodil. Za delavca šole, ki se znajde ukrepa ali dal ustrezne (nizke) ocene prav zaradi v taki situaciji, pa dodatno izpostavljenost pred- strahu, da se mu ne bi zgodilo enako, da torej ne stavlja dejstvo, da nima zagotovljene ustrezne bo izpostavljen istim pritiskom, kot so jih bili že podpore, na primer mehanizma, da bi tudi sam deležni njegovi sodelavci. Po sistemu povratne angažiral svojega odvetnika oziroma drugo ustre- zanke namreč vsak uspeh z določenim vedenjem zno podporo. Še celo to ni jasno, ali lahko prekine praviloma vodi v ponovitev tega vedenja z željo, sestanek in po potrebi pokliče pomoč policije, da da ta ponovno ustvari določen uspeh oziroma za- ta odstrani starše ali odvetnike, ki izvajajo pritisk dovoljstvo. Če je torej nekdo uspešen s pritiski, ki in morda celo odkrito grozijo ali so nasilni. V do- jih ustvarja bodisi sam bodisi s pomočjo odvetni- ločenih šolah je sicer zaslediti primer, ko so de- ka, je seveda zelo verjetno, da bo s tem vedenjem, jansko poklicali pomoč policije, ker so se soočali z to je s temi pritiski, ponovno poskušal doseči svo- direktnimi grožnjami in nasiljem. je cilje. Za delavca šole bi bilo pomembno, da ve, da sme Mnogi učitelji po takih prikritih grožnjah in ma- in celo mora postaviti mejo, da sme in celo mora nipulacijah z odvetniki zaradi strahu zagotovo odkloniti nadaljevanje takega sestanka, da sme reagirajo drugače, kot bi bilo prav in koristno za poklicati policijo, da lahko zahteva, da se fizično otroka ter tudi okolico, se pravi za tiste druge, ki odstrani vsakogar, ki grozi oziroma izvaja nasilje. bi jih bilo treba zaščititi pred njegovim tiranskim Enako kot v zdravstvu velja tudi v šolstvu načelo vedenjem. S tovrstnim popuščanjem se utrjuje ničelne tolerance do fizičnega in psihičnega na- vedenjski vzorec, ki je škodljiv za obravnavanega 64 Didakta otroka, saj mu sporoča, da je z dovolj agresije, laži in manipulacije dopustno skoraj vse, okolico pa sili, da to sprejme, če ni ustreznega učinkovitega korekcijskega mehanizma. Vloge šole Vsak delodajalec je po 7. členu Zakona o delovnih razmerjih4 dolžan preprečiti vsako nadlegovanje na delovnem mestu. Nadlegovanje je v zakonu definirano kot vsako neželeno vedenje, povezano s katerokoli osebno okoliščino, z učinkom ali na- menom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Če delodajalec ne uspe zagoto- viti varnega okolja in preprečiti nadlegovanja, je delavcu odškodninsko odgovoren. Šola krši svoje obveznosti, če ne zavaruje učiteljev pred nadlegovanjem v obliki strašenja s strani staršev ob ali brez pomoči odvetnika oziroma če ne poskrbi za to, da se odvetniki pogovarjajo zgolj z ravnateljem kot zakonitim zastopnikom zavo- da. Pa še to le tedaj, ko je to dejansko potrebno in utemeljeno ter izhaja iz pravic in obveznosti. ta povrne. Morda bi k temu dodali še, da škoda ni karkoli. Pač pa je škoda le tisto, kar je pravno Mobing oziroma nadlegovanje na delovnem me- priznano. Pravno priznana je škoda tedaj, kadar stu je tudi, če se mora na primer učitelj pred starši posega v nekaj, kar je pravno zavarovano. Raz- in/ali odvetnikom zagovarjati glede svojega rav- govor in nasveti ter strokovne usmeritve glede nanja oziroma se braniti pred očitki staršev na na- vzgoje in izobraževanja same po sebi praviloma čin, ki je za učitelja poniževalen oziroma apriorno ne predstavljajo dejanj, ki bi lahko posegla v prav- izhaja iz predpostavke, da je učitelj ravnal napač- no priznane pravice učenca. Šele če bi se izkazalo, no in je kriv. Vprašanje primernosti in strokovnosti da učitelj ravna na način, ki posega v osebnostne ravnanja učitelja je potrebno primarno ugotoviti v pravice učenca ali v druge pravno zavarovane notranjem postopku znotraj zavoda in ne v obliki pravice učenca, bi lahko govorili o odškodninski amfiteatra. Navedeno seveda ne pomeni, da lah- odgovornosti. Pa tudi v tem primeru se seveda ko učitelj počne, karkoli želi, pač pa pomeni zgolj zastavi vprašanje glede višine odškodnine. Verje- to, da je potrebno učitelja zavarovati pred tem, tnost uspeha v nekem odškodninskem postopku da je izpostavljen nepotrebnemu nadlegovanju. je torej v tem primeru majhna. Je pa res, da je Ravnatelj je tisti, ki zastopa zavod, zato je tudi ti- lahko že sama grožnja s takšnim postopkom vča- sti, ki mora urejati razmerja med zavodom in tre- sih dovolj, da se naslovnik odloča drugače, kot bi tjimi. Tega se ne more razbremeniti na način, da se, če grožnje ne bi bilo. Prav ta prisila, odločiti se določi, naj se s tem ukvarja učitelj. Takšen pristop drugače, ravnati drugače, se lahko obravnava kot namreč sili učitelje v to, da že vnaprej cenzurirajo mobing. Kot smo že rekli, pa je vsak delodajalec svoje ravnanje, pri čemer kot merilo ne uporabijo in s tem tudi šola dolžan svoje zaposlene zaščititi merila strokovnosti in primernosti, pač pa meri- pred tovrstnim nadlegovanjem. Minimalno, kar lo strahu pred starši in njihovim vplivam oziroma torej gre pričakovati od šole, je, da ta že vnaprej, nadlegovanjem. oblikuje usmeritve, kako ravnati v določenih situ- acijah in da tudi svoje zaposlene podpre v tovr- Ob tem velja izpostaviti še, da je za škodo, ki jo stnih situacijah. povzroči učitelj oziroma delavec šole primarno odgovorna šola. Po 147. členu Obligacijskega za- Sklep konika5 namreč za škodo, ki jo povzroči delavec Odvetnik nikakor ne sodi v osnovno šolo, še po- pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja sebej ne v pogovore med učitelji, starši, učenci delodajalec. Oškodovanec ima pravico zahtevati in strokovnimi sodelavci šole glede nasvetov ter povrnitev škode neposredno od delavca le v pri- strokovnih usmeritev glede vzgoje in izobraževa- meru, če je ta škodo povzročil namenoma. Če je nja. Ker za prisotnost odvetnika ni pravne pod- delavec povzročil škodo namenoma ali iz hude lage, se učitelju ni potrebno pogovarjati z odve- malomarnosti, lahko delodajalec, ki je plačal od- tnikom, pač pa ga lahko napoti iz šole oziroma škodnino tretjemu, zahteva od delavca, da mu jo usmeri na ravnatelja. 65 4 Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1 5 Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631 Didakta