LJUBLJANA 1969 — LETNIK VII — ŠT. 8
CENA 1.20 DIN — POŠTNINA PLAČANA
V GOTOVINI


" : : : : : :  ■


vsebina

| Portreti slovenskih znanstvenikov — doc. dr. Vid Pečjak
| Prehitimo pomlad: Marija Andolšek
| Svetilnik: Peter Burkeljc
H Kladivo: Janez Ribnikar
B Maketa satelita: Arpad Šalamon
H Osnovni elementi radiotehnike: Vukadin Ivkovič
■ Aparat za kontaktno kopiranje: Stane Perko
B Avtobus »Krpan« — nagradni izdelek: Peter Burkeljc
B Poskusi v kemijskem laboratoriju: Tita Kovač
B Zabavna fizika: po J. U. Pereljmanu, priredila Anka Vesel
B Moderna načela v stari arhitekturi: Janez Sedej
B Mali TIMOV tehniški slovar: Lojze Prvinšek
B Mladi fotoamaterji: Viastja Simončič
B Premisli in ugani: Pavle Gregorc

PORTRETI

SLOVENSKIH

ZNANSTVENIKOV

doc. dr.
vid pečjak

Rodil sem se 7. januarja 1929 v učiteljski družini v Ljubljani. Vse šole,
osnovno, gimnazijo in univerzo sem končal v Ljubljani. Toda po diplomi sem
bil na podiplomskem študiju v Edinburghu v Veliki Britaniji in lansko leto
na raziskovalnem delu v Ameriki. Pred študijem sem bil dve leti novinar.
Zdaj sem zaposlen na psihološkem oddelku filozofske fakultete univerze v
Ljubljani, kjer predavam občo psihologijo. V prostem času se ukvarjam tudi
s pisateljevanjem. Napisal sem naslednje strokovne knjige: Poglavja iz psiho-
| logije, Uspešno učenje, Anketna meto da. Poleg tega literarne knjige za otro¬
ke: Živali v ukrivljenem zrcalu, Drejček in trije Marsovčki, Pobegli robot.

Vprašali Vas bomo isto kot vse naše
dosedanje goste v reviji TIM, čeprav za
Vašo stroko to morda ne drži: ali ste se
zgodaj odločili za poklic psihologa in Vas
je zavzetost za to področje spremljala že
od otroških let dalje?

Kakor se to nenavadno sliši, toda za
psihologijo sem se odločil zelo pozno — po
odsluženju vojaškega roka, ko sem imel že
22 let. Vendar poprej na ljubljanski univer¬
zi sploh ni bilo oddelka za psihologijo. Pred
tem sem hotel postati vse mogoče. Kot
otrok raziskovalec novih dežel, v gimna¬
ziji pa kemik, biolog, pisatelj (kar mi je
deloma uspelo, saj je pisanje knjig za otro¬
ke postalo moj drugi poklic ali kot pravi¬
mo »konjiček«), novinar (kar sem bil dve
leti) in slednjič psiholog. A kot otrok in
mladostnik za ta poklic 'niti vedel nisem.

Vedno pa sem rad bral psihološke knjige,
kolikor jih je takrat sploh bilo na voljo.

Psihologa si mnogi ljudje predstavlja¬
mo kot nekakšnega jasnovidca, človeka, »ki
vidi v dušo« in prebere vse naše skrite mi¬
sli, vidi naše napake in napakice. To je se¬
veda dokaj naivno in zmotno mnenje, saj
je moderna psihologija tako široka veda
in tako močno povezana z vsemi ostalimi
področji tehnike in znanosti, da je sodo¬
ben psiholog-znanstvenik uklenjen v zelo
ozko področje. Katera od takih znanstve¬
nih nalog je zdaj pred Vami?

Psihologa si zares mnogi ljudje čisto
po svoje predstavljajo. Toda take predsta¬
ve so popolnoma napačne in dostikrat po¬
klicnim psihologom celo škodujejo. Vedno

225

mi je bilo nerodno, če so me v družbi spra¬
ševali, ali berem iz oči, ali znam hipnoti¬
zirati, ali uganem, kaj mislijo itd. Vsega
tega ne znam in najbrž nikoli ne bom znal.

Predvsem bi rad poudaril, da so psiho¬
logi prav takšni kot vsi ljudje. Vsak člo¬
vek pa je po svoje psiholog in presoja dru¬
ge ljudi. Nekomu to uspe bolje, drugemu
slabše. Psiholog pa bo šele na svojem de¬
lovnem mestu, oborožen s psihološkimi pri¬
pravami, zares dobro presojal ljudi, pa
najsi dela v industriji, v šolah, na klini¬
kah, v reklamni službi, v armadi ali drug¬
je. V dnevnih stikih pa večinoma ne bo
dosti boljši od drugih ljudi.

Toliko besed o praktičnem delu psiho¬
loga. Toda jaz se že dolgo ne pečam s ta¬
kim delom.

Psihologija kot znanost pa ima druge
naloge. Kot vse druge znanosti tako tudi
psihologija proučuje zakonitosti, v tem pri¬
meru duševne zakonitosti. Ne zanima je
ta ali ta človek (Janez, Jože, Marjan itd.),
temveč mnogo ljudi.

Sam se že dolgo usmerjam v zelo ozko
področje teoretične psihologije, ki je za
laika morda pusto. Predvsem se ukvarjam
z znaki in pojmi. Zanimajo me torej taka
vprašanja: Zakaj imajo besede moč, da z
njimi poimenujemo stvari, ne samo kon¬
kretne, ampak cele razrede stvari (samo
pomislimo, koliko različnih bitij se skriva
pod besedo žival); kako so taki pojmi po¬
vezani med seboj, kaj pomenijo nebesedni
znaki (npr. kretnje, izrazi, barve itd.) ipd.

Znano nam je, da se poklicno ukvarja¬
te tudi s psihologijo barv, se pravi z vpli¬
vom barv na človeka — doma, v šoli, na
delovnem mestu. Ali bi nam povedali o
tem kaj več? Včasih pravimo, da nekdo
vidi vse rožnato, drugi vse črno. Bo torej
svet prihodnosti zares rožnatih barv?

Z barvami se zares že dolgo ukvarjam,
vendar ne toliko iz praktičnega vidika.
Mene zanima predvsem pomen barv. Kaj
nam barve povedo? Zdaj delam neko 1  raz¬
iskavo s sodelavci iz sedmih držav (USA.
Japonska, Nemčija, Italija, Belgija, Nizo¬
zemska, Turčija), v kateri skušamo ugoto¬
viti, kaj pomenijo barve v teh deželah. Ali

je rdeča barva povsod znak ljubezni? Bela
veselja? Črna žalosti? Zakaj? S katerimi
predmeti se še vežejo barve? Ali je petek
v vseh deželah črn? Ali je sladek okus po¬
vsod rdeč? Omenili ste vprašanje, ali bo
svet v prihodnosti rožnat. Ali pa rožnata
barva povsod pomeni nekaj dobrega, ali
samo v evropski kulturi. In predvsem, za¬
kaj imajo barve tak pomen?

Seveda imajo odgovori na taka vpra¬
šanja posredno tudi praktično vrednost in
pripomorejo odgovoriti na taka vprašanja:
kakšne barve naj uporabljamo za barva¬
nje predmetov za vsakdanjo rabo, npr.
igrač, zdravil, hrane, prostorov, prometnih
znakov, industrijskih naprav itd., da se bo
človek počutil bolje in da bo pri delu ter
učenju bolj uspešen.

Dolžnosti in naloge, ki jih danes oprav¬
ljajo slovenski znanstveni delavci, bodo čez
leta prevzeli prav ti nadebudni šolarji, ki
zdaj še vneto berejo Vašo zgodbo o An-
drejčku in treh Marsovčkih in preskušajo
svoje znanje ob načrtih v naši reviji. Kaj
jim polagate na srce — po izkušnjah in
napakah, ki jih danes delamo odrasli?

Ne zadovoljiti se s tem, kar je, treba
je poskušati nekaj novega.

med

V prehrani je najcenejša
kalorizacija iz medu. Ob
umskih in fizičnih naporih
črpajte svojo moč iz

medu!

/KEDE1

LJU BLJANA

226

Za poživitev vaše sobe, delovnega
prostora ali pa darila, ki ga poklanjate,
bodo vedno dobrodošle rože, ki jih v ta
namen lahko izdelate sami.

Ogromne cvetove, popke nageljnov,
krizantem ali vrtnice — vse to in še
marsikaj je mogoče izdelati iz papirja
in kovinske žice.

Ne pozabite, da bodo rože lepše, če
bodo vidni tudi peclji, zato jih dajte v
prozorno posodo.

t Vsak cvet teh resastih krizantem
je narejen iz 2 m dolgega in 10 cm
širokega svilenega papirja.

Papirni trak zganemo in dvojnega
po vsej dolžini narežemo v tanke rese.
Zarežemo le do globine 3 cm — tako,
da so rese dolge 7 cm. Pas tesno zvije¬
mo in na koncu zlepimo, da se ne odvi¬
ja. Ta cvetni nastavek nato še ovijemo
z žico in zelenim papirjem, ki tvorita
hkrati tudi pecelj.

227

i, ck  SVETILNIK

Na podoben način izdelamo dro¬
bne vrtnice. Papirni trak za vsak
cvet je dolg 90 cm in širok 5 cm. Trak
mora biti stegljiv po dolžini, da ga s
prsti lahko stegnemo in s tem obliku¬
jemo v cvet. Zato uporabimo prožen
krep papir.

Trak v tem primeru narahlo zvije¬
mo in trdno spnemo s tanko žico. Pe¬
celj je iz debelejše žice, na cvet ga pri¬
trdimo z zanko, ki jo okrog cvetnega
nastavka stisnemo s kleščami.

Svetilnik služi na morju, da tudi ob
slabem vremenu najdejo ladje pot v var¬
no pristanišče. Danes z iznajdbo radarja
in modeme radijske veze izgubljajo sve¬
tilniki na pomenu, vendar nas spominja¬
jo na stare čase, ko so bili svetilniki edina
naprava, kd je skrbela za varno vožnjo.

Zato si bomo tudi mi izdelali svetil¬
nik, ki sicer ne bo svetil, vendar bo po
obliki spominjal na to napravo.

Na načrtu so vse mere in bomo z ma¬
lo potrpežljivosti model prav lahko izde¬
lali.

Za izdelavo bomo potrebovali: iverko
ali vezani les za podlago. Velikost je od¬
visna od naših želja: če želimo izdelati še
nekoliko morja ob otoku z svetilnikom, bo¬
mo potrebovali večjo ploščo.

Potrebujemo še nekaj starih časopisov,
da bomo izdelali hrib otoka, ki ga bomo
prekrili s plastjo mavca. Tam kjer bo stal
svetilnik, bomo izdelali ploščad na kateri
bo le-ta stal.

Za izdelavo delov svetilnika potrebu¬
jemo trši karton — šeleshamer. Vse dele
zlepimo z OHO lepilom in prebarvamo s
tempera barvami.

Od orodja potrebujemo: risalni pribor,
rezljačo s priborom, nož in posodo za pri¬
pravo mavca, ostre škarje, OHO lepilo in
tempera barve.

Izdelava:

Na primerni kos iverke ali vezane plo¬
šče pribijemo nekaj žebljičkov, ki služijo
kot opora podlagi za svetilnik.

Iz zmečkanega papirja izdelamo hrib in
ga premažemo s plastjo mavca. Tako je
izdelan otok.

Izdelamo še stolp 3 iz trdega kartona z
vsemi izrezi za okna in vrata ter ga zle¬
pimo.

Narišemo ploščad 4 in jo zlepimo ter
prilepimo na stolp 3. Končno izdelamo še
svetilnik in streho (5 in 6) ter zlepimo in
prilepimo na ploščad 4.

Celotni svetilnik prilepimo na otok in
vse skupaj ustrezno prebarvamo.

228

MAKETA

SATELITA

V ZDA so izdelali najmanjši satelit, ki,
ima lastne telemetrijske in radijske na-,
prave. Oblika je podobna piramidi. Vsei
skupaj tehta 0,69 kg, robovi satelita pa ni-:
so daljši od 150 mm. Predviden je za ugo¬
tavljanje vpliva žarčenja na sončne ba-.
terije, ki služijo kot izvor energije v sateli¬
tih. Samega ne bodo lansirali, temveč sku¬
paj z »Midasom« ali »Samosom« — umet¬
nim satelitom. Po izstrelitvi bo letel po;
lastni poti okoli Zemlje.

Orodje:

Risalni pribor, škarje ali britvica, žaga,
vrtalni stroj s svedrom 0 3 ali šilo,- le¬
pilo OHO ali KARBOFIKS, stekleni papir,
nitrolak.

Tudi kladivo
si lahko
izdelamo sami

Za izdelavo kladiva bomo potrebovali
mehko železo 85 X 18 X 18 mm in trd les
za ročaj 250 X 20 Xl5 mm.

Orodje: vrtalni strojček, sveder preme¬
ra 5, 7, 8 in 10 mm, okroglo pilo, ploščato
pilo — grobo, ploščato pilo — fino, rašpo,
primež, točkalo, zarisovalno iglo, kladivo,
brusilni papir, posodo za lak, čopič, nitro¬
lak, nitrorazredčilo in olje za hlajenje sve¬
dra.

Potek dela: Po načrtu zarišemo in ob¬
delamo kladivo ter zvrtamo in izbrusimo
luknjo za nasaditev ročaja. Izdelamo ro¬
čaj in kladivo nasadimo. Nato ročaj še
lakiramo in kladivo je gotovo.

Delovni postopek:

1. Podstavek izdelamo iz 10-20 mm de-,
belega kosa deske, katero natančno obdela-,
mo po načrtu. Sredi podstavka izvrtamo
luknjico za anteno 0 2 mm. Luknjico na¬
redimo s šilom. Po brušenju podstavek;
prebarvamo ali lakiramo z nitrolakom.

2. Satelit je izdelan iz »hamer« karto¬
na ali plastificiranega kartona. Po črtka-
stih črtah karton zarežemo, da ga lažje
prepognemo. Celice sončne baterije nari¬
šemo s čopičem ali izrežemo iz črnega pa¬
pirja in nalepimo na stranice satelita. Se¬
daj satelit lahko zlepimo. Ušesa namaže¬
mo z lepilom in zalepimo na notranjo stran
sosednje stranice.

3. Antena je narejena iz aluminijeve
žice debeline 2 mm ali iz »špice« za kolo.
Skozi dva vogala na satelitu naredimo s
šilom luknjici, skozi kateri porinemo an¬
teno. Satelit pritrdimo na anteno s po¬
močjo dveh kosov bužirke (4), katero sna¬
memo z debelejše bakrene žice. Končno
še zavijemo .anteno v luknjico v podstav-,
ku in naš model je narejen.

231

Štev.

Sestavni deli

Podstavek
Satelit
Antena
Del antene

Material

Les

Karton

Aluminij

Bužirka

Mere v mm

60 X 60 X 20
90X90
0 2 X 250
0 2/3 X 80

Kosov

OSNOVNI
ELEMENTI
RADIOTEHNIKE

II. NELINEARNI ELEMENTI
Slojna dioda

Tok, ki teže v propustni smeri, je pri
točkastih diodah zelo šibak, zato je treba
za močnejše tokove najti način, kako bi se
izognili točkastemu . kontaktu. Princip de¬
lovanja slojne diode smo pojasnili, ko smo
govorili o usmerjevalnem učinku »PN«
spoja. Mesto točkastega spoja imajo slojne
diode ploščico iz aluminija ali indija. Tu¬
di v tem slučaju vstopajo atomi kovine v
notranjost germanij eve strukture in zato
pride do »-P« spoja na mnogo večji povr¬
šini, s tem pa tudi do mnogo močnejšega

Shematski prikaz slojne diode vidite na
sliki 1.

toka v propustni smeri. Površinske ali sloj¬
ne diode lahko izdelujejo z izredno veliko
gostoto toka, ki doseže 75 A/cm 2 , med tem
ko znaša pri selenskih usmernikih le
75 mA/cm 2 . Notranja upornost je v pro¬
pustnem obsegu lahko manjša od 1 Q, do-
čim je v nepropustnem zelo velika.

Silicijske slojne diode navadno uporab¬
ljajo za usmerjanje velikih moči, in sicer
tam, kjer nastaja visoka temperatura (do
150° C). Ker imajo te diode relativno veliko
lastno kapacitivnost (30 do 50 pF), je nji¬
hova uporaba omejena na nizke in sred¬
nje frekvence.

Označevanje diod

Takoj v začetku moramo poudariti, da
ni strogih pravil za označevanje. Proizva¬
jalci diod so imeli za označevanje popolno
svobodo, kar je privedlo do prave zmede
na tržišču. Naslednji primeri pričajo o
tem.

Na prvi pogled se nam zdi, da je na di¬
odah z rdečo piko ali črto označena kato-
da. To bi bilo tudi v redu, toda pojavila
se je fotodioda AAP 24, ki ima z rdečo
točko označeno anodo. Tudi dioda AA101
ima z rdečo točko označeno anodo. Poleg
tega je pri diodi BY 180 katoda ohišje di¬
ode. Ne bodimo presenečeni, če dobimo
diodo, ki bo še kako drugače označena.

Vse polprevodniške elemente (diode in
transistorje) delimo v dve veliki skupini:

Prva skupina obsega diode in 'transi¬
storje namenjene za uporabo v radijskih
sprejemnikih, ojačevalnikih, televizorjih in
magnetofonih. Ta skupina elementov je
označena z dvema črkama in s tremi števil¬
kami.

Druga skupina elementov je za speci¬
alne namene, elementi pa so označeni s
tremi črkami in z dvema številkama.

Črke imajo naslednji pomen:

Prva črka je A ali B. Z A je označena
germanijeva dioda, z B pa silicijeva dioda.

233

O A 70 CD 170 0A160 AA101


rdeča pika
anoda

AAP24 fotodioda

Slika 2 kaže, kako so označene posamezne
diode.

Druga črka označuje uporabo, za katero
je element predviden: A — dioda, P —
fotodioda, Y — dioda moči.

Številke pomenijo naslednje:

Za elemente prve skupine obsega serij¬
ska številka troštevilčno število od 100 do
999, za elemente druge skupine pa obsega
oznaka črke od A do Z in serijsko številko
od 10 do 99. Po evropskem standardu sme¬
jo proizvajalci svobodno izbirati serijske
številke za tipe, ki jih izdelujejo.

Jugoslovanski proizvajalci polprevodni-
ških elementov sporazumno določajo (sa¬
mo za prvo skupino elementov) serijsko
številko po naslednjem ključu:

Prva številka:

1 — za diode normalne izvedbe,

2 — za diode miniaturne izvedbe,

3 — za diode subminiatume izvedbe.

Druga številka označuje maksimalno
inverzno napetost.

1 — 25 V 3 — 100 V

2 _ 50  V 4 —140 V

Tretja številka označuje porast toka v
propustni smeri. (Večja številka pomeni
večji tok.)

Zenerjeva dioda

Polprevodniki imajo poleg ostalih last¬
nosti še takoimenovani »Zenerjev« efekt,
ki je v tem, da pride do naglega porasta
toka, kadar je prekoračena določena vred¬
nost napetosti v propustni smeri, med tem,
ko ostane napetost približno konstantna.
Te diode gradijo za napetost od 1 do 100 V
in jih najčešče uporabljajo za stabilizacijo

napetosti. Tudi mi smo jih uporabili za
usmernike v transistorskih sprejemnikih.

Simbol za te diode vidimo na sliki 3,
označene pa so z BZ 1, BZ 2. itd.

Slika 3

PRAKTIČNI NASVETI

TOROIDNI TRANSFORMATOR
ZA RADIJSKE SPREJEMNIKE

Vsak radioamater si želi, da foi bil nje¬
gov transistorski sprejemnik čim manjši.
To je v veliki meri tudi izvedljivo, ker so
elementi kot so kondenzatorji, transastorji,
upori in diode zelo majhni. Izjema tako
glede teže kot dimenzij pa je transforma¬
tor, ki povzroča amaterju hude nevšečno¬
sti prav zaradi svoje velikosti. Res je tež¬
ko zgraditi majhen, pa hkrati kvaliteten
transformator za N F (nizkofrekvenčne)
stopnje transistorskih sprejemnikov na obi¬
čajni način. Danes vas bomo seznanili s
takšnim majhnim transformatorjem. Gre
za transformator s toriodnim jedrom. To
jedro ima obliko prstana, izrežemo pa ga
iz večjega kosa transformatorske pločevi¬
ne (glej sliko).

234

12 3  4

o b

a — Zloženo troidno jedro, b — stisnjeno
troidno jedro; 1 vijak, 2 polivinilna pod-
ložka, 3 jedro, 4 matica.

Toroidno jedro mnogo lažje doseže po¬
trebno induktivnost zaradi velike magnet¬
ske prevodnosti in manjšega stresanja pri
istem številu navojev upoštevajoč stan¬
dardne oblike transformatorske pločevine.

Toroidno jedro lahko izdelamo iz trafo
pločevine dobre kakovosti, katere debeli¬
na ne sme presegati 0,35 mm.

Za vhodni transformator potrebujemo
okoli 24 prstanov (obročkov) iz takšne plo¬
čevine, za izhodni transformator pa jih je
treba 30. Pri tem mislimo na 0,35 mm de¬
belo pločevino. Izdelane prstane namažemo
po eni strani z dobrim lepilom, jih sesta¬
vimo in stisnemo z matičnim vijakom (glej
sliko). Iztisnjeno lepilo očistimo in jedro
prekrijemo z nitrolakom.

Žico navijemo enakomerno po celem
jedru. Ko je to gotovo-, impregniramo na-
vitje (tuljavo) in jedro s smolo ali para¬
finom.

Poglejmo sedaj kakšno število navojev
je potrebno za prvi in drugi transforma¬
tor. Primarno navitje vhodnega transfor¬
matorja za simetrično sprego ima 1200 na¬
vojev 0,08 mm debele bakrene z lakom izo¬
lirane žice. Sekundarno navitje ima dva
sloja po 150 navojev enake žice. Izhodni
transformator ima na primarju 2 krat 400

navojev žice 0,15 mm CuL (baker-lak), na
sekundarju pa 100 navojev žice 0,3 mm
CuL.

Transformator montiramo na šasijo z
izoliranim matičnim vijakom in z dvema
podložkama iz istega materiala (polivinil).
Podložke so pritisnjene na stranice toroida.

Način uporabe troidnega transformatorja;
Tl v vhodni, T2 izhodni transformator.

SPAJANJE TV KABLA

TV kabel se včasih pretrga, ah pa ga
moramo zaradi premestitve televizorja ali
antene podaljšati. Kako je treba kabel pra¬
vilno spojiti, oziroma vstaviti podaljšek?
Najboljši način podaljševanja dvojnih an¬
tenskih vodov za TV sprejemnike ter ama¬
terske oddajnike in sprejemnike, kakršne
uporabljajo pri nas, je ohišje iz umetne
mase. Spoj je v takem ohišju hermetično
zaprt, dovolj mehanično čvrst in zaščiten
pred atmosferskimi vplivi. Takšnih ohišij
v naših trgovinah ni dobiti, zato pa pripo¬
ročamo, da spojite kabel tako, kakor ka¬
žeta slika a in b. Oba konca kabla pripra¬
vimo tako, kot vidite na sliki a, nato zle¬
pimo oba jezička in zaspajkamo obe žici,

a

kot kaže slika b. Jezička s-e prekrivata.
Lepimo ju z lepilom za umetne mase, spoj
pa ovijemo z izolirniim trakom.

235

APARAT ZA KONTAKTNO
KOPIRANJE

Zelo je zanimiv, koristen in prijeten
»konjiček«, s katerim se mladina vse
bolj in bolj ukvarja, ki pa na žalost ni
poceni, je fotografiranje.

Pravi ljubitelji fotografske umetnosti
sami izdelujejo slike v celoti. Za to pa
je samo fotografski aparat premalo. Po¬
trebni so še aparati za razmnoževanje.
Le-ti pa so velik dodaten strošek.

V kolikor snemamo s fotoaparatom
6X6 ali pa 6X9,  si do neke mere sami
lahko pomagamo pri zmanjševanju ome¬
njenih stroškov. Z malo potrpežljivosti in
nekoliko spretnosti si lahko sami izdelamo
aparat za razmnoževanje fotografij, ka¬
terih velikosti bodo enake velikostim ne¬
gativov, s katerih jih kopiramo.

Tak aparat deluje takole: v posebni,
majhni skrinjici sta nameščeni dve žar¬
nici (opalni), od katerih je ena namešče¬
na v sredini in zasveti šele tedaj, ko pri¬
tisnemo na stikalo, druga pa je vgrajena
nekje v kotu in je zastrta z rdečim pro¬
sojnim papirjem (njena svetloba ne sme
vplivati na fotografski papir) in takoj
zasveti, čim smo aparat priključili na
omrežje. Prva žarnica (z belo svetlobo)
nam služi zato, da z njo skozi negativ
osvetlimo fotopapir, ki naj se tesno pri¬
lega negativu (kontakt, kont. kopiranje).
Emulziji obeh materialov morata biti
obrnjeni druga proti drugi. Druga žarni¬
ca — z rdečo svetlobo — pa nam služi
za lažje nastavljanje negativa v slikovno
okno, v masko. Ko smo izbrani negativ
namestili v maski, nanj položimo foto¬
papir, ki ga s klobučevino obloženim
pokrovom primerno pritisnemo k negativu
(s tem pa hkrati aparat, popolnoma za¬
premo, da svetloba ne more nekontroli¬
rano na prosto po laboratoriju), nato s
tipkalom vključimo srednjo žarnico (z
belo svetlobo) in fotopapir je osvetljen
ter pripravljen za nadaljnjo — kemično
obdelavo.

Na opisani način lahko izdelamo po¬
ljubno število zelo kvalitetnih, ostrih fo¬
tokopij.

Aparat za kontaktno kopiranje, pa lah¬
ko s pridom uporabljamo pri pregledo¬
vanju diapozitivov in sploh prozornih
predmetov, pa tudi za preslikovanje le-
teh. Pri vsem tem pa ga celo sami lahko
izdelamo.

Za izdelavo takega aparata so po¬
trebni materiali, ki jih ni težko dobiti.
Ti so: vezana plošča 5 mm, opalno ali
mlečno ter navadno steklo, klobučevina
ali debela flanela, košček usnja, okova
za žarnici E14, nekaj dvojne žice za
električni priključek, tipko, nekaj lepila
in nitrolak.

Izdelava:

Najprej si nabavimo potrebni material
za izdelavo. Pri steklarju zahtevajmo pro¬
zorno steklo, ki ne bo imelo napak, za
difuzor pa po možnosti poskrbimo, za
mlečno steklo, ki je kvalitetnejše od
opalnega. V elektrotrgovini bomo dobili
oba okova za žarnici, tipke in žico. Za¬
gotovimo si tudi ustrezne vijake, lepilo,
lak, brusilni papir in žagice za rezljanje.
Pri mizarju, kjer bomo kupovali vezane
plošče 5 mm, poprosimo, naj nam izdela
še letev iz bukovine (12), v katere naj
strojno zareže žleb kakih 5 mm globoko,
ker tega z ročnim orodjem ne moremo
narediti. Najprej po načrtu prerišemo
v pravi velikosti vse sestavne dele, pri
•čemer moramo paziti na merilo. Nato vse
dele skrbno izrezljamo, obrusimo in pre¬
izkusimo, če se deli medsebojno točno
prilegajo. Sestavljati začnemo najprej po¬
krov. Pri sestavljanju nam bo pomagala
risba, ki prikazuje sestavljen aparat. Po¬
krov naredimo tako, da z njim zapremo
aparat najprej do polovice in nato še
ostale polovice. Dvodelni pokrov zlepimo
iz štirih kosov vezane plošče 5 mm tako.
da se prednji in zadnji del v srednjem —
pregibnem delu prekrivata za 5 mm (s
tem onemogočimo prehajanje svetlobe
skozi špranje pri osvetljevanju). Namesto
šarnirjev bomo na tem mestu uporabili
usnje, ki ga po vsej dolžini prelepimo s

236

SUPER lepilom. Nato pa še na spodnjo
— notranjo — stran nalepimo klobučevino
ali debelo flanelo 210 X 215 tako, da na
zadnjem delu pokrova ostane še 30 mm
širok pas klobučevine vzdolž celotne dol¬
žine pokrova. Ko se lepilo posuši, klobu¬
čevino prerežemo na tistem mestu po vsej
dolžini, kjer se prednji in zadnji del
pokrova stikata. Nato še prednja dela
obrusimo, kot kaže risba in pokrov je
narejen. Na okvir prilepimo (kot kaže
sikica) oba nosilca difuzorja, na nasprotni
strani pa prednjo in zadnjo oblogo, med
katero pozneje namestimo prozorno steklo.
Zdaj lahko spojimo okvir in pokrov. V
ta namen premažemo z lepilom tisto
oblogo na okvirju, ki je iz furnirja ter
klobučevino na pokrovu, ki smo jo po¬
prej e prepognili in zalikali, kot kaže
skica v stranskem risu. Ko se lepilo osu¬
ši (10—15 min.), lahko oba dela spojimo
v celoto.

Predno se lotimo sestavljanja ostalega
aparata, ohišja, priporočamo, da najprej
vlepimo nosilec za okov žarnice, nato pa

pritrdimo oba okova in stikalo, ker je
pozneje to teže izvesti, nato pa pazljivo
zlepimo še dno in vse stranice. Ko je tudi
ta del ohišja izdelan, montiramo še elekt¬
rično napeljavo. Zdaj lahko oba kosa
sestavimo in uredimo še vprašanje hla¬
jenja. V ta namen napravimo v dno
nekaj luknjic, ki ne smejo biti večjega
premera kot 3 mm. Prav take luknjice
pa napravimo z daljšim svedrom tako,
da vrtamo hkrati skozi zadnjo steno ohiš¬
ja in nosilca difuzorja. Seveda moramo
predreti nosilec med difuzorjem in okvi¬
rom.

Preostane nam še lakiranje in poli¬
ranje. Ko je tudi to končano, ovijemo
tisto žarnico, ki smo jo namestili v kotu,
z rdečim prosojnim papirjem, vstavimo
mlečno steklo, ki bo služilo kot difuzor,
namestimo prozorno steklo na gornjem
delu okvira, masko izrežemo iz ovitka za
čokolado in napravo preizkusimo.

V tem aparatu sta zaželjeni žarnici
(za napetost 220 V) čim manjših moči
(15—25 W).

Kosovni seznam:

239

_

nagradni izdelek

AVTOBUS
„K RPAIM”

Prav gotovo ste videli avtobus, »Krpan«,
fai se kot kača vije po ozkih ulicah Ljub¬
ljane. Je precej daljši kot običajni avto¬
bus in ima pregib na sredi vozila ter gib¬
ljiva zadnja kolesa.

Na našem načrtu, ki je risan v me¬
rilu 1:1, torej v naravni velikosti, ni si¬
cer izdelan pogon na elektromotor, ven¬
dar pa ga lahko hitro izdelamo. Motor po¬
ganja zadnja kolesa prednjega dela vozila.

Izdelali pa smo vodljiva prednja in zad¬
nja kolesa ter zgib vozila. Na podlagi že
objavljenih načrtov iz prej snih številk Ti¬
ma lahko izdelamo vodljivo vozilo s po¬
močjo žice.

Zaradi pomanjkanja prostora je nekaj
delov narisanih kar eden v drugem, kar
pa upoštevajte pri izdelavi in prerisova¬
nju na material.

Zato preberite besedilo pred izdelavo
modela.

Za izdelavo potrebujemo: vezani les
3 mm, letvico 3X3 mm, medeninasto plo¬
čevino, varilno žico 0 3 mm, kovinsko cev¬
ko kemičnega svinčnika za ležaje osi ko¬
les, celuloid 0,5 mm, multopren (penasta,
plastična masa), primerna kolesa, belo lepi¬
lo Jubinol, zelen in bel lak za prelakira-
nje vozila in vijake M3 z maticami.

Od orodja potrebujemo: risalni pribor,
režij ačo s priborom, vrtalni stroj s pribo¬
rom, rašpo, grobo in fino pilo za les in ko¬
vino, raskavec, sponke za perilo, klešče,
kladivo, vijač, spajkalo s priborom, škarje,
žiletko, čopič in posodico za lak.

Izdelava:

Na material prerišemo vse dele ter jih
izžagamo. V kosovnici je podano potrebno
število posameznih kosov modela.

Najprej izdelamo pod 1 in 21, izvrtamo'
vse izvrtine in izdelamo dele podvozja. De¬
le 11 prilepimo na svoja mesta. Izžagamo
vodila 8 in 9 ter jih sespajkamo kot je vid¬
no na načrtu. Pritrdimo jih z vijakam k
dnu 1 in 21. Oba vodila zvežemo z vezjo
10, ki jo izdelamo iz varilne žice. Izdela¬
mo še osi 12 in pritrdimo kolesa na osi.

Tako pripravljenemu dnu prilepimo:
stranice 2, 3 ter 18 in 19.

Paziti moramo pri izdelavi stranic, da
upoštevamo naslednje: leve stranice nimajo
vrat 2 in 18, desna prednja ima ožja vrata
spredaj in širša zadaj, zadnja desna stra¬
nica ima pa ožja vrata na sredini in širša
čisto zadaj.

Prilepimo še prednjo stranico 4, dve
srednji stranici 6 in zadnjo stranico 20.
Nato prilepimo letvice 5, prilepimo celu¬
loid za okna in nato še strehi 7. Streho
obdelamo tako, da robove zaoblimo. Zato
smo tudi prilepili letvice, ki omogočajo'
kljub zaobljenju dober stik.

Vozilo je izdelano. Vstaviti moramo še
zgib 16, ki smo ga izdelali iz multoprena,
speti oba dela vozila in pritrditi zadnje
podvozje zadnjega dela vozila z vezjo 17
z vijakom, ki smo ga privili ha prednjem •
delu dna vozila. Zgib vlepimo najbolje z
kontaktnim lepilom Evostik, ki lepi po¬
dobno kot lepilo za gumo. Paziti moramo,
da je zgib prilepljen tudi tedaj, ko je vo¬
zilo v zavoju.

Tako izdelano vozilo še prelakiramo z
lakom. Spodnji del do oken bo zelene, zgor¬
nji pa bele barve.

Če ga hočemo opremiti s pogonom, mo¬
ramo izdelati pogon takoj, ko. smo sestavil;
vse dele dna 1 in 21.

242

Kosovni seznam:

Na pobudo Sveta za tehnično vzgojo mladine pri Svetu Ljudske teh¬
nike Slovenije, organizira Mestni odbor Ljudske tehnike Ljubljana, v le¬
tošnjem letu vrsto prireditev s skupnim naslovom

TEHNIČNA USTVARJALNOST MLADIH

Poleg tekmovanj, nastopov in posvetov, bo Ljudska tehnika priredi¬
la tudi razstavo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (od 15. XI.
do 23. XI. 1969). Ker bo razstava zajela celotno področje delovanja Ljud¬
ske tehnike in tehnične vzgoje, so k sodelovanju vabljeni vsj naročniki in
bralci TIM-a. V zvezi s tem razpisuje uredništvo

NATEČAJ ZA SODELOVANJE NA RAZSTAVI i

Za razstavo pridejo v poštev vsi izdelki, narejeni po navodilih in
načrtih, ki so bili objavljeni v letošnjem ali prejšnjih letnikih revije TIM.
Na razstavi lahko sodelujejo tako posamezniki, kot tudi krožki, razredi .
ali skupine, ki se ukvarjajo z modelarstvom, radiotehniko ter ostalimi
dejavnostmi tehnične vzgoje in Ljudske tehnike. Najboljše izdelke bo
izbrala posebna komisija in jih nagradila.

Kdor namerava sodelovati na razstavi, naj pošlje pismeno prijavo na
naslov: Uredništvo TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X. Nadalnje pod- ‘
robnosti o razpisu berite v naslednji številki.

Uredništvo in uprava revije TIM

244

poskusi v kemijskem laboratoriju

Osnovna steklopihaška dela

Rezanje steklene cevi. Steklena cev je
dolga meter ali še več. Za delo v labora¬
toriju je ne smemo lomiti, ker bi nam lom
dal ostre in neenakomerne konce cevi, ki
bj poškodovali gumijeve cevi, s katerimi
vežemo steklene cevi. Cev moramo odreza¬
ti, toda kako? Za to rabimo trioglato pilo.
Cev držimo trdno z eno roko, z drugo roko
pa pilo. Pilo nastavimo z robom na cev in
močno podrgnemo, pravokotno na dolžino
cevi. Če smo dobro podrgnili, nastane na
cevi ravna in enakomerna bela zareza, ki
jo otipamo. Če smo nerodni, dobimo ne¬
ravno, neostro zarezo, ki da neraven lom.
Posnetek moramo ponavljati toliko časa,
da je cev, ki smo jo na obeh straneh .za¬
rezali, ko jo prelomimo z rokami, ravno
odrezana.

Tako odrezana cev je sicer brez napa¬
ke, toda robove ji moramo zataliti nad pla¬
menom, da nam ne poškoduje gumijeve
cevi, ki jo navlečemo nanjo, pa tudi, da
se ob njej sami ne urežemo.

Za pravo steklopihaško delo bi rabili
poseben, vpihovalen gorilnik, toda za eno¬
stavna dela zadostuje že Bunsenov goril¬
nik. Pri oblikovanju tega stekla navadno
sedimo, ker je delo natančno in ga ni mo¬
goče opraviti v naglici. Oba komolca sta
oprta na mizo. Pri delu moramo vedno pa¬
ziti, da niso v steklu prehodi od toplega
do hladnega mesta preostri. Kos cevi ali
stekla, ki ga hočemo oblikovati, segreva¬
mo počasi. Ko je steklo dovolj segreto, ga
oblikujemo. Nikoli ne prehitro, drugače
dobimo namesto okroglo zakrivljene cevi,
cev, ki je v pregibu pritisnjena in nepre¬
hodna, ker sta se steni sprijeli. Ko je pred¬
met dokončno oblikovan, ga pustimo še ne¬
kaj časa dokončno ohlajati v hladnem pla¬
menu (plamen je rumene barve, ne mo¬
der in brez svetlečega jedra), da se nabere
na steklu nekaj saj, ki preprečujejo pre¬
hitro ohlajanje in s tem napetosti v steklu,
ki nam drugače pozneje poči, po navadi
ravno takrat, ko bi to najmanj želeli. Stek¬
lene predmete hladimo vedno naslonjene
na podlago, da stoje oblikovani deli prosto
v zraku.

Če hočemo izvleči iz navadne steklene
cevi tanke cevke — kapilare, ali cevi, ki se
končujejo v tanko, koničasto cevko —
stekleno cev med obračanjem segrejemo
in ko je že zelo mehka (ko obarva plamen
gorilnika rumeno), potegnemo oba konca
narazen — toda ne prehitro. Prav tu vi¬
dimo, kako škodljiva je lahko naglica pri
steklopihaškem delu: če vlečemo hitro, bo
izdelek le zašiljen, kot nemarno ošiljen
svinčnik in se bomo sami nad seboj le je¬
zili; če pa vlečemo počasi, dobimo lepo
cevko, ker je zožitev enakomerna. Če ra¬
bimo zožen konec daljše cevi, s taljenjem
zaokrožimo robove pri zoženem koncu.

Krivljenje cevi smatrajo tudi pravi
steklopihači za enega najtežjih opravil
pri svojem delu. Začetnik naredi pregib,
ki je stisnjen ali ima vzbokline, gube, ri¬
se, vse, le prave okrogline ne. Kos, ki ga
hočemo ukriviti, odrežemo od cele cevi in
ga držimo vodoravno v plamenu, medtem
ga seveda vrtimo. Plamen mora biti svet¬
leč, ne bolj vroč! Zato tudi traja segreva¬
nje nekaj časa in ne smemo postati ne¬
strpni. Ko je del, ki ga segrevamo zmeh¬
čan, oba trda konca dvignemo in cev od¬
maknemo od plamena. Sredina je zmeh¬
čana in se sama nekoliko povesi in s tem
ukrivi. Najtežje je kriviti ostre kote, re¬
cimo take, kot jih rabimo za odvodne ce¬
vi pri destilaciji. Pričnimo s topimi kri¬
vinami. Ko je sredina zmehčana, zatisne¬
mo z levo roko odprtino cevi, desni konec
cevi pa vtaknemo v usta in zelo rahlo pih¬
nemo v cevko, medtem ko jo z levo roko
krivimo. Naša prva ukrivljena cev bo po¬
dobna vsemu, le tako ukrivljeni cevi, ka¬
kršno smo si jo zamislili, ne. Toda, ne obu¬
pajmo, ponovimo poskus, in drugi, peti ali
deseti nam bo uspel tako, kakor želimo.
Nadaljujmo že zaradi zabave, ki nam jo
narede nespretno izpihana kolena cevi. Ko
smo se naučili prav pihniti im prav pre¬
makniti roko, poskusimo popraviti še prve
»umetnine«; nekatere bo mogoče rešiti,
drugim pa bomo izpihali še dodatne bule
in mehurje — te ne bodo več krasile naše
laboratorijske opreme.

245

ZABAVNA

FIZIKA

PERPETUUM MOBILE SKOZI CAS —
JE CUDEZ ALI NI — SE NOV TIP »VEȬ
NEGA STROJA« — PERPETUUM MOBI¬
LE IZ ČASOV PETRA VELIKEGA.

Sličica, M jo v vsaki številki Tima vi¬
dite ob naslovu Zabavna fizika, se vam je
doslej verjetno zdela plod fantazije naše¬
ga risarja. Kodo, na katerega so obešene
kroglice, ki se očitno vrte, ko se zavrti ko¬
lo — nič posebnega, boste dejali. Naj vas
takoj popravimo: naprava, ki jo kaže na¬
ša slika, ni nič manj kot eden izmed starih
poskusov, kako zgraditi stroj, ki ga bo last¬
na sila gnala, da se bo vrtel neprenehoma,
sam od sebe. Prizadevanja, zgraditi stroj,
ki bo sam proizvajal energijo in jo večno
•ohranjal, so prastara in nič kako mikavna.
Stroj, ki bi se samogibno vrtel in oprav¬
ljal pri tem še koristno delo, bi bil zares
izum brez primere. Toda takšnega stroja
nihče doslej še ni in tudi ne bo mogel iz¬
delati, saj tudi ni mogoče spremeniti zla¬
tega pravila mehanike, ki ste ga morda
že slišali: energije ni mogoče uničiti, prav
tako je ni mogoče ustvariti, lahko jo le
pretvarjamo iz ene oblike v drugo.

Oglejmo si nekaj osnovnih fizikalnih
načel, po katerih so konstruktorji tega
stroja, skozi stoletja skušali uresničiti svoj
načrt. Te zamisli so seveda marsikdaj moč¬
no razburile človeštvo (in marsikomu iz¬
praznile žep).

Slika ob naslovu nam kaže takšen doz¬
deven samogibljiv mehanizem. To je eden

najstarejših načrtov »večnega stroja«, kakor
bi lahko poslovenili latinski besedi perpe-
tuum mobile. Na zobce kolesa so pritrje¬
ne gibljive paličice, ki imajo na koncu ute¬
ži v obliki kroglic. Pri poljubni legi ko¬
lesa so kroglice na desni strani bolj od¬
daljene od središča kot one na levi; ta po¬
lovica mara biti torej vedno težja od leve
in s tem ohranja kolo v gibanju. To pa
pomeni, da se bo kolo večno vrtelo, ali vsaj
vse dokler se ne bo zdrobila os v njem.
Tako je domneval izumitelj. Toda če bi
takšno kolo zares izdelali, bi se ne moglo
obračati. Kje se je izumitelj uštel?

Naj razložimo: čeprav je breme (kro¬
glice) na desni strani res vedno bolj od¬
daljeno od sredine kot breme na levi, je
vendarle neizbežna takšna lega, ko je šte¬
vilo manjše na desni strani kot na levi.
Dobro sd oglejte risbo: na desni so komaj
tri kroglice, medtem ko jih je na levi
osem. Očitno je torej, da celoten sistem
teži k uravnovešenju. Kolo bo zares na¬
pravilo nekaj vrtljajev, potem pa se bo
ustavilo.

Nekoč so imeli prebivalci Los Angele¬
sa (Kalifornija v ZDA) tudi priložnost, da
si ogledajo takšno »samodejno se vrtečo
kolo«, ki ga je dal postaviti podjeten ka-
varnar v reklamne namene. Kot je ozna¬
njal konstruktor, naj bi se kolo samo vr¬
telo po načelu kotalečih se kroglic v elip¬
sasto oblikovanih odprtinah, fizikalno pa
naj bi delovanje tega kolesa bilo zgrajeno
že na starem poskusu, ki kajpada tudi ni

246

' uspel. Podobe tega velezanimivega kolesa,
vam žal ne moremo pokazati, zato pa si
oglejte zamisel, po kateri naj bi se kolo
večno vrtelo (sl. 1). Seveda se je kolo vr¬
telo zaradi delovanja vešče skritega meha¬
nizma, ki ni bil »perpetuum mobilen, tem¬
več pogonski stroj, gledalci pa so se le
ustavljali ob kolesu, ki naj bi se vrtelo za¬
radi težkih krogel, ki so se kotalile v po¬
dolgovatih odprtinah. Da je tudi kavamar
prišel na svoj račun, je jasno, kajti marsi¬
kdo je po ogledu zavil v tako znamenit
lokal. To pa je bil tudi resnični namen te¬
ga »večno« vrtečega se kolesa.

Znani so še drugi primeri, ko so v vi¬
trinah razstavljali druge izvedbe »perpe-
tuuma mobile«, vsi pa so bili na neopa¬
zen način povezani z električnim tokom,
ki jim je omogočal gibanje.

Nedvomno zanimiv pa je poskus, ki je
holandskega matematika Stevina privedel
do novega fizikalnega pravila in to ravno
zato, ker je učeni mož vedel, da takega
stroja ni mogoče napraviti in ne izumiti
ga. Stevin, učenjak iz konca 16. dn začet¬
ka 17. stoletja, je namreč odkril zakon o
ravnotežju sil na poševni ploskvi.

Kako naj bi deloval »perpetuum mobile«
s kotalečimi se kroglicami.

Ta zakon je odkril, ne da bi se pri tem
opiral na pravilo o paralelogramu sil, to¬
rej samo s pomočjo risbe, ki si jo lahko
ogledate na sl. 2. Okoli trirobne prizme teče
nepretrgana veriga 14 enakih kroglic. Kaj
se bo zgodilo z verigo? Dolnji del, ki visi
kot venec, se sam uravnovesi. Toda, ali se
preostali obe strani uravnovesita med se¬
boj? Z drugim besedami, se desni dve kro¬

gli uravnovesita s štirimi na levi? Seveda
se, saj bi drugače veriga večno drsela prek
prizme z desne proti levi, ker bi se na mesto
kroglic, ki so se pravkar odkotalile, takoj
prikotalile druge in ravnotežje se ne bi ni¬
koli postavilo. Toda kar vemo, da veriga,
obešena na tak način, sploh ne drsi sama
od sebe, je očitno, da se prvi dve kroglici
resnično uravnotežita s štirimi levimi. Zgo¬
di se malone čudež: dve kroglici delujeta
z isto silo kot štiri na drugi strani.

Iz tega navideznega čudeža je Stevin
izvedel važen zakon mehanike. Tako je
sklepal: oba dela verige, daljši in krajši,
tehtata različno, eden je od drugega, težji
tolikokrat, kolikokrat je daljši del prizme
daljši od kratkega. Iz tega sledi, da dve
bremeni, obešeni na vrvi na poševnih
ploskvah, druga drugo uravnovešata, če
sta teži obeh bremen proporcionalni dolži¬
nam teh ploskev.

Tako je učenj akninatematik Stevin, s
tem, da je poznal zakonitosti, ki izključu¬
jejo zgraditev perpetuum mobila, postavil
novo pomembno zakonitost mehanike.

In še o znamenitem »večnem stroju« iz
časov Petra Velikega, znamenitega carja
stare Rusije. Še danes hranijo pisma, s ka¬
terimi si je Peter Veliki dopisoval z znanim
nemškim izumiteljem, doktorjem Orfiriu-
som, ki je bil v takratni Evropi slavna in
znamenita osebnost. Tedanji svet je strmel
nad njegovim »samovrtečim se kolesom«
— novim tipom prepetuuma mobila, seve¬
da. Svoj izum je bil pripravljen za ogrom¬
na vsoto 100 000 Joachimtallerjev (takrat¬
ni nemški denar) prodati v daljno Rusijo.
Sam izumitelj je trdil, da se njegov stroj
večno vrti in nihče ga ne more ustaviti,
razen zlobnih ljudi, ki jih je svet poln.

Do nakupa ni prišlo, ker je Peter Ve¬
liki kmalu zatem umrl, ne da bi poprej
vsaj videl znameniti stroj, čeprav se je od¬
pravljal, da si s svojimi očmi ogleda čude¬
žen stroj, preden ga kupi.

Kdo je pravzaprav znameniti doktor Or-
firius in kakšen je bil njegov sloviti stroj?
Zbranih je nekaj podatkov o samem izu¬
mitelju, o tem, kaj se je dogajalo s stro¬
jem in njegova končna usoda.

Resnični primek Orfiriusa je bil Bes-
sler, rojen je bil v Nemčiji 1. 1680 in je
študiral najprej bogoslovje, nato medicino,
slikarstvo in končno je po vseh študijih

247

zgradil »-večni stroj«. Izmed mnogih tisočev
izumiteljev je Orfirius najznamenitejši in
pri tem tudi najuspešnejši, saj je do konca
svojih dni živel v izobilju, ki mu ga je
omogočalo prikazovanje znamenitega stro¬
ja. Zanj se je še posebej navdušil nemški
deželni grof, ki ga je celo sprejel v svoj
grad, mu dal posebno sobo za stroj in tam
so se začeli pravi preizkusi, ki naj bi do¬
kazali, ali stroj resnično sam od sebe de¬
luje. Po večkrat so sobo zaklenili, pred
vrati je stala straža in ko so po določenem
času sobano odprli, je stroj še vedno te¬
kel. Nekoč je deželni grof zaprl stroj celo
za ves mesec — in po preteku tega časa je
stroj še kar naumorno deloval! Izumitelj,
srečni doktor Orfirius, je od navdušenega
velikaša dobil uradno potrdilo o tem, da
njegov »večni stroj« dela 50 obratov na
minuto, da lahko dvigne 16 kg do višine
poldrugega metra in da lahko goni kovaški

»Čudež in ne čudež« (Stevinov zakon o
ravnotežju sil na poševnih ploskvah).

meh in brusilnik. S tem spričevalom se je
Orfirius napotil po Evropi in verjetno je
z njim zelo dobro zaslužil, saj ga je bil
pripravljen prodati za neznansko visoko
ceno 100 000 rubljev.

In kako so končno odkrili prevaro »ve¬
likega« doktorja? Kot mnogokrat v drugih
primerih, čisto slučajno. Možakar se je
namreč sprl s svojo ženo in s služabnico,
ki sta vedeli za njegovo skrivnost. Ko bi se
to ne bilo dogodilo, še do danes ne bi ve¬
deli, s kakšno ukano je mož poganjal stroj.
Izkazalo se je, da je stroj tekel zares le
zato, ker ga je poganjal človek, skrit v no¬
tranjosti mehanizma. Le-ta je potegoval za
skrito vrvico, ki je poganjala v tek meha¬
nizem stroja. Pomočnika umnega doktorja
sta bila njegov brat in pa služabnica.

Slavni »večni stroj« doktorja Orfiriusa (po
starinski sliki).

Toda vztrajni in prebrisani doktor do
smrti ni priznal te prevare, čeprav so uče¬
njak" tistega časa, posebno angleški in
francoski, trdili, da tak stroj ni mogoč, ker
nasprotuje vsem fizikalnim in matematič¬
nim zakonitostim. Trdovratno je vztrajal na
svojem stališču, češ da je to odkritje le
znak pokvarjenosti in zlobe njegove žene
in zlobnih ljudi nasploh.

Tako se je torej končala zgodba najus¬
pešnejšega »perpetuum mobila« in nje¬
govega izumitelja.

TIMOVI MALI OGLASI

Kupim rabljeno električno spaj-
kalo 18 W/220 V ali 125 W/220 V.

Metod Ciglar

Tlokat p. Gabrovka pri Litiji

★

Prodam skoraj nerabljeno »Lu-
da« za 60 N din ali zamenjam za
malo električno cirkularko.

Marjan Rejc

Celje, Dečkova 25/a-IV

248

Pile. Izmed orodij, ki jih pri obdelavi kovin ne
moremo pogrešati, so prav gotovo tudi pile. Po¬
znamo jih mnogo vrst; razlikujemo pa jih po na-
seku, velikosti in obliki. Kovinske predmete obde¬
lujemo s pilami tako, da odvzemamo delce — ko¬
liko in kako pa je odvisno od velikosti pil in vr¬
ste njihovega naseka. Glede na kvaliteto obdelave
delimo pile v dve osnovni skupini, in sicer:

mali timov
tehniški
slovar

Pile za grobo obdelavo, pri katerih je nasek
enojen (pravokoten ali poševen) ali dvojen oz. navz¬
križen. Nasek je redkejši in globlji, zato je od¬
vzem delcev s takšnimi pilami hitrejši; obdelana
površina pa je groba. Grobe pile z enojnim nase¬
kam uporabljamo za piljenje mehkejših kovin.

Pile za fino obdelavo imajo fin in gost nasek,
ki je lahko enojen ali dvojen. Uporabljamo jih za
končno obdelavo. Z njimi odvzemamo le majhno
količino delcev, zato je obdelava tudi natančna.

Za dokončno obdelavo uporabljamo gladilne pile
s finim nasekom.

Obe skupini pil delimo še po obliki, ki so glede
na raznovrstno uporabo različne. V praksi največ
uporabljamo pile naslednjih oblik: ploščate, tri-
oglate, polokrogle, štirioglate, okrogle in nožaste.

Razen teh pa uporabljamo za posebne obdelave še
igličaste, jezičaste, mečaste, žličaste in druge.

Vse pile, razen miniaturnih in specialnih, so
nasajene na lesene ročaje. Za kvalitetno delo je
potrebno, da so pile vedno čiste, zlasti je treba
odstranjevati kovinske delce, ki ostanejo v nase-
kih. Zamaščene namočimo v petroleju, nato pa
umazanijo, rjo in delce odstranimo z žično krtačo.

Paralelni primež. Pri obdelavi kovin je nujno,
da je predmet, ki ga obdelujemo (piljenje, žaga¬
nje, upogibanje ipd.) trdno vpet. V ta namen upo¬
rabljamo primeže. Najpogosteje rabimo za vpenja¬
nje predmetov paralelni primež. Paralelni ga ime¬
nujemo zato, ker se prijemni čeljusti pri vpenja¬
nju in stiskanju približujeta in odmikata para¬
lelno, to je vzporedno. Poznamo tudi izvedbe,
zlasti, novejše, pri katerih se prijemne čeljusti pri
stisku prilagodijo obliki predmeta.

Manjši paralelni primeži so izvedeni tako, da
jih kot svoro privijemo na delovno mizo. Večje
primeže pa z močnimi vijaki pritrdimo na mizo.

Praviloma namestimo primež nad nogo delovne
mize, da je tako podloga še trdnejša. Prijemne če¬
ljusti primeža pri delu zavarujemo z oblogami iz
mehke pločevine.

Ročni primež. V družino primežev spada tudi ročni primež. Njegova funkcija pa se ven¬
darle razlikuje od običajnih primežev. Uporabljamo ga pri obdelavi kovinskih predmetov,
ko je potreben zanesljiv in trden prijem in ko je treba predmet pritrditi na podlogo ali na
drug predmet. Ročni primež nam zelo dobro nadomesti klešče, s to prednostjo, da lah¬
ko predmet s pomočjo vijaka trdno vpnemo.

249

Zgoraj: Del fasade s pokritim zu¬
nanjim hodnikom na arkadah — de¬
sno zgoraj: Maiekov marof — desno
spodaj: Kmečka hiša; zatrepna fa¬
sada z ljudskimi freskami — sli¬
ka na drugi strani: Kamnito ba¬
ročno okno s kovano mrežo.

MODERNA

Obloge na betonskih ali drugačnih:
stenah pridejo v poštev le kot stro¬
go funkcionalni del stavbe, ki ščiti
konstrukcijo pred vremenskimi in
drugimi vplivi.

Kmečki stavbar seveda ni poznal
betona. Tudi železo je bilo v tistih
časih sila drago — saj so celo name¬
sto žebljev uporabljali lesene zatiče.
Podobno kot sodobni stavbeniki pa
je gradil v »čistih« materialih. Lesa
in kamna ni skrival. Opečni zidovi
pa so se v kmečkem stavbarstvu ta-

V času, ko postajajo spoznanja
atomistike del našega vsakdanjega
življenja, se je pričelo širiti tudi za¬
nimanje za tehniško kulturo v pre¬
teklosti. Eno takih zanimivih in pri¬
vlačnih področij je nedvomno tudi
kmečka arhitektura. Tehnične in
konstrukcijske rešitve pri teh dokaj
preprostih stavbah so včasih tako
presenetljive, da začudijo in navdu¬
šijo tudi sodobnega arhitekta. Zato
nd nič čudnega, če so veliki arhitek¬
ti (spomnimo se le našega mojstra
Plečnika) znali prisluhniti ljudskemu
izročilu. Marsikaj, kar se nam v so¬
dobni arhitekturi dozdeva kot »zad¬
nji krik mode«, je bilo v načelu re¬
šeno že pred nekaj stoletji.

Ena od temeljnih zahtev sodobne
stanovanjske in drugačne arhitektu¬
re je gradnja s čistimi, neponarejeni¬
mi materiali. To se pravi, da obdrži
beton svojo karakteristično barvo,
tudi sledovi opaža sodijo k tej sliki.

250

Cela v stari arhitekturi

ko ali tako pojavili šele v 19. stoletju. Tudi grobi ometi so predvsem ščitili ostenje.
Lesene ometane hiše, kakršne poznamo recimo iz Haloz ali Dolenjske, izvirajo
iz konca 19. ali celo našega stoletja — torej iz časa, ko je pričela starožitna ljud¬
ska kultura že zamirati. Iz tega sledi sklep, da so v kmečkem stavbarstvu do kon¬
ca 19. stoletja vedno uporabljali nepotvorjena gradiva. Nekatere konstrukcijske
detajle pa so celo poudarili kot lepotno prvino. Vzemimo »šivane robove«: to so
vogali zidanih hiš poslikani s pravilnim geometrijskim vzorcem, ki posnema pra¬
vilno plasten j e obdelanega kamna. Tako je znal preprost kmet konstrukcijske
prvine tudi poudariti. Čim pa je taka prvina poudarjena, ima obenem tudi že
vrednost lepotnega poudarka. Zato pravimo, da je kmečka arhitektura funkcio¬
nalna in lepa.

Ko gledamo drzne kombinacije kamnitih zidov, lesenih opažev in opornih
elementov na kmečkih hišah in gospodaskih poslopjih, nehate pomislimo tudi na
sodobno arhitekturo. Skedenj, sestavljen iz pokončno stoječih opornih brun med
katerimi so kot polnilo nabite (ročno tesane) deske, predstavlja v načelu tako
imenovano skeletno konnstrukcijo. Tudi modeme železobetanske stavbe so zgra¬
jene na podoben način — ogrodje je vlito dz železabetana, vmesne ploskve pa so
zakrite z lažjimi materiali (opeko, plastičnimi ali kovinskimi ploščami itd.)

Seveda pa gre le za podobna načela in do neke mere tudi oblikovanje. Teh¬
nične rešitve so povsem drugačne. Pravzaprav hočemo reči, da tudi v sodobni
tehniki ne gre brez upoštevanja načel, ki so se izoblikovala že pred stoletji. Prav
zato lahko tudi strmimo nad lepoto in tehnično dovršenostjo preprostih kmečkih
hiš, zato je taka arhitektura zanimiva in »moderna« tudi v našem času.

mladi

fotoamaterji

Zopet se je nabralo nekaj pisem in kar
vesel sem jih, saj dokazujejo, da imajo
pionirji radi fotografijo. Pišejo mi, da jim
je naša revija všeč in da v foto-kotičku
najdejo marsikaj koristnega. Hvala vam
vsem za zanimanje, na napakah pa se vsi
učimo!

JOŽE PEČELIN iz Mokronoga je poslal
dva posnetka z naslovom »V trenutku«. Na
obeh vidimo otroka, ki s klicanjem in zr¬
njem privablja kokoši v svojo bližino. Kar
preveč s.ta mu zaupali. Naenkrat je pobič
dvignil roki in jih tako prestrašil, da sta
kar brž odfrčali.

Slika 1

V bližini je seveda stal in čakal na
ugodni trenutek Jože in oba ujel v objek¬
tiv svojega aparata. Bil je kar precej spre¬
ten in tudi domiseln, saj nam z obema po¬

slika 2

snetkoma že pripoveduje o začetku in kon¬
cu nekega dogodka. Zal, da sta poslani ko¬
piji majhni in sivi, zato ne vem, če bosta
v tisku dovolj kvalitetni. Jože, bolje bi
bilo, če bi jih kopiral na kontrastni papir.
Oha posnetka imata na desni strani ne¬
kakšne bele črte, ki so, zgleda, posledica
nečiste maske v povečevalniku. Predno se
lotiš dela s kako aparaturo, vedno preje
malo poglej, če je v redu in čista!

FRONC KRNC iz Vinjega vrha se je kar
resno pripravil k pisanju, kateremu je pri¬
ložil dva posnetka. »Hmeljarja« sta v ko¬
šarah nabrala že precej »zelenega zlata«,
kakor pravijo hmelju. Posnetek pa je pre¬
več nastavljen in bi bilo precej bolje, če
bi jih Fronc ujel neopazno pri delu, kajti
mnogi ne vedo, kako se hmelj obira. Teh¬
nično pa posnetek ni dober, neoster je in

252

»Hmeljarja-«

bil je poslan nerebušiiran. Zato sem moral
sam popraviti s čopičem in črno retušno
barvo bele lise.

Drugi posnetek ima naslov »Taborni¬
ki« in je prav tako poziran in močno neo¬
ster. Pri snemanju drži vedno aparat čvr¬
sto v rokah in mimo sproži. Neresno bo,
če se pri snemanju smeješ, takrat moraš
biti zbran in vso sposobnost usmeriti v do-

»Taborniki«

ber izdelek! Na tem posnetku je tudi spo¬
daj desno bela lisa, kar dokazuje, da je bil
film na tistem mestu nehote osvetljen.
Film vlagaj v aparat vedno v senci, kajti
sončni žarki bodo našli pot tudi skozi raz¬
porek kasete za film ali pa v zvitek, če¬
prav je zaščiten s papirjem. Fronc se v pi¬
smu res pritožuje, da ima večkrat tako
osvetljene filme. Nekje je vzrok temu!
Morda tvoja Certina nekje pušča svetlobo
v svojo notranjost. Špranjo zalepi s črnim
lepilnim trakom in film vlagaj v temi. Če
ga boš v temi vzel tudi iz aparata, bo že
lažje ugotoviti vzrok napake.

Fronc dalje želi, da mu svetujem, kak¬
šen aparat naj si nabavi. Najbrž je zgubil
zaupanje v dosedanjega, zato bi svoje pri¬
hranke rad vložil v nekaj boljšega. Apara¬
tov pa je danes na razpolago precej in tu¬
di dobrih. Kdorkoli si želi ogledati ali na¬
baviti nov aparat naj mimogrede stopi k
»Fotomaterialu« na Cankarjevi cesti v
Ljubljani, kjer mu bodo strokovno postre¬
gli, posebno če še pove, da sem ga jaz pri¬
poročil. Nimam za to nikakih procentov, to¬
da tam dobro vedo, da sem mladim fo¬
toamaterjem rad vedno na razpolago z na¬
sveti. Vsak pa naj se zaveda, da za dober
posnetek ni odgovoren fotografski aparat
temveč tisti, ki ga drži v roki! Tudi s ce¬
neno boksovko se lahko napravijo umetni¬
ške fotografije! Dragi Fronc, tudi jaz ti že¬
lim obilo dobrih posnetkov v letošnjem
letu!

VESNA DVORNIK iz Preserja mi je v
pismu napisala le tri stavke, toda ti so
kratki in jedrnati. Vesel pa sem bil nje¬
nega posnetka pod naslovom »Barok«, ki
je tehnično zelo dobro uspel. Ker pa je bil
na posnetku zvonik malo postrani, sem na
njemu začrtal boljši izrez, ki odpravi to
napako in še bolj poudari arhitekturo. Po¬
skusi, Vesna, kopirati na razglednici ta
izrez in ko boš oba primerjala, ti ne bo
težko izbrati. Na novem izrezu bo sicer zid
na levi strani poševen, toda zvonik bo v
vertikali. Če bi želela tudi zid na levi stra¬
ni popraviti, potem pri povečavi položi pa¬
pir na poševno ležečo papirno masko. Ta¬
koj boš videla, da se na ta način lahko ze¬
lo uspešno popravijo vertikale, ki nikdar
ne bodo vertikale, če aparat dvignemo pri
snemanju kvišku. Pri tej korekturi ostrino

253


Barok«

nastavi na sredino posnetka, zaslonko po-
večevalnika pa čimbolj zapri! Deblo na
desni strani posnetka preveč privlači po¬
zornost, zato ga izločimo. Vesna, pošlji še
kak posnetek, lepe reči vsak rad gleda!

TIMOVI MALI OGLASI

Prodam 50 W spajkalo za 20 N
din, kupim stare radioparate.

Dušan Dojer
Celje, Trubarjeva 4

Prodam več elektromagnetov
po 5 N din, dva transformatorja
z izhodno napetostjo 3, 5, 8 V, ko¬
mad po 25 N din.

Ivan Škufca

Vele Vrbe 16, p. Muljava

PREMISLI IN
UGANI

Vse rešitve pošljite najkasneje do 15.
aprila 1969 na uredništvo TIM, Ljublja¬
na, Lepi pot 6, z oznako na dopisnici ali
pismu »Premisli in ugani«.

VSILJIVCI

ENAČAJ — KRAT — SUMA — MINUS —
CINK — INGOT — KOBALT — NIKELJ
KRAMP — FRANCOZ — ŽAGA — ELEK¬
TROMOTOR

BUKOVICA — LJUBIJA — MAJDANPEK
— VARES

EBONIT — NAJLON — TREVIRA —
DRALON

VOLT — AMPER — NEWTON — OHM
DOKTOR — PROFESOR — INŽENIR —
STEKLAR

Iz vsake gornje četverice izloči pojem,
ki ne sodi zraven. Primer: k četverici
KRIPTON — RADON — KSENON —
RADIJ ne spada radij, ki ni žlahtni plin,
ampak radioaktivna prvina. Po vrsti bra¬
ne začetne črke izločenih besed dajo pri¬
imek nemškega inženirja, ki je razvil prvi
dinamo (generator enosmernega električ¬
nega toka). Odločilni korak je napravil
s tem, da je za proizvajanje magnetnega
polja uporabil namesto trajnih magnetov
elektromagneta. Njegove ime je bilo Wer-
ner, živel pa je v letih od 1816 do 1892.

254

NAGRADNA KRIŽANKA

VODORAVNO: 1. češki tehnik, izumi¬
telj ladijskega vijaka, ki je živel in umrl
v Ljubljani, kjer je tudi pokopan (Josef),
7. ključ za vijake in matice, pri katerem
se da ena čeljust premikati vzporedno k
drugi, 14. krivulja v ravnini, geometrijsko
mesto točk, za katere je vsota razdalj do
dveh stalnih točk (gorišč) stalna, 15. ostrvi
namesto lestev, pokonci postavljeno smre¬
kovo deblo s prisekanimi vejami (tudi ime
pečine nad slapom Savica v Bohinju),

16. ženska oseba iz otroških pravljic,

17. pritrdilnica, 19. bitnost, 20. srednji črki
besede SIPA, 21. grška črka, s katero ozna¬
čujemo veličine v fiziki in matematiki,
22. teta, strina, 24. število z dvema ničla¬
ma, 25. zadnja in prva črka slovenske abe¬

cede, 26. moško ime, 28. trska, 29. skupina
žuželk, 30. ime najboljšega jugoslovanske¬
ga košarkaša Daneua, 31. del imena razve¬
janega zaliva v južnem Jadranu (... Ko¬
torska), 32. rastlinski strup (alkaloid v
čaju, 34. žensko ime (pevka zabavne glas¬
be Prodnikova), 35. sadež, plod, 36. bren¬
celj, 37. vratar, 39. medmet, ki ponazarja
oglašanje krave, 41. tla, 42. žlahtni plin.
ki ga uporabljamo za razsvetljavo in za
reklamne napise, 43. atletska panoga,
44. veznik, 45. industrijska rastlina, 48. kra¬
tica za »Ljudska republika«, 49. zadnji del
noge, 50. železova ruda, rjavi železovec,
53. ameriški vesoljec, komandant vesolj¬
skih ladij »Gemini 7« in »Apolla 8«, v ka¬
teri je skupaj z Lovellom in Andersem

255

konec decembra lanskega leta poletel
okrog Lune (Frank), 55. blazinjak, zofa
brez naslonjala, 56. priprava za oddajanje
in sprejemanje elektromagnetnih valov.

NAVPIČNO: 1. siromak, 2. izbrana

družba, 3. pojem iz mehanike, 4. znano
termalno kopališče v jugovzhodni Belgiji
(iz istih črk kot PAS), 5. ime črke S,
6. vodno prevozno sredstvo, 7. začetnici
Franja Kluza, 8. stik dveh ploskev, 9. fran¬
coski avto, model tovarne Citroen, ki ga
izdeluje tudi »Tomos« v Kopru, 10. perje
pri repi; ime umrlega črnskega pevca za¬
bavne glasbe »Kinga« Colea, 11. kemični
znak za krom, 12. očitanje, 13. zaprtost,
blokada, 18. sivobela kovina, ki jo uporab¬
ljamo predvsem za razne zlitine (Sb),
22. čebelji panj, 23. slika z vodenimi bar¬
vami, 24. obok, 26. model sovjetske vesolj¬
ske ladje, ki je brez človeške posadke že
obkrožila Luno in se vrnila na Zemljo,
27. enaka samoglasnika, 28. desni pritok
Zapadne Morave v Srbiji, 29. glavno mesto
Saudove Arabije, 32. topilno sredstvo,
33. trd kavčuk s 15 do 30 % žvepla, 34. ob¬
sežna pripovedna pesnitev, 35. potomec,
38. šolski pripomoček, aktovka, 39. najeno¬
stavnejši ogljikov vodik, močvirski plin
(CH 4 ), 40. goljufija, sleparija, 43. vrh, gor¬
nji del, 45. učinek lomljenja, 46. žensko
ime, 47. mestece v istoimenskem zalivu
severozahodno od Zadra, 49. namizno pre¬
grinjalo, 51. kemični znak za molibden,
52. kemični znak za tantal, 54. osebni zai¬
mek.

REBUS

keSitvi rebusov

' 8^0

(BJIJD 85[sag) — BpjtBJ :siia3H

•B SC B3JJD BSnip ‘lUO§
V (cqaso) qaui — iuogBTjBui : SfiaaH

NAGRADNA

ZLOGOVNA

KRIŽANKA

V posamezno polje zlogovne križanke
je treba vpisati po en zlog zahtevane be¬
sede, ki ima lahko eno, dve, tri ali več črk.

VODORAVNO: 1. kovina, ki je dražja kot
zlato, po svoji beli barvi in sijaju je po¬
dobna srebru, je zelo obstojna in se v ki¬
slinah, razen v zlatotopki (zmes dušične
in solne kisline) ne raztaplja (Pt), 3. než¬
nost, ljubkost, 5. v kemiji število, ki pove,
s koliko atomi vodika se veže kaka prvina,
7. izrek, zakon, 9. jed iz sesekljanega me¬
sa, 11. domača oblika moškega imena
Vasilij, 12. krivina za sani, 13. drugo ime

256

za polža, 14. slavni črnogorski vladika in
pesnik, tvorec pesnitve »Gorski venec«
(Petar Petrovič), 16. pritrditev z zagozdo,
18. obrat za pripravo kruba, 19. papirnato
otroško pokrivalo, 21. žensko ime, 22. grad¬
beni material, 23. žival, ki se s priseski
prisesa na kožo in pije kri, 25. letopis, kro¬
nika, 26. drugo ime za azijski polotok Ma¬
lajo, 27. svetla, polsvilena tkanina, 28. de¬
bela žična vrv; v elektrotehniki z izolacij¬
skim in varovalnim oklepom obdani vodnik,
30. leposlovno delo v prozi ali v verzih, ki
smeši napake ali neumnost ljudi, 31. ulič¬
na pregrada iz kamenja, brun ali drugega
materiala, 33. ščitasta uš, nevaren drevesni
škodljivec, 35. pernata domača žival, 36.
stranica v pravokotnem trikotniku, 37.
krajši naziv brazilskega velemesta Ria
de Janeira, 39. skupina vulkanskih otokov
v Tirenskem morju, od katerih sta še
aktivna Stromboli in Vulcano, 40. opera
nemškega skladatelja Richarda Straussa,
41. špijomka, 42. let z jadralnim letalom
ali plovba z jadrnico, 43. matematika.

NAVPIČNO: 1. načrtovanje, sestavlja¬
nje načrtov, 2. aparat, 3. natrijeva ali kal¬
cijeva sol maščobne kisline; umivalna po¬

trebščina, 4. napolnjevanje, 5. očiščen in
beljen bombaž, ki ga uporabljajo v medi¬
cini, 6. obmejni objekt, kjer delujejo cari¬
niki, 8. lepljiva snov iz lesne celuloze,
vmesni produkt pri izdelovanju umetne
svile, 10. vrh v vzhodnih Karavankah nad
Mežiško dolino, pod katerim po narodni
pripovedki spi kralj Matjaž s svojo vojsko
(2126 m), 12. saditvi namenjena rastlina,
sajenec, 13. umetnica, ki ustvarja s čopi¬
čem in barvami, 15. gost usedek na dnu
tekočin; goščava, 17. strokovnjakinja za
gozdove, 18. kalijev karbonat, sestavni del
pepela lesa, 20. kot las tanka cev, ki jo
uporabljajo kemiki, 22. os. zaimek žen. sp.,
24. določen kraj shajanja partizanskih ku¬
rirjev, 25. prebivalka gl. mesta Grčije,

26. strojniški element, sestavni del vijaka,

27. ime popularne španske pevke Montiel,
29. pripadnica bele rase, 30. glavno mesto
republike Bosne in Hercegovine, 31. sku¬
pina galvanskih ali akumulatorskih čle¬
nov; skupina enakih naprav, 32. poklon,
dar, 34. izdelovanje parketa, 36. pokrivalo,
38. del pohištva, v katerega spravljamo
različne stvari, 39. nerodovitna hrvaška
pokrajina, 40. podobe, ki se nam prikazu¬
jejo med spanjem.

Upamo, da smo uganili vaše želje. Za izžrebanje med zveste
potrošnike

»šumi« žvečilnih cigaret

smo pripravili tele nagrade:

• VeloSolex kolo s pomožnim • 5 električnih gramofonov

motorjem • 10 kolekcij beat plošč

• šotor za tri osebe • 1 5 kolekcij »šumi« izdelkov

• 5 PONY koles

Kaj morate storiti?

Od 10 škatlic »šumi« žvečilnih cigaret odrežite ožje stranice s slo¬
venskim besedilom. Pri eni škatlici odrežite še sličico, na njeno
hrbtno stran pa napišite svoje ime in priimek ter točen naslov
Kuverto z 10 odrezki in sličico pošljite do 30. aprila 1969
na naslov:

»Šumi«, Ljubljana, Gradišče 7. z oznako

NAGRADNO ŽREBANJE

Imena izžrebancev bomo objavili 25. maja 1969.