Zlati grb Občine Nazarje Društvo upokojencev Nazarje Mozirski radioamaterji že Francu Grudniku za delo na ob 70-ietnici prejelo čestitke, tretjič sodelovali na gasilskem področju pohvale in zlati plaketi evropskem tekmovanju Field day STRAN 3 STRAN 12 STRAN 20 Oglasi Odprto vsak dan od 8. do 22. ure. 2 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 Iz vsebine: Tretja stran Nepravična porazdelitev davčnih bremen Tema tedna: Ali je res narejen prvi korak v smeri boljše davčne ureditve?..........................4 Mozirje: Pričetek gradnje petkrakega krožišča naslednji mesec...................................5 MOS Celje: Osebni stik s strankami na sejmu je še vedno zelo pomemben..........6 Nazarje: Nov stanovanjsko poslovni kompleks bo zaključen v drugi polovici leta 2017.........7 CSD Mozirje: Pravočasno preverite, kdaj se izteče vaša socialna pravica...........................10 Intervju: Marija Vrtačnik, predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje..................15 Prvi Savinja beer fest: Pivo od stojnice do stojnice.............................19 Bohačev toplar Nazarje: Obiskovalcem tržnice pripravili razstavo krompirja..............................................19 Vlada Republike Slovenije je pred štirinajstimi dnevi potrdila predlog davčnega prestrukturiranja. Do potrditve omenjenega predloga v obliki zakonskih aktov v državnem zboru je tako le še en korak, ki spričo prepričljive koalicijske večine ni vprašljiv. Omenjeno davčno prestrukturiranje prinaša rahlo razbremenitev plač, vendar hkrati tudi dodatno obremenitev gospodarstva z višjo davčno stopnjo od dohodka pravnih oseb. Velja spomniti, da podjetja že plačujejo več iz naslova obremenitve podjemnih pogodb, študentskega dela in višjih zavarovalnih osnov, obljube koalicije o razbremenitvi delovnega razmerja na račun širjenja osnov po principu »vsako delo šteje« pa so očitno že pozabljene. Skupna vrednost davčnega prestrukturiranja je zelo majhna, le okoli sto milijonov evrov, predvsem pa je takšno davčno prestrukturiranje nekorektno do večine zaposlenih v gospodarstvu. Vlada namreč z njim omogoča majhno zvišanje neto plač le nekaterim skupinam zaposlenih, medtem pa je letos že za bistveno več kot sto milijonov evrov namenila za višje plače v javnem sektorju, še več pa sindikati javnega sektorja zahtevajo za prihodnje leto. Od aprila lani do aprila letos se je v Sloveniji število delovnih mest povečalo za 10.923. Od tega jih je kar 6.003, torej dobra polovica, v javnem sektorju oziroma v sektorju države in javnih družb. Namesto da bi vlada razbremenila podje- tja in odprla več možnosti za investicije ter nova delovna mesta v gospodarstvu, zmanjšuje brezposelnost z zaposlovanjem v javnem sektorju. Primerjava med aprilom 2008 in aprilom 2016 pokaže, da imamo v Sloveniji ob koncu krize v sektorju države 14.000 več zaposlenih, v zasebnem sektorju pa 60.000 manj. Ni čudno, da je javna poraba v Sloveniji za več kot 600 milijonov evrov višja, kot bi bila, če bi bila na nivoju povprečja javne porabe članic EU. Pravi vir za javnofinančno stabilnost je v znižanju pretirane javne porabe in alternativnih virih, ne pa v zviševanju davkov za podjetja. Predlog alternativne davčne reforme, ki sta ga skupaj pripravili Gospodarska zbornica Slovenije in združenje davčnih svetovalcev, bi prinesel korist zaradi višjih neto plač bistveno večji skupini delovno aktivnih, 570.000 zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju. Posledično bi v javnih blagajnah sicer izpadlo 320 milijonov evrov, ki pa bi jih lahko nadomestili z nižjo javno porabo (okoli sto milijonov evrov) in alternativnimi viri. In kako bo davčna reforma vplivala na delovanje nevladnih organizacij? O tem v tokratni temi tedna na naslednjih straneh. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Dragq (favkqrijq, ogovarjamo ti, cfq &mo prejeli lvo| klic glecje požara, pricfemo takoj, ko nam boš vrnila ¡2poinjen formuler, ki ti gq pošiljamo po ekspresni pošti, ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 38, 23. september 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 3 res narejen prvi korak v smeri boljše davčne ureditve? Tema tedna PRIHAJA NOV PAKET DAVČNIH SPREMEMB Ali je Pred nami je davčno pestra jesen, saj se obeta kar nekaj sprememb v zvezi z davki. Vlada je namreč potrdila paket zakonskih sprememb, v katerem glavni vlogi zavzemata novela zakona o dohodnini in novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, spremlja pa ju še novela zakona o davčnem postopku. Državni zbor bo vse tri novele obravnaval v jesenskem času, v veljavnost pa naj bi stopile s 1. januarjem prihodnje leto. Kot kažejo prvi odzivi, s spremembami ni nihče prav zadovoljen, na finančnem ministrstvu pa pravijo, da gre za vsaj prvi korak v smeri boljše davčne ureditve. ZA OPROSTITEV DAVKA NA DOBIČEK NEVLADNIM ORGANIZACIJAM NI BILO POSLUHA Niti na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) niti sindikati in delodajalci s spremembami niso zadovoljni. Na drugačno davč- no ureditev so želeli vplivati tudi v Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), pod okriljem katerega je več kot 900 društev in zavodov. Ker si veliko nevladnih organizacij s tržno dejavnostjo zagota- vlja obstoj, je CNVOS vladi predlagal, da država tovrstne organizacije oprosti davka na prihodke iz njihove pridobitne dejavnosti, a le do višine 40.000 evrov. Društva, kot so gasilska in ostala prostovoljska društva, bi lahko zbrana sredstva z organiziranjem veselic, kulturnih prireditev, s prodajo koledarjev, novoletnih voščilnic itd. vložila v delovanje svoje organizacije. O ODPISU DAVKA NA DOBIČEK MORDA PRIHODNJIČ Finančno ministrstvo, ki ga je ob predstavitvi sprememb zastopala mag. Mateja Vraničar Erman, takrat še v vlogi državne sekretarke, oprostitve ni podprlo. Svojo odločitev je med drugim utemeljilo s pomislekom, da se predlog nanaša na nevladni sektor, ta pa ni enotno definiran. Poleg tega menijo, da bi predlagana meja za obdavčitev zahtevala dodatno preverjanje pogojev in možnost za izogibanje davkom, povzročila bi dodatna administrativna bremena ter stroške zavezancu in davčnemu organu. Zato je padla odločitev, da razmislek o možnih novih spremembah Zakona o davku od dohodka pravnih oseb preložijo na prihodnje leto. V CNVOS so bili nad takšno odločitvijo ministrstva in vlade razo- Našaanketa Ali naj se država odpove davku od dobička neprofitnih organizacij? Društva v Sloveniji in v naši dolini za svoje delovanje in dvig kvalitete življenja v kraju, kjer delujejo, pogosto pripravljajo različne akcije, s katerimi pridobijo sredstva. Veselice gasilskih in drugih društev, dobrodelni koncerti in druge akcije ne bi bile izvedljive, če se delo ne bi opravilo prostovoljno, kajti tako je privarčevan marsikateri evro. Država tudi v teh primerih zaračuna in pobere davek na dobiček. Zneski navadno niso visoki, a marsikateremu društvu bi olajšali obstoj in delo. Se naj država odpove temu davku? Milan Matko, Nazarje Sam delam v več društvih, kjer se trudimo, da pripravimo prireditve, ki dvigujejo kvaliteto življenja v kraju. Seveda je delo opravljeno na prostovoljni bazi in ne vidim vzroka, zakaj ne bi dobička, ki pri tem nastane, vrnili v društveno blagajno. S tem pri-pomoremo tako h kvaliteti kot kvantiteti. Organizatorji si dobička ne delijo, zato ostaja grenek priokus, da del kolača v obliki davka »pokasira« država. Branka Ermenc, Gornji Grad Društva, kot so gasilska, Rdeči križ ali njim podobna, delujejo v korist ljudi in se trudijo, da z različnimi prireditvami pridobijo sredstva, ki jih, verjamem, vrnejo v društvo. Z njimi namreč izboljšajo delovanje in pogoje dela. Sem pa kot gostinec skeptična do tistih akterjev, ki ustanovijo društvo, da bi se izognili plačilu različnim dajatvam. To so predvsem kakšni klubi. Franc Finkšt, Trnovec Kot gasilec lahko zatrdim, da sredstva, ki jih gasilci pridobimo z organizacijo veselic in prodajo koledarjev, vedno vračamo nazaj v društvo, saj nam država oziroma lokalna skupnost nameni premalo denarja za delovanje. Sam podpiram prizadevanja, da bi davek na dobiček za tovrstna društva ukinili. Upam, da bo temu naklonjena tudi širša javnost in država. Saj, ko nas rabijo, nikoli ne odrečemo pomoči, čeprav se država do nas obnaša mačehovsko. Marta Čopar, Loke Zaupam domačim gasilcem in gasilcem v dolini. Sem pa še vedno skeptična kar se Rdečega križa tiče zaradi vseh dogodkov, ki so se v preteklosti dogajali v tej organizaciji. Vsekakor bi podprla vsa prizadevanja neprofitnih organizacij za odpravo davka na dobiček, saj denar vlagajo nazaj v društvo. Gasilci s prodajo koledarjev in organizacijo veselic pridejo do sredstev, ki jih vložijo v nabavo prepotrebne opreme. Marija Drobež, Ter Za naše gasilce lahko rečem, da denarja ne delijo med seboj, temveč ga vračajo nazaj v društvo in omogočajo delovanje in nakup različne potrebne opreme. Za druga društva bi pa težko rekla. Vsekakor se mi ne zdi prav, da bi humanitarna društva plačevala davek na dobiček, in bom podrla njihova prizadevanja za odpravo davka. Pripravila in fotografirala Marija Sukalo 4 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 Tema tedna, Aktualno čarani, a kot so zapisali na svoji spletni strani, njihovega boja še ni konec. Svoje ideje ne nameravajo opustiti, ampak se z zavezniki že dogovarjajo glede nadaljnjih korakov. Odločeni so namreč, da se denar, ki ga dobrodelne organizacije zaslužijo z raznimi akcijami, ne bo več dolgo pretakal v državno blagajno. SPREMENJENA BO DOHODNINSKA LESTVICA Sicer pa davčni paket prinaša kar nekaj sprememb. Predlog novele zakona o dohodnini prinaša spremembe dohodninske lestvice, tako da se bodo razbremenile plače, ki so nadpovprečno obremenjene, vendar se hkrati ohranja najvišji razred s 50-od-stotno obdavčitvijo. Nekaj koristi je tudi za tiste z nižjimi prihodki. Predlog vsebuje določbo, da se prag za upravičenost do dodatne splošne olajšave zvišuje z veljavnih 10.866,37 evra na 11.166,37 evra. Višina splošne olajšave kot tudi dodatne splošne olajšave pa ostaja na ravni iz leta 2016. To lahko pri zavezancih, ki uveljavljajo le osebno olajšavo, zniža dav- čne obveznosti tudi do 100 evrov navzgor. BOŽIČNICA, ČE NE BO PREVISOKA, PO NOVEM NEOBDAVČENA Spremembe se obetajo tudi pri obdavčenju božičnice. Iz dohodnine bodo izvzeta izplačila božični-ce oziroma 13. plače, ki ne bodo presegala 70 odstotkov povprečne plače, se pa bodo od teh izplačil še naprej v celoti obračunali prispevki za socialno varnost. Izplačevanje nagrade bo tako davčno nagrajeno, vendar država napoveduje tudi dvig stopnje obdavčitve dobičkov s 17 na 19 odstotkov, kar pa podjetniki seveda ne odobravajo. Država bi s tem pridobila za 60 milijonov evrov več davka na dobiček. Novosti in poenostavitve za davčne zavezance prinaša tudi novela zakona o davčnem postopku, saj predvideva dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga, možnost zamika roka plačila davkov in prispevkov za pet dni po izplačilu plač ter spremembo višine obrestnih mer za zamudnike pri plačilu davčne obveznosti. Tatiana Golob Janko Žuntar, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline: »Zbiranje sredstev na različne načine, ki se jih poslužujemo gasilci, predstavlja velik prihodek za društva. Odpis davka bi bil zato za gasilce zelo dobrodošel. Skoraj vsa zbrana sredstva namenjamo za obnovitev izrabljene opreme, ki je ključnega pomena za varno delo naših gasilcev. O možnostih odpisa smo se z mag. Vraničar Ermanovo že pogovarjali in na finančnem ministrstvu so za gasilska društva pokazali razumevanje v tej smeri. A kot so nam razložili, je težava je v tem, da ministrstvo ne more določenih društev izločiti iz danih okvirjev, saj je še veliko drugih dobrodelnih organizacij, ki ravno tako delujejo v prid sočloveka. Težko je dati enim prednost, drugim pa ne. Verjamem, da bi takšno ravnanje prizadelo veliko drugih prostovoljcev, ki se ravno tako trudijo in delujejo v dobro ljudi, kot to počnemo gasilci. Vsekakor zagovarjam, da je potrebno še naprej iskati boljše ureditve statusa in obdavčenja dobrodelnih organizacij, poudarjam pa, da smo bili že zelo zadovoljni, ko je bila kar hitro po sprejetju že ukinjena obvezna raba davčnih blagajn na veselicah. Z organiziranjem veselic in drugih dogodkov gasilci zberemo kar nekaj finančnih sredstev, s katerimi si pomagamo pri delovanju. Res pa je, da se moramo zamisliti nad tem, ali so vedno številčnejše akcije, ki so žal nujne pri zbiranju dodatnega denarja, res prava pot do nakupa, na primer, nujno potrebnega gasilskega kombija. Je prav, da moramo prositi ljudi za njihove prispevke, ki jih vedno težje dajejo, da lahko pridemo do nujno potrebne opreme, s katero rešujemo življenja? Mislim, da to ni prav, zato moramo delati na tem, da se sistem financiranja ustrezno spremeni.« KROZISCE PRI AVTOBUSNI POSTAJI MOZIRJE Pričetek del naslednji mesec Za izvajalca gradnje petkrake-ga krožišča pri mozirski avtobusni postaji je bilo na razpisu kot najugodnejše izbrano podjetje VOC Celje d. d. Z deli bodo pričeli v naslednjem mesecu, rok dokončanja je 31. maj prihodnje leto. Projektno dokumentacijo za to investicijo je morala pridobiti Občina Mozirje. Projekt je trenutno v fazi pridobivanja zemljišč, pogodbe z lastniki so tik pred podpisom. Takoj zatem bodo lahko izvajalci pričeli z deli. Promet bo na tem delu oviran do konca maja prihodnje leto, ko je določen zadnji rok izvedbe. Prihodnje leto pa naj bi se pričela tudi gradnja trokrakega krožišča v Ljubiji, pri odcepu na regionalni cesti za Velenje. Projekt je uvrščen v državni proračun za prihodnje leto. Direkcija za ceste je trenutno v ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE fazi pridobivanja projektne dokumentacije, pripravljene so tudi že pogodbe za odkup potrebnih zemljišč. Izvedba je načrtovana v letih 2017-2018. Benjamin Kanjir Letos pozornost namenjena zaposlovanju invalidov Tretje krožišče na regionalni cesti bo Mozirje dobilo do prihodnjega maja. (Foto: Benjamin Kanjir) Kot že nekaj let zapored, tudi letos Zavod RS za zaposlovanje pripravlja dan odprtih vrat, da bi zainteresiranim predstavil svojo dejavnost in možnosti za zaposlovanje ter ukrepe politike aktivnega zaposlovanja, ki jih izvajajo. Dan odprtih vrat je pripravil tudi Urad za zaposlovanje Mozirje. Posebej so tokrat izpostavili možnosti zaposlovanja invalidnih oseb. Dogajanje je potekalo v četrtek, 22. septembra. Razdeljeno je bilo v štiri sklope, in sicer: zaposlitvena rehabilitacija in spodbude države za delodajalce, izvajanje kvot-nega sistema zaposlovanja invalidov v praksi, program socialne vključenosti in predstavitev aktualnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Marija Lebar Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 5 Gospodarstvo MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN PODJETNOSTI MOS CELJE Osebni stik s strankami na sejmu je še vedno zelo pomemben V nedeljo so se zaprla vrata največjega mednarodnega sejma obrti in podjetnosti v regiji. Kot ocenjujejo v družbi Celjski sejem, so letošnje številke presegle tiste iz lanskega leta in so dobra popotnica za prihodnji, jubilejni petdeseti MOS v letu 2017. Med razstavljavci se tradicionalno predstavljajo tudi podjetja in samostojni podjetniki iz Zgornje Savinjske doline. Letos je pripravila svoj razstavni prostor tudi mozirska obrtno--podjetniška zbornica. ŠTEVILKE PRESEGLE LANSKOLETNE Predstavilo se je preko 1.500 razstavljavcev, sejem pa je obiskalo okoli 125 tisoč obiskovalcev. Vsi kazalci nakazujejo, da se trendi gospodarstva v Sloveniji dvigujejo, tudi rezultati ankete zadovoljstva med obiskovalci in razstavljavci so zelo obetavni. Izvršni direktor Celjskega sejma mag. Robert Otorepec je povedal: »Velika večina obiskovalcev je sejem ocenila z oceno uspešno ali zelo uspešno, več kot 80 odstotkov jih bo sejem obiskalo ponovno prihodnje leto. Tudi dve tretjini razstavljavcev je sejem ocenila za uspešen, več kot 75 odstotkov pa je sodelovanje napovedalo tudi prihodnje leto. Na osnovi teh podatkov lahko letošnji sejem ocenim kot uspešen. Ponovno zadovoljstvo obiskovalcev in razstavljavcev raste in samo upam, da bodo v prihodnjem letu na 50. MOS-u rezultati še naprej rasli.« Razstavni prostor Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje, kjer se je predstavilo več zgornjesavinjskih obrtnikov s svojo ponudbo. (Fotodokumentacija OOZ Mozirje) SKUPNA PREDSTAVITEV Po večletnem premoru so se na Območni obrtno-podjetniški zbornici (OOZ) Mozirje odločili, da zagotovijo razstavni prostor in k sodelo- vanju povabijo svoje člane. Odzvali so se številni lesarji, predstavitev sta dopolnila še Brinečev kmečki mlin ter Vrtnarstvo in cvetličarstvo Skor-nšek. Kot je povedal Janez Kaker, predsednik OOZ Mozirje, se zbornica trudi ponuditi članom kakovosten servis, uresničitev posameznega projekta pa je odvisna od odziva članov. Na letošnjo ponudbo za sodelovanje na skupnem razstavnem prostoru so se tako odzvali Loghouse s sedežem v Nazarjah, Mizarstvo Melu iz Luč, Mizarstvo Kaker Mozirje, Žaga - Tiples iz Zgornjih Pob-režij, Stopar Tomaž s.p., Mozirje, Brinečev kmečki mlin z Rečice ob Savinji ter Vrtnarstvo in cvetličarstvo Skornšek iz Mozirja. ZADOVOLJNI Z ODZIVOM OBISKOVALCEV Gorazd Venek iz podjetja Loghouse pravi, da so zadovoljni z odločitvijo za skupni način predstavitve na sejmu. »Lahko rečem, da zanimanje za leseno gradnjo iz leta v leto raste, to se pozna tudi na odzivu obiskovalcev, ki iščejo različne informacije. Sodelovanje na sejmu vsekakor pripomore k navezovanju poslovnih stikov.« Tudi direktor in lastnik podjetja Melu Alojz Seli-šnik predstavitev svoje družbe po več letih, ko niso sodelovali na MOS-u, ocenjuje pozitivno. »Mislim, da je bila skupna predstavitev prava VSE ZA OGREVANJE ODSLEJ NA ENEM MESTU Na dnevu odprtih vrat predstavitev toplotne tehnike Franc Hudournik se je z ogrevanjem pričel ukvarjati pred štirimi leti. Pred dvema je v njem dozorela ideja, da sredi Mozirja odpre razstavno prodajni salon, ki se je, kot sam pravi, dobro prijel. Sedaj v njega uvaja tudi maloprodajo. STRANKE PRIČAKUJEJO ZA SVOJ DENAR NAJVEČ V njem je imel doslej razstavljeno celo vrsto ogrevalnih naprav na različne energente. Po uvodnem tipanju strank je slednjih vse več, so vse bolj zahtevne in pričakujejo za svoj denar največ. Hudournik kot strokovnjak vsakomur svetuje, glede na njegove potrebe in možnosti. TRGOVINA ZALOŽENA OD TAL DO STROPA Pri svojem delu se srečuje tudi z monterji ogrevalnih naprav. Začutil je njihovo potrebo po različnih delih, ki jih potrebujejo pri montaži. Vso to opremo nabavljajo v Šoštanju, Velenju ali Celju, saj specializirane trgovine, ki bi na enem Bosch solarna rješenja Bosch ogrevalna tehnika je bila na ogled v specializiranem predstavitvenem tovornem vozilu. (Foto: Benjamin Kanjir) mestu ponujala vse za ogrevanje in vodovod, bližje ni. Odločil se je, da bo začel slednje sam tržiti, zato je trgovino sedaj založil od tal do stropa. V maloprodaji odslej ponuja pocinkane materiale, alumplast in bakrene izdelke. Torej vse, kar monterji potrebujejo pri svojem delu. PREDSTAVITEV BOSCH OGREVALNE TEHNIKE Maloprodajo je strankam Franc Hudournik predstavil na dnevu odprtih vrat, ki ga je organiziral 19. septembra. Ob tem je potekala predstavitev Bosch toplotne tehnike. Predstavili so vse novosti iz svojega prodajnega programa ter akcijo jesen z Junkers in Bosch aparati. V akciji so kon-denzacijski plinski grelniki, toplotne črpalke za ogrevanje in za pripravo sanitarne vode, program električnih grelnikov vode in elektro kotli. Tudi na tej predstavitvi, ki je bila dobro obiskana s strani potencialnih kupcev, so strokovnjaki svetovali in skupaj s strankami iskali optimalne rešitve. Benjamin Kanjir 6 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 Gospodarstvo Na in ob umetnem jezeru je predstavljen del ponudbe doživljajev, ki jih gostom omogoča devet partnerjev iz naše doline, ki delujejo pod skupnim imenom Savinja je zakon. (Fotodokumentacija Kampa Menina) odločitev, ki bo pripomogla k marsikateremu poslu.« Podjetje Žaga - Tiples se je na sejmu v sodelovanju s partnerji predstavljalo že v preteklosti. Letos so izkoristili priložnost, ki jo je ponudila zbornica. Kot je povedal direktor Stanko Kopušar, so se predstavili z lesnimi polizdelki, z elementi za montažne lesene hiše in z leseno notranjo opremo. LOKALNA PONUDBA VSE BOLJ CENJENA Na skupnem razstavnem prostoru je sodeloval tudi Brinečev kmečki mlin. Lastnik Boštjan Ko-lenc je bil nad povabilom navdušen. »Veseli me, da se je zbornica odločila za ta korak. Tako se vidi, da obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini deluje z živahnim utripom.« Na stojnici so predstavili svoje moke pa tudi pecivo. Velik poudarek so dali ponudbi poslovnih daril, kot je na primer moka in piškoti v lični embalaži. »Povpraševanje po izvirnih poslovnih darilih in po lokal- no pridelanih izdelkih je iz leta v leto večje. Imamo stalne odjemalce, ki pri nas naročajo poslovna darila, sejem pa je bil priložnost, da se predstavimo še širše,« je dejal Ko-lenc. GLIN S POSODOBLJENO LINIJO Skupina Glin je na sejmu redno prisotna. Predstavili so se s svojo klasično ponudbo, vsakič pa ponudijo tudi kakšno novost. Tokrat je bila to linija oken in vrat s posodobljenim dizajnom. »Povpraševanje po naših izdelkih je bilo znatno,« je povedala direktorica prodaje Darija Vrhovnik. »Kakšen je bil dejanski učinek, pa bomo lahko rekli šele potem, ko bomo dobili tudi konkretne ponudbe in sklenili pogodbe.« SAVINJA JE ZAKON Pod takim skupnim imenom se je na MOS-u predstavilo devet partnerjev iz naše doline, ki delujejo na področju turizma. Obiskovalci sejma so lahko uživali na ume- tnem jezeru, kjer so lahko preizkusili številne vodne dejavnosti, pri čemer je šlo na roko tudi lepo vreme. Kot je povedal lastnik Kampa Menina Jure Kolenc, so se skupinsko tokrat predstavili drugič. »Prav je, da se predstavljamo v Celju, saj nas povezuje skupna reka Savinja. Lahko rečem, da naša ponudba doživljajev, ki jih gostom omogočamo v Zgornji Savinjski dolini, zbuja čedalje več interesa. Skupaj ponujamo številne adrenalinske in spro-stitvene programe - od smučanja, raftinga, skokov s padali, kolesarjenja, velnesa, trekinga, pohodništva pa tudi nastanitev. Torej je to kompletna ponudba za kakovostno in vznemirljivo preživljanje prostega časa na območju naše doline.« NOVOST - DROBILEC LESA Sašo Črešnik iz Biomase d. o. o. Luče ugotavlja, da so v podjetju z obiskom srednje zadovoljni, še vedno pa je povpraševanje tolikšno, da je sodelovanje na sejmu smiselno. Prvi stik z morebitnimi strankami je pomemben, naprave za ogrevanje z biomaso pa še vedno aktualne. Na ogled so postavili klasične in kombinirane kotle za kurjenje z dvema energentoma, to je s peleti in drvmi. Kot novost so predstavili drobilec za industrijsko predelavo lesa. MILWAUKEE Z NOVIM KLADIVOM Podjetje Grlica iz Mozirja je kot ekskluzivni distributer za profesionalno električno orodje ameriške blagovne znamke Milwaukee v Sloveniji na sejmu prisotno tradicionalno. Pripravijo demonstracijo orodja in vsako leto predstavijo nekaj novosti iz aktualnega programa. Letos so še posebej izpostavili prvo akumulatorsko motorno kladivo na svetu - to je kladivo SDS -MAX z 18-voltnim akumulatorjem in kapaciteto 9,0 Ah. Glede na pozitivne izkušnje in odzive kupcev bodo na sejmu sodelovali tudi v prihodnje, meni direktor Tone Grlica. Marija Lebar Skupina Glin je na razstavnem prostoru posebej izpostavila novo, modernejšo izvedbo les/alu okna in novo linijo lesenih vhodnih vrat. (Fotodokumentacija Glin) NOV STANOVANJSKO POSLOVNI KOMPLEKS V NAZARJAH Gradnja bo zaključena v drugi polovici leta 2017 Drugi objekt stanovanjsko poslovnega kompleksa v Nazarjah vidno raste. Izvajalec gradbenih del je Mograd d. o. o. Mozirje, investitor pa podjetje Gradiatim. Prvotno načrtovanih oskrbovanih stanovanj zaenkrat v stavbi ne bo, bodo pa stanovanja primerna za bivanje tako za starejše kot za mlade družine. Kot pravi direktor investitorja Gradiatim Peter Sevnik, njihovo podjetje v zgradbi ne bo zagotavljalo servisa, kot velja za oskrbovana stanovanja, kar je bilo načrtovano prvotno. Vendar pa bo del stanovanj zgrajenih po standardih za oskrbovana stanovanja. Prilagojena bodo za bivanje starejših in gibalno oviranih oseb. V zgradbi bo tudi dvigalo. Poleg omenjenega bo na voljo več manjših trisobnih stanovanj, primernih za mlade družine. Tem bo namenjeno še otroško igrišče, ki ga bo opremil investitor po zaključku gradbenih del. Gradnja poteka v skladu s terminskim planom. Objekt bo zgrajen ter pridobljeno uporabno dovoljenje nekje v drugi polovici prihodnjega leta. »Za kar nekaj stanovanj imamo zaradi ugodne cene že sklenjene predpogodbe, prav tako za poslovne prostore v pritličju. Blok bo sicer imel dve nadstropji,« pojasnjuje Sevnik in dodaja, da je gradnja v skladu z modernimi standardi stanovanjske gradnje, stavba pa bo narejena z najsodobnejšimi materiali. Marija Lebar Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 7 Iz občin SLAVNOSTNA SEJA V DOMU KULTURE NAZARJE Zlati grb Francu Grudniku za delo na gasilskem področju V spomin na vpis osnovne šole v register vzgojno-izobraževal-nih zavodov Republike Slovenije septembra 1997 v občini Nazarje praznujejo svoj praznik. V domu kulture so v petek, 16. septembra, pripravili slavnostno sejo, na kateri so podelili zlati, srebrni in tri bronaste grbe občine ter osem župa- jo kvaliteto življenja in spreminjajo tako podobo Nazarij kot drugih krajev v občini. Šmartno ima novo Nagrajenci občine Nazarje 2016 ZLATI GRB OBČINE ... je prejel Franc Grudnik iz Nazarij za dolgoletno delo v PGD Nazarje. Vrsto let sta bila z ženo hišnika v gasilskem domu in s svojo pridnostjo in znanjem skrbela za njegovo urejenost. Za delo v društvu je prejel več odlikovanj. Kljub devetim križem se še vedno udeležuje različnih gasilskih prireditev in tvorno deluje v domačem društvu. SREBNI GRB OBČINE ... je prejelo Športno društvo Lipa Šmartno ob Dreti, ki s svojim delovanjem ohranja, zagotavlja in spodbuja rekreacijo mladih ter starejših na lokalnem in regionalnem nivoju. S prostovoljnim delom se trudijo, da v dobrem vzdušju sodelujejo starejši in mlajši ter tako širijo dejavnost v športnem centru Račnek. BRONASTI GRB OBČINE ... so prejeli: Frančišek Praznik iz Dobletine za predano delo v gasilskih vrstah z namenom pomagati ljudem v stiski. Zaupane so mu bile številne funkcije, ki jih je uspešno in predano opravljal. Pavel Skok iz Vologa vedno nesebično pomaga v kraju kot gasilec in krajan. Sodeloval je pri obnovi gasilskega doma in stanovanja PGD Gorica ob Dreti ter številnih drugih projektih društva. Franc Praznik iz Spodnjih Kraš je vrsto let aktiven član različnih društev, v preteklosti tudi član krajevnega odbora. S svojo delavnostjo je pripomogel k uspešni izvedbi različnih nalog. ŽUPANOVO PRIZNANJE ... so prejeli: gradbeni odbor za obnovo podružnične cerkve sv. Jošta za uspešno organizacijo in delo pri prenovi cerkve, Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline ob 40- letnici delovanja, Združenje šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline ob 60-letnici delovanja, Društvo upokojencev Nazarje in Lovska družina Dreta Nazarje ob 70-letnici delovanja, Ajda Nina Vivod in Larisa Kotnik iz Nazarij za dosežen uspeh na glasbenem področju v mednarodnem merilu ter Marta Šporin iz Šmar-tnega ob Dreti kot zlata maturantka za odličen uspeh na poklicni maturi. Dobitniki priznanj z županom Matejem Pečovnikom (prvi z desne) in podžupanom Bojanom Štrukljom (prvi z leve) (Foto: Marija Sukalo) novih priznanj. Prejeli so jih posamezniki in društva, ki so s svojim delom v preteklosti najbolj izstopali ter doprinesli k razvoju in napredku občine. Letošnji zlati grb občine je prejel 90-letni Franc Grudnik iz Nazarij za delo na gasilskem področju. CENTER NAZARIJ TRENUTNO ENO SAMO GRADBIŠČE O dosežkih in pridobitvah je spregovoril župan Matej Pečov-nik, ki ni skrival zadovoljstva ob dejstvu, da je center Nazarij trenutno eno samo gradbišče. Pričeli so namreč z izgradnjo kro-žišča in rekonstrukcijo ceste. S končanjem tega projekta bo center Nazarij dobil novo podobo. Asfaltirani sta parkirišči ob trgovini in bloku, začela se je gradnja novega stanovanjsko poslovnega objekta. KONČANI ŠTEVILNI PROJEKTI ZA DVIG KVALITETE ŽIVLJENJA Sicer pa je bilo po Pečovniko-vem mnenju preteklo leto za občino zelo bogato, saj so uspeli izvesti številne projekte, ki dviguje- parkirišče, preplasteno cesto skozi kraj in pločnik za pešce. Odmevne so prostovoljne akcije. Občani so v Pustem Polju prenovili brv, v Kokar-jah so se lotili opornega zidu na Suhi, obnovili so cerkev svetega Jošta v Rovtu. OBČINA PO MERI LJUDI »Občina smo ljudje, so društva, so delovne organizacije. Če se vsi skupaj povežemo, lahko ogromno naredimo,« je povedal župan. »Ljudje so tisti, ki delajo občino prepoznavno in po meri ljudi. A pri tem so pomembna tudi finančna sredstva, ki jih država nameni za razvoj občin. V jeseni nas čaka priprava proračuna za prihodnje leto. Načrtov je še veliko, predvsem na cestni infrastrukturi. Z ostalimi zgornjesavinjskimi občinami sodelujemo tudi na skupnih projektih. Lahko rečem le, da projektov ne bo zmanjkalo, želja in potreb pa tudi ne.« S kulturnim programom so dogodek obogatili člani domačega kulturnega društva in Glasbene šole Nazarje. Marija Šukalo 8 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA Znani zmagovalci natečaja za promocijo zdravja na delovnem mestu V Sloveniji že nekaj časa poteka projekt z naslovom Vseslovenska kampanja za ozaveščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu. V okviru projekta je potekal natečaj za izbor najboljših ukrepov delodajalcev za spodbujanje in promocijo zdravja na delovnem mestu. Med zmagovalci so kar tri gospodarske družbe iz SAŠA območja. ZDRAVI ZAPOSLENI - KLJUČ DO USPEŠNEGA PODJETJA Slogan omenjene kampanje je Zdravi zaposleni - uspešna delovna organizacija. V projektu kot partner sodeluje tudi Savinjsko-šaleš-ka gospodarska zbornica, ki je na omenjeno temo že večkrat pripravila različne informativne in promo- SKUPNOST OBČIN SLOVENIJE cijske delavnice in dogodke. Na natečaju so gospodarske družbe Plastika Skaza, Invel ter Gorenje dosegle izjemen uspeh, saj so zmagale v kar štirih od šestih razpisanih kategorij. PLASTIKI SKAZA ZMAGA NA NACIONALNEM NIVOJU Strokovna komisija je ocenjevala inovativnost, možnost splošne uporabnosti, učinkovitost, zahtevnost uvajanja in uporabno vrednost posameznih ukrepov ter med prispelimi izbrala najboljše. Najboljši ukrep promocije zdravja na delovnem mestu na nacionalni ravni je pripravila Plastika Skaza d. o. o. V kategoriji mikro podjetij je bil najboljši ukrep podjetja Invel d. o. o. Za najboljšega v kategoriji srednje velikih podjetij je ponovno V drugem krogu pogajanj za povprečnine še brez preboja Pretekli ponedeljek je potekal drugi krog pogajanj za financiranje občin s strani države v letih 2017 in 2018. Udeleženci sestanka so obravnavali predlog spremenjenega izračuna primerne porabe in predlog zagotavljanja sredstev po 21. členu Zakona o financiranju občin. PREDSTAVNIKI OBČIN IZPOSTAVILI PREDLOG VIŠINE POVPREČNINE V skladu s sklepi, ki so jih sprejeli na skupščini v Velenju, so predstavniki občin izpostavili predlog višine povprečnine. Ta izhaja iz 536 evrov izračunanih na podlagi zakonskih določil. Pri izračunu, tako občine, je potrebno upoštevati tudi obveznosti občin za ponovno subvencioniranje za najem tržnih stanovanj, zaradi dviga vrednosti plačnih razredov, prav tako je potrebno vzeti v obzir odstotek gospodarske rasti. slavila Plastika Skaza. Kot ukrep z najbolj celostnim pristopom k promociji zdravja na delovnem mestu pa je strokovna komisija razglasila ukrep družbe Gorenje d. d. NA NATEČAJ PRIJAVLJENIH VEČ KOT 120 UKREPOV Na omenjeni natečaj je prispelo 109 prijav ali več kot 120 različnih ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu, ki jih je poslalo 56 delovnih organizacij. Namen natečaja za izbor najboljših ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu je bil spodbuditi delodajalce k širjenju ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu in uvajanje teh ukrepov na delovnem mestu tudi tam, kjer jih še ne izvajajo ali bi želeli svoje programe razširiti in obogatiti. PRIZNANJA BO PODELILA MINISTRICA Priznanja za najboljše ukrepe bo delovnim organizacijam podelila častna pokroviteljica projekta, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak na zaključni konferenci projekta. Dogodek bo potekal 12. oktobra v grand hotelu Union v Ljubljani. Vsi nagrajeni ukrepi bodo predstavljeni tudi v brošuri, izdani v okviru kampanje. Marija Lebar VLADA SE NE DRZI OBLJUB Izračunan najnižji skupni znesek sredstev, ki bi jih občine potrebovale, tako znaša cca. 542 EUR na prebivalca. Dr. Ivan Žagar, podpredsednik SOS, je poudaril, da se kljub zavezi vlade, da ne bo dovolila nalaganja novih finančnih bremen občinam, to še ni zgodilo. POGAJANJA ŠE NISO KONČANA Pogajalka vladne strani mag. Mateja Vraničar Erman je občinam ponudila 529 evrov na prebivalca in dva odstotka nepovratnih sredstev za investicije ter možnost najema povratnih sredstev treh odstotkov primerne porabe. Občine bi za obe prihodnji leti želele po tri odstotke nepovratnih sredstev po 21. členu Zakona o financiranju občin. Pogajanja se bodo nadaljevala. Marija Lebar Razprava o plačevanju kontracepcije še ni zaključena Kljub temu da upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na seji ni sprejel predloga o določitvi nove terapevtske skupine zdravil hormonskih kontraceptivov, to ne pomeni, da je že zagotovljena nadaljnja brezplačna uporaba kontracepcijskih tabletk. V ZZZS namreč pravijo, da njihov predlog še ni pokopan, saj še vedno ne želijo opustiti cilja, da farmacevtska industrija zniža cene. Kljub obljubam še ni prišlo do napovedane izredne uskladitve pokojnin V Sindikatu upokojencev Slovenije v pismu vladi opozarjajo, da izredno uskladitev pričakujejo vsaj s septembrsko pokojnino. Vlada, natančneje ministrstvo za delo, je na njihovo zahtevo odgovorilo, da bo predlog za soglasje k sklepu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za izvedbo izredne uskladitve pokojnin v letu 2016 obravnavala še v tem mesecu. Pokojnine naj bi se, glede na dogovarjanja v juniju, uskladile v višini 0,4 odstotka. Z osnovnim bančnim računom do finančne vključenosti vseh Pred dnevi je v veljavo stopila novela zakona o plačilnih storitvah in sistemih, ki prinaša storitev osnovnega bančnega računa. Ta bo vseboval nabor najbolj osnovnih bančnih storitev in bo zagotovil finančno vključenost vsem, tudi brezdomcem in migrantom. Banke in hranilnice bodo za takšen račun mesečno lahko zaračunale mesečno nadomestilo v višini največ 2,3 evra. TG Savinjske novice št. 3l, 16. september 2016 9 Organizacije CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE Pravočasno preverite, kdaj se izteče vaša socialna pravica Z začetkom novega šolskega leta postanejo aktualne zadeve v zvezi z urejanjem in uveljavljanjem pravic na centru za socialno delo, kot so otroški dodatek, državne štipendije, subvencije vrtca in najemnine. Kot pravi direktorica Centra za socialno delo (CSD) Mozirje Marjana Veršnik Fale, je potrebno biti pozoren, kdaj se izteče rok za pravico, in pravočasno vložiti vlogo za podaljšanje, če smo do sredstev še upravičeni. VEČINA PRAVIC JE ZA DOBO ENEGA LETA »Ob začetku šolskega leta bi želeli ponovno opozoriti na nekatere pomembne zadeve v zvezi z uveljavljanjem pravic na centru za socialno delo, kot so otroški dodatek, državne štipendije, subvencije vrtca in najemnine. O vseh pravicah se odloča za obdobje enega leta, razen državne štipendije,« pravi Veršnik Faletova. Za pravico do državne štipendije se odloča za obdobje šolskega leta. Vlagatelji naj bodo pozorni, kdaj jim pravica izteče in naj pravočasno oddajo vlogo, in sicer v mesecu izteka pravice. Vsak lahko trajanje pravice preveri tudi na spletni strani ministrstva (https://emddsz.gov. si/iscsd2_vppjs). Prejemniki pravic so dolžni javljati bistvene spremembe, kot so pridobitev dohodka, spremembe statusa, bivališča, število družinskih članov. TRENUTNO AKTUALNE ŠTIPENDIJE Če namerava prejemnik štipendije spremeniti izobraževalni program, mora pred spremembo na centru za socialno delo pridobiti pisno soglasje, v kolikor želi še naprej prejemati štipendijo v novem ali spremenjenem izobraževalnem programu. Če štipendist spremeni izobraževalni 21. LENARTOV SEJEM NA REČICI OB SAVINJI Prvi dnevi, ki nekoliko bolj dišijo po jeseni, že dolga leta v naše kraje privabljajo tudi Lenartov sejem, ki ga člani Turističnega društva Rečica ob Savinji pripravljajo na prvo nedeljo v oktobru. Organizatorji sicer priznavajo, da je težko najti samo »stare« obrtnike, zato dajejo priložnost tudi drugim razstavljavcem, vseeno pa se trudijo, da bi obdržali koncept prikaza sejemskega dogajanja med obema svetovnima vojnama, na tedanjih sejmih pa seveda ni bilo novodobnega kiča. Pod rečiškimi kostanji bo tako na ogled in na prodaj marsikaj, kar je v trgovinah težko dobiti. Direktorica CSD Mozirje Marjana Veršnik Fale: »Ob začetku šolskega leta je dobro preveriti, do kdaj smo upravičeni do denarja iz socialnih pravic.« (Foto: Marija Lebar) program ali izobraževalno ustanovo brez predhodnega pisnega soglasja, mu štipendijsko razmerje preneha. Prejeto štipendijo mora vrniti. Štipendijsko razmerje se izteče, ko so izpolnjene vse obveznosti iz štipendijskega razmerja. Pogoj je, da dijaki do konca zaključnega letnika srednje šole, to je do 31. avgusta, opravijo tudi zaključni izpit, poklicno maturo ali maturo. Če teh obveznosti ne opravijo, morajo štipendije, prejete za zadnji letnik, vrniti. V primeru, da študent do konca enoletnega podaljšanja študentskega statusa (absolvent- Seveda ne bodo manjkali liki, ki so pred davnimi leti v resnici obiskovali tovrstne sejme v Zgornji Savinjski dolini: pičkurin že brusi jezik, slepec išče svoj klobuk, ciganski Pavel in njegova Urška pomerjata »zakmašna« oblačila, na obisk pride tudi Cukrova Liza. Z dvigom zastave ob 9. uri (in s ponovitvijo ob 14. uri) ter nagovorom trškega policaja, ki bo podal letošnja sejemska pravila, se v nedeljo, 2. oktobra, znova obeta posebno sejemsko doživetje, kot ga zna obiskovalcem pričarati samo Lenar-tov sejem na Rečici ob Savinji. Marija Šukalo ski staž) ne diplomira, mora vrniti štipendije, prejete za zadnji letnik izobraževalnega programa in za absolventski staž. Štipendija se zaključnim letnikom srednjih šol v mesecu juliju in avgustu ne izplačuje. POGOJI ZA DODATEK ZA BIVANJE Štipendisti, ki ne izpolnjujejo več pogojev za dodatek za bivanje, morajo to sporočiti na center za socialno delo, saj s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe niso več upravičeni do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto. Kdor želi uveljavljati dodatek za bivanje, mora biti s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge začasno prijavljen v kraju izobraževanja. K vlogi je potrebno priložiti najemno pogodbo, iz katere je razvidno, da je višina najemnine najmanj 65 evrov. Študenti v študentskih domovih nimajo pravice do dodatka za bivanje. Marija Lebar DRUŠTVO TABORIŠČNIKOV -UKRADENIH OTROK Ukradeni otroci dobili še eno spominsko obeležje Po objavi prispevka po razgovoru z udeležencem obiska nekdanjih taborišč ukradenih otrok v 36. številki Savinjskih novic se je odzvala Andreja Žerovnik iz Gornjega Grada, udeleženka iste ekskurzije, ki je bila 30. junija organizirana v okviru Društva taboriščnikov - ukradenih otrok v Saldenburg ter drugod na Bavarskem. Povedala je, da so ob navedbah po viru Janeza Šti-glica obiskali tudi četrto taborišče v Himmelber-gu, kjer imajo nameščeno spominsko obeležje. Žerovnikova je pojasnila, da sta obstajali še peto taborišče in šesto, ki je bilo začasno v Me-inburgu (obeležje bi naj odkrili z dokončanimi adaptacijskimi deli nekdanjega taboriščnega objekta). V Neuschiftu pa ga tamkaj živeči prebivalci naj ne bi želeli namestiti. Štiglic je ob našem ponovnem srečanju dodal, da sta po njegovih pisnih virih na seznamu teh »usodnih« krajev še sedmi in osmi, Neumarkt in Eisenstein, kjer je bilo taborišče odprto krajše obdobje in kasneje ukinjeno. Spominska obeležja so bila že odkrita v krajih Himmelberg, Kastl in Seligenport (2015), Saldenburg (2016), Meinburg pa predvidoma v letu 2017. Jože Miklavc Tudi letos prikaz sejemskega dogajanja med obema svetovnima vojnama 10 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 Organizacije 60 LET ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Praznovanje pripravili v okviru občinskega praznika v Nazarjah Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline so lahko zgled mnogim drugim. (Foto: Jože Miklavc) V nazarski športni dvorani je 10. septembra potekala slavnost ob 60. obletnici delovanja Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline (ZŠAM ZSD). Na njej so predstavili kroniko združenja in podelili plakete ter priznanja zaslužnim članom in podpornikom. S POVORKO VOZIL PO DOLINI Celodnevno dogajanje se je pričelo pri domu združenja v Mozirju s formiranjem slavnostne motorizirane povorke vozil. Okrašena vozila s simboli šoferskega združenja in Slovenije so v koloni obvozila Mozirje, Rečico ob Savinji, krenila do Ljubnega ob Savinji, v Gornji Grad ter po Zadrečki dolini do Nazarij. Sodelovali so vozniki tovornih vozil uspešnih podjetni- Zakonca Rozika in Franc Tkavc (častni predsednik) sta prejela posebni odličji za požrtvovalno življenjsko poslanstvo in zasluge pri delovanju ZŠAM ZSD. (Foto: Jože Miklavc) kov iz doline na čelu s starodobnim kamionom Franca Pfeiferja, vozila članov društva Zgornje-savinjski starodobniki, več motornih koles, tudi za zagotavljanje varnosti prometa, avtobusa Izletnika in drugi. NA SLOVESNOSTI VEČ KOT STO UDELEŽENCEV Po zboru uniformirancev pred športno dvorano v Nazarjah, se je pričela slovesnost s kulturnim programom. Več kot sto udeležencev je nagovoril predsednik združenja Janko Štru-clj, ki je izrekel dobrodošlico županji in štirim županom zgornjesavinjskih občin, načelnici Upravne enote Mozirje, predstavniku Policijske postaje Mozirje ter pokroviteljem, članicam in članom Neodvisne zveze ZŠAM Slovenije (NZ ZŠAMS). 60 »PREVOŽENIH« LET VEČINOMA USPEŠNIH Kot je v kronološkem pregledu od ustanovitve ZŠAM Nazarje, kasneje ZŠAM Mozirje in ob razdruženju občine Mozirje ZŠAM Zgornje Savinjske doline opisala razloge za ustanovitev v letu 1956, razvoj in značilnosti delovanja združenja inženirka prometa Jolanda Prislan, je bila ustanovitev upravičena že v prvih desetletjih. Kasneje so bila obdobja manj ali bolj zagnanih in iznajdljivih vodstev, bila so zelo ali manj uspešna obdobja, pred dobrim desetletjem pa celo izjemno uspešno. Ob podpori župana in Občine Mozirje so zgradili svoj dom pri Mozirskem gaju. Celotno obdobje so bili usmerjeni v preventivno delovanje, zagotavljanje tehnične varnosti na cestah Zgornje Savinjske doline, v sodelovanju s prometno policijo PP Mozirje ter vzgojno varstvenimi zavodi pa tudi zelo uspešni. ZA ZGLED MNOGIM DRUGIM Matej Pečovnik, župan gostiteljske občine, predstavnik županov in nekaterih drugih gostov, je omenil korenine delovanja društva v Nazarjah, odlično sodelovanje z občinami, s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter dru- gimi ustanovami in podjetji. »Izjemno sem vesel, da ste se odločili praznovati skupaj z nami, z našo občino, kjer ste v teh desetletjih storili veliko in pomembno delo ter poslanstvo. Za zgled ste mnogim drugim, tako v središču doline kot na območju ostalih občin. Za vaše plemenito delo članstvu in vodstvom združenja skozi vsa ta leta lahko izrečem zahvalo in vam čestitam ob visokem jubileju.« DARILA, ČESTITKE IN PRIZNANJA V imenu prisotnih devetih prijateljskih združenj in NZ ZŠAMS je slavljencem čestital tudi predsednik Neodvisne zveze Milan Pečnik, ki je omenil, da je žal prišlo do delne reorganizacije osrednje slovenske zveze ZŠAM, a da bo delovanje v okviru manjše in »demokratičnejše« organiziranosti tudi v prihodnje uspešno. Domače združenje je nato podelilo posebna priznanja vsem občinam, policiji, upravni enoti ter nekaterim podjetjem in posameznikom. Svojim najzvestejšim članicam in članom so namenili posebne spominske plakete, zakoncema Roziki in Francu Tkavcu (častnemu predsedniku) pa posebni odličji za požrtvovalno življenjsko poslanstvo in zasluge pri delovanju ZŠAM ZSD. Dovolj razlogov za najboljši izbor skladb harmonikarjev šole Primoža Zvira ter za zaključno zabavo z ansamblom Savinjski fantje. Jože Miklavc Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 11 Organizacije DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE OBELEŽILO 70 LET DELOVANJA Ob visokem jubileju prejeli čestitke, pohvale in plaketi Društvo upokojencev Nazarje letos praznuje sedem desetletij svojega delovanja. V petek, 9. septembra, so pripravili slavnostno akademijo Naših 70 let v nazarskem domu kulture. Udeležencem so spregovorili župan občine Nazarje Matej Pečovnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik in predsednica društva Vera Pečnik. PREDSTAVITEV PRIZADEVANJ ZA DVIG POKOJNIN Pečovnik je čestital za jubilej in se članom društva zahvalil za delo, ki so ga v aktivnih letih vložili v razvoj kraja ter jim zaželel veliko ustvarjalne energije v tretjem življenjskem obdobju. Sušnik je dejal, da je projekt Starejši za starejše Janez Sušnik je čestital predsednici društva Veri Pečnik ob jubileju in ji izročil zlato plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. (Foto: Marija Šukalo) posebna veja dejavnosti upokojencev in dodal: »Vsem prostovoljcem je potrebno čestitati za nesebično pomoč ljudem, ki niso več toliko opravilno sposobni.« Predstavil je prizadevanje zveze za dvig pokojnin in poudaril, da se bodo upokojenci morali bolj boriti za svoje z zakonom pridobljene pravice. ZGODOVINSKI ORIS DRUŠTVA Pečnikova je predstavila zgodovino društva in dejala, da je nastalo na pobudo sindikalistov, saj so le-ti želeli, da se ljudje v starosti družijo in krepijo ustvarjalno energijo na različnih področjih. Skozi vsa leta delovanja so bili člani vpeti v lokalno dogajanje. Izpostavila je odlično razvito prostovoljstvo, saj preko mreže prostovolj- Nastop Mešanega pevskega zbora Svetega Martina župnije Marija Nazaret (Foto: Marija Šukalo) cev skrbijo tudi za tiste, ki so bolni ali osamljeni. Pomagajo jim, da ne ostanejo sami. V imenu društva je prejela veliko zlato plaketo ZDUS ob okroglem jubileju in zlato plaketo Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje. Visoka priznanja sta ji izročila Janez Sušnik in predsednik pokrajinske zveze Silvo Malgaj. BOGAT KULTURNI PROGRAM Kulturni program so oblikovali Pevski zbor Svetega Martina župnije Marija Nazaret pod vodstvom Klare Papež, Ljudske pevke Lipa Šmartno od Dreti, vokalna skupina Lastovke Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje in pevska skupina Gasilski veterani. Kultur- na sekcija društva je pripravila skeč, dogajanje na odru pa je povezovala dr. Nataša Terbovšek Coklin. ROČNODELSKA RAZSTAVA SEKCIJE VRBA Ob zaključku akademije so si obiskovalci ogledali razstavo ročnih del sekcije Vrba. Dela, ki so nastala od lanske jeseni do letošnje pomladi, so na ogled postavile Jožica Blatnik, Slavica Hendl, Anka Štruclj, Anka Verdev, Regina Zagra-dišnik, Milica Žehelj in vodja sekcije Ida Kotnik. Med razstavljenimi eksponati so bili izdelki za okras in vsakdanjo rabo, izdelani v različnih tehnikah. Marija Šukalo Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali razstavo ročnih del. (Foto: Marija Šukalo) 12 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 Zgodovina in narodopisje O Vodovnikovih pesmih (5) Piše: Aleksander Videčnik Pesem od soldatov (nadaljevanje) Oh, temne so naše noči, vel'ke so mater skrbi, ste me vel'krat povili, gori zredili, še to naj vam Jezus plači. * Sestra, še to ti povem, staršev zapustit' ne smeš, lepo jih bogaj in jim pomagaj. še te bo Jezus vesel. SLOMŠEK IN VODOVNIK V knjigi Izbrane pesmi Jurija Vodovnika je zelo zanimivo poglavje, v katerem dr. Fran Mišič opisuje naklonjenost A. M. Slomška delu pohorskega pesnika. Povzeli bomo odlomke iz Mišičevega, zgoraj navedenega poglavja njegove knjige. Anton Martin Slomšek Slomšek je bil največji učitelj, kar jih je slovenska mati rodila Slovencem. Ta slava Slomšku ne mine, dokler na tem ljubem lepem svetu ne usahne slovenska kri, dokler ne neha biti zadnje slovensko srce, dokler ne obmolkne slovenska govorica in mila slovenska pesem. Debela knjiga bi se dala napisati o Slomšku kot največjemu učitelju in vzgojitelju nas Slovencev. Spretni in sposobni učitelj in vzgojitelj se ne izkaže samo v tem, da zna tudi počasne, zaostale in manj sposobne učence dvigniti, navdušiti in potegniti za sabo, temveč tudi v tem, da zna pravočasno iztakniti in pri svojem pouku, pri vzgajanju posebno upoštevati tudi tiste učence, ki jih je ljubi Bog v prvi vrsti oblagodaril z umskimi, srčnimi, in moralnimi dobrinami. V samotni, najvišje ležeči pohorski vasi, med pohorskimi gozdovi in svetu odmaknjenimi kmetijami raste in se razvi- ja skomarski Jurij. Kakor sejalec, ki seje seme izobrazbe in omike na vse strani, stopa Slomšek sem ter tja po slovenski domovini, od Ponikve do Maribora, od Maribora do Celovca, od Celovca do Celja, do Slovenskih goric, do Savinjskih Alp. Njegovo bistro oko opazi skomarskega Jurija, brž mu posveti vso svojo pažnjo. O tem in o razmerju med velikim učiteljem in skromnim, a hvaležnim učencem bo Vodovnikova pesem »Slomšek naš opat« ostala spomenik, ki ga nikoli ne poruši ne vihar, ne ogenj, ne čas ...« Slomšek, naš opat! Imenitno mesto Celje! To je star pregovor tvoj. Le obhajaj zdaj veselje in hvaležno pesem poj. Spolnjene so tvoje želje -kar smo poželeli vsi, da bi prišli Slomšek v Celje in pri nas za opata b'li. * Zdaj o Slomšeku zapeti čem k veselju vsem ljudem; da sem včakal še na sveti, od veselja še ne vem -da so prišli v naše kraje gospod Slomšek še enkrat. Pros'mo jim za ljubo zdravje, ljuba sestra, ljubi brat. * Blizu Šmarija so rojeni v letu tisoč osemsto, v božjo voljo izročeni Bogu služ'li so lepo. So v nedolžnosti živeli srca čistega so b'li, svoje stariše v časti 'meli in so mladi v šolo šlo. * Dolgo let so se učili, se na maštvo šolali; ino lepo se zučili, da so mašnik gratali. Prej kakor so mašnik bili, so že prid'g'vali lepo, koder oni so hodili, vse jih je veselo b'lo. * Svete žegne so dobili -pri Novi cerkvi b'li kaplan; lepe rož'ce zasadili, da še zdaj cvetijo nam. Rožice so lepe »Pesmi«, k' so jih oni zložili, da naše srce zdaj veselo, ko se na njih spomnimo. * Ignac, gnadljiv škof, to zvejo, kaj so Slomšek za en gospod, k Novi cerkvi po njih grejo, so peljali jih odtod; gor v Celov'c so jih poslali, jim študente dali črez, jim špiritval ime zbrali, žegnaj jih svet' Duh z nebes. * Velko skrbi so imeli, vse so lepo vižali; zraven so tud' nam k veselji dosti bukev spisali. Lepih pesmi brez števila, k' so jih oni zložili, zraven tis'ga »opravila«, k' so jim ga Firšt naložili. * So b'li dekan vuzeniški in nadžupnik, rat gospod; ino svetovav'c škofijski, ko znajo te resnice pot. Franc Ksaveri, knez gnadljivi, so jih k seb' zaklicali, da so nam jih zapustili, ko so s tega sveta šli. * Zdaj so prišli od škofije prav z veseljem v Celje k nam. Sveti Duh nam milost vlije črez njih in čez njihov stan. Žegnano pastirsko pal'co so prejeli od Boga, zapuščeno gospod Franca, rajnega apta celjskega. * Bog jih vižaj in rengiraj na ti stopnji dolgo let; sveti Duh jih tud' obciraj s svojo gnado na tem svet'. Da bi srečno zdaj nosili le-to težko butaro in v nebesih lon dobili, kjer plačilo večno bo. * Jaz se zdaj priklonim tudi, prej ko sklenem pesem to. Nisem vreden tem' gospodi kušnif žegnano roko. Kušnem na duhovno vižo v krilu suknjo njihovo, za vsakdanjo mojo špižo - njih spomin mi v srcu bo. * Jaz bom za njih Boga prosil, dokler bom na svetu živ; njih spomin bom v srcu nosil al' bom jedev, al' bom piv, al' bom hodil, al' bom sedel -al' bom pisal, al' bom bral. Če bom kako pesem zložil, jo bom jim pregledat dal. Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 13 Nasveti, Ljudje in dogodki Kako dolgo bo slovenščina še romantična? MOJCA KUMPREJ, profesorica slovenščine Samotnež Dva lepa galeba veslata v daljino. Dva gospoda laboda brazdata gladino. Dva krta zadrta rahljata krtino. Dva črička fantička pokušata vino. Dva cucka, dva mucka, dva ovna, dva klovna -vse v dvoje ušlo je, a jaz dan na dan sem sam in poznam le gluho tišino ter iščem zaman svoj par za dvojino. Tone Pavček je v svoji pesmi zelo dobro ube-sedil slovensko jezikovno posebnost - dvojino. Gre za starinsko značilnost, ki je ohranjena le še v nekaterih slovanskih jezikih. Iz praslovan-ščine se je dedovala v indoevropščino, od tam pa v slovenščino. Poleg slovenščine jo uporabljajo še v gornji in dolnji lužiški srbščini ter ka-šubščini, ostali indoevropski jeziki pa so uporabo dvojine nadomestili z množino. Čeprav dvo- jina predstavlja neke vrste ostanek, je v svetu precej razširjena, saj jo uporablja kar 250 jezikov. Poznajo jo semitski jeziki, zlasti sodobna standardna arabščina in jeziki avstralskih domorodcev. DVOJINA PREDSTAVLJA TEŽAVO Ne samo tujci, tudi mnogi Slovenci menijo, da je slovenščina s svojimi pastmi, med katerimi je tudi uporaba dvojine, težka, da ji je zaradi pestrosti in bogatosti težko slediti in da se je slovenščine težko naučiti. Dvojina predstavlja posebno slovnično število (dve papigi, dva konja, dve drevesi), ki se od ednine in množine razlikuje. Ne uporablja se le pri samostalnikih, temveč tudi pri pridevnikih in zaimkih. V dvojini je treba pregibati tudi vse glagole (jeva, jesta, jesta). Sledi nekaj najpogostejših napak, ki se pojavljajo pri rabi dvojine. Pri ženskem spolu pri glagolski obliki namesto dvojine večkrat uporabimo kar množino. NAPAČNO: Midve smo odšle po nakupih. PRAVILNO: Midve sva odšli po nakupih. Pri samostalnikih ženskega spola se namesto dvojinske oblike s končnico -i, pojavlja napačna množinska oblika s končnico -e. NAPAČNO: Za rojstni dan sem mami podaril dve vrtnice. PRAVILNO: Za rojstni dan sem mami podaril dve vrtnici. Pri samostalnikih srednjega spola večkrat namesto pravilne dvojinske oblike s končnico -i, uporabimo množinsko obliko s končnico -a. NAPAČNO: Dva okna sta na stežaj odprta. PRAVILNO: Dve okni sta na stežaj odprti. Napaka pri uporabi dvojine se pojavlja tudi pri samostalnikih moškega in srednjega spola v orodniku. NAPAČNO: Pred dvemi meseci se je preselil. PRAVILNO: Pred dvema mesecema/mescema se je preselil. Včasih pri določenih samostalnikih mislimo na dve osebi ali dve stvari, vendar se kljub temu namesto dvojine uporablja množina. NAPAČNO: Bolita me nogi. PRAVILNO: Bolijo me noge. Primeri samostalnikov, ki jih uporabljamo v množini, so naslednji: parni deli telesa: noge, roke, ušesa, oči ...; določena oblačila oziroma deli oblačil: nogavice, rokavi ... ; biološke funkcije ali pari: starši, dvojčki ... ; naprave: drsalke ... Pri naštetih samostalnikih uporabljamo dvojino samo v primerih, ko želimo omenjene besede poudariti: Bolita me obe roki. Nekateri menijo, da je slovenščina prav zaradi uporabe dvojine romantična, zato ... Odmak-nimo se od popačene dvojine in poskrbimo za ohranjenost te unikatne jezikovne posebnosti. "Med ednino samote in množino hrupne množice je slovenščina ohranila otok intime, otok, kjer dve samoti šepetata druga drugi, zaščiteni s samo slovnico jezika." (Bwr» ArN^kSaho Inimvitule. Študije v prevajanru potafic. Zaluil» IRC SAZU) ZGORNJESAVINJSKI LETNIK 1971 ZNOVA NA SKUPNEM SREČANJU Bilo je luštno pred 30 leti in luštno je tudi danes Pred petimi leti so se takratni sveži 40-letniki, rojeni leta 1971, iz vse Zgornje Savinjske doline, zbrali na skupnem obujanju lepih spominov na osnovno šolo, končano pred četrt stoletja. Takrat so organizatorji srečanja v smehu dejali: »Prvič, zadnjič in nikoli več«. Miniti je moralo pet let, da so se lepo »ugriznili na jezik« in znova pripravili skupno srečanja, ki se ga je tudi tokrat udeležilo okoli 100 povabljencev. Letniki '71 so si poleg dobre zabave in obujanja spominov privoščili še košček torte, spečene posebej za njih. (Fotodokumentacija TJ) O tem, kaj vse je bilo drugače, slabše ali bolje, pred dobrimi 30 leti, so razpravljali na prireditvenem prostoru na Lazah nad Ko-karjah. Za živahne glasbene vložke so poskrbeli Zmaji in Diamanti. Glasbenikom so nekateri začeli konkurirati, in to s karaokami. Te so izvajali tako vrhunsko, da je bilo smeha še preveč, pogrešali niso nič, le posluh za petje se je menda občasno izgubil in nato spet našel. TG 14 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 Intervju MARIJA VRTAČNIK, PREDSEDNICA ANDRAGOŠKEGA DRUŠTVA UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE Praznovanje, številni dogodki in novi krožki ob 30-letnici velenjske univerze Marija Vrtačnik (Foto: ŠMS) Velenjska Univerza za III. življenjsko obdobje obeležuje 30 let delovanja. Osrednje praznovanje obletnice bo februarja, od septembra dalje bodo vsak mesec pripravljali razne dogodke. Ob 30-letnici bodo izdali knjigo, ki bo pripovedovala o razvoju univerze skozi desetletja. Študijsko leto, ki se bo pričelo s 1. oktobrom, prinaša 61 krožkov, v katerih se bodo študentje lahko družili, učili, se srečevali in navezovali nova prijateljstva, med njimi je tudi nekaj novih. Univerzo že deset let vodi Marija Vrtačnik, s katero smo se pogovarjali o jubilejnem letu, preteklosti in prihodnosti. - Kaj vse se bo dogajalo ob okrogli obletnici delovanja? Osrednja proslava bo v februarju, saj bo do takrat že del izobraževanj mimo in bomo predstavili tudi zadnje delo. Dogodki, ki se navezujejo na obletnico, se bodo dogajali preko celega leta, začeli so se že v septembru. Izdali bomo knjigo, v kateri bo povzeto 30-letno delo univerze z andragoškimi spoznanji. - Koliko krožkov razpisujete letos in kaj pripravljate novega? Vsako leto pred pričetkom novega leta izdamo bilten, ki smo ga poimenovali Optimisti, kjer opišemo pomembna dogajanja preteklega leta in napovemo prihodnje dogodke ter vsebino izobraževalnega urnika. Letos bo ponudba krožkov zelo bogata, kar 61 jih bomo izvedli, od tega je enajst novih. Največja ponudba je na področju skrbi za lastno zdravje, imamo kar 18 krožkov, med temi številne oblike vadbe, planinarjenje in pohodništvo, ples, zdravo kuhanje in seveda krožke s področja ohranjanja umskega zdravja, ohranjanja spomina in podobno. Drugo najbolj bogato področje izobraževanja so krožki tujih jezikov, teh je enajst, tu so še ročna dela z desetimi krožki in glasbeno ustvarjanje, kjer se je možno vpisati v sedem različnih krožkov. Poleg tega bomo izvedli po štiri krožke s področja geografije in zgodovine ter računalništva, tri s področja hortikulture ter po dva iz likovnega ustvarjanja in splošnih dejavnosti. - Katere krožke v tem letu pripravljate prvič, katere so novosti? Letos dodajamo možnost učenja kitare in harmonike, zgodovinsko etnološki krožek, potepanje po Evropi. Potem so tu vedno aktualni krožki s področja računalništva in telefonije. Možno se bo izobraževati s področja obdelave digitalne fotografije, rokovanja s pametnim telefonom in s knjigo do računalniškega znanja, krožek kuhajmo zdravo. Za ljubitelje tujih jezikov bo začetni krožek italijanskega jezika, nove bodo tudi ustvarjalne delavnice. Posebej zanimiv bo tudi krožek družabnih plesov. - Kateri so najbolj obiskani in kako izbirate nove krožke, ki jih letno dodajate? Že po številu je videti, za katere je največ zanimanja in le-te največkrat dodajamo. To so klasični krožki tujih jezikov, ročna dela, računalniška znanja in v zadnjem obdobju skrb za lastno zdravje, tako umsko kot telesno. Življenjska doba ljudi se daljša in vsak si želi tretje življenjsko obdobje preživljati kar najbolj aktivno, za to pa je treba tudi kaj storiti. Poleg tega si vsak želi kar najdlje in najbolje skrbeti sam zase, v kolikor mu zdravje služi. - Pestra izbira bo verjetno privabila veliko študentov. Kdo pa krožke lahko obiskuje? Imate kakšne starostne ali drugačne omejitve? Pri nas smo veseli vsakega udeleženca in nimamo nobenih omejitev. Pogoj je le, da udeleženec poravna letno članarino v društvo Univerza za III. življenjsko obdobje, ki znaša 15 evrov. Veseli smo vsakega, ki pokaže željo po druženju, znanju, ki dela z entuziazmom. Najmlajša udeleženka tečajev šteje 21 pomladi, najstarejša 86. Naš najstarejši predavatelj je lani štel 91 let, letos pa svojega dolgoletnega dela ne bo mogel več opravljati. Med nami so invalidi, brezposelni, mladi ... Nobenega ne zavrnemo. Tako rekoč smo ustanova vseh generacij in vsakega z veseljem sprejmemo medse, medgeneracijsko sodelovanje pa je osnova našega dela. Lani smo imeli dobrih 700 študentov, katerim je znanje predajalo 38 mentorjev. - Kako se financirate in kakšne so cene krožkov za udeležence? Krožki so lahko 30- ali 50-urni, cena pa je 40 ali 60 evrov. Ker se zavedamo, da mnogi starejši, brezposelni ali mladi težko poravnajo celoten znesek na enkrat, jim po dogovoru nudimo plačilo na obroke. Financiramo se predvsem z razpisov, velikega zaveznika pa imamo tudi v Mestni občini Velenje, ki nam pomaga tako prostorsko kot finančno. - Pri vas ni pestro le na krožkih in zaključkih le-teh, organizirate tudi veliko število dogodkov, na katerih udeleženci pokažejo, kaj so se naučili. Pri nas se še posebej letos dogodki odvijajo po tekočem traku, tudi po več na teden. Udeleženci namreč zelo radi pokažejo, kaj na krožkih počnejo. Ker pa so do sebe zelo strogi, so njihovi dogodki vrhunski, morajo biti najboljše izpeljani in v to vložijo res veliko truda. Letos smo večkrat prisotni v galeriji v Ve-lenjki, kjer se poje, igra, na ogled so fotografije, ročnodelski izdelki, odvisno, katera skupina pripravlja dogodek. Posebna so zaključna srečanja, ko udeleženci krožkov izkoristijo priložnost, da pokažejo, kaj vse so ustvarili v tekočem letu. - Predsednica univerze ste že deset let, kaj pričakujete, da se bo dogajalo v naslednjih letih? Mogoče sem se jaz že malo »izpela« in upam, da bom kmalu našla dobrega naslednika. Kar se pa tiče univerze, sem prepričana, da vsako obdobje prinaša novosti, v katerih se je treba izpopolniti, pa naj bo to na področju računalništva, telefonije ali česa drugega. Prav gotovo so tudi področja, ki bodo vedno aktualna. Ročna dela so naša kulturna dediščina, znanje jezikov ni nikoli odveč, vse bolj pomembna je tudi skrb zase, za svoj um in telo, zato je tudi vedno več teh programov. Mislim, da zanimanja za izobraževanje ne bo zmanjkalo, bo pa le-to prilagojeno trenutnemu zanimanju in povpraševanju udeležencev. Konec koncev se učimo celo življenje in to se ne bo nikoli spremenilo. Pogovarjala se je Štefka Sem Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 15 Kultura ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL NASTALIH NA VRBOVSKEM LIKOVNEM DNEVU S čopičem in platnom obujali srednjeveški utrip Nazarij Kulturno društvo Nazarje je v sodelovanju z mozirsko izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD OI Mozirje), KD likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal in Občino Nazarje pripravilo razstavo likovni del, nastalih v okviru likovne kolonije na prireditvi Srednjeveška gostija na gradu Vrbovec v juliju. Otvoritev razstave z naslovom »Likovno potovanje v preteklost - Vrbovški likovni dan« je bila v Jakijevi hiši - Galerija Nazarje in je bila del praznovanja nazarskega občinskega praznika. SODELOVALO 36 SLIKARJEV Zbrane likovnike in ljubitelje umetnosti je nagovorila Vladka Planovšek, ki v imenu KD Nazarje nad to likovno kolonijo bdi že od njenih začetkov pred štirimi leti. Na letošnji koloniji je sodelovalo 36 slikarjev ljubiteljev, članov KD likovnih ustvarjalcev Gal, kot tudi slikarjev iz širšega celjskega območja, iz Kamnika in Slovenj Gradca. Organizacijsko jih je povezovala vodja JSKD OI Mozirje Simona Zadravec. NA KOLONIJI NASTALO NEKAJ ZELO DOBRIH DEL Da je bila tematika razstavljenih del raznolika, navezujoča se na dogovorjeno temo ali pa KONCERT NA VELENJSKEM GRADU tudi ne, je dejala akademska slikarka Terezija Bastelj, ki je na otvoritvi razstave s svojo strokovnostjo in poznavanjem likovnih zakonitosti predstavila nastala dela. Tema kolonije je bila kraj Nazarje z oživljenim srednjeveškim dogajanjem in s tem povezanim likovnim ustvarjanjem. Po njenem prepričanju je nastalo nekaj zelo dobrih del, temu so botrovali talent, kilometrina, pridnost in samoniklost. VSI SLIKARJI SO PRIJELI PRIZNANJA Sodelujočim na koloniji je Zadravčeva podelila priznanja in se zahvalila vsem, ki so pripomogli k izvedbi projekta. Župan občine Nazarje Matej Pečovnik je izrazil veselje nad tem, da je likovna kolonija pomemben del nove občinske prireditve, Srednjeveške gostije. Tatiana Golob Sodelujočim na koloniji je vodja JSKD OI Mozirje Simona Zadravec (druga z leve) podelila priznanja in se zahvalila vsem, ki so pripomogli k izvedbi projekta. (Foto: Tatiana Golob) Abraham dirigentke Katje Gruber zazvenel v navdušenje prisotnih Po navadi slavljenec nima kakšne zahtevne zadolžitve ob praznovanju, a je Katja Gruber ob svojem jubileju priredila koncert, kjer je kot pe-vovodkinja povezala pevce in poslušalce. Avla Velenjskega gradu je bila prizorišče odličnega koncerta, trenutno aktualnih pevskih sestavov, ki jim Gruberjeva s svojim znanjem in sposobnostjo pomaga do odličnega petja. MOŠKI GLASOVI ZBORA IZ VSEH VETROV Med navzočo publiko so bili povabljeni gostje in tisti, ki imajo radi petje ali pa so prijatelji Katje Gruber. Dogodek je duhovito povezoval soprog slavljenke Igor Gruber. Ob začetku so zazveneli moški glasovi zbora Vinka Vodopivca, nekdanjih primorskih študentov, ki jih je pred dvajsetimi leti Gruberjeva vodila po poti pevskih uspehov. Še In še slika nasmejanih obrazov z zborovodkinjo Katjo Gruber za spomin (Foto: Slavica Tesovnik) vedno se srečujejo enkrat na leto in s svojim petjem potrjujejo pred mnogimi leti prisluženo ime »zlate generacije« pevcev. Skladbe, ki so jih zapeli pod taktirko Katje Gruber, so bile slovenske ali pa umetelne vse tja do latinske Santa Marie. MAVRICA IN SONČNICE KOT MALA SESTAVA Zboru so bili pridruženi tudi fantje domačini iz kvarteta Mavrica, ki po dolgih letih drugih obveznostih članov spet ubira pevska sozvočja. Sledile so med drugimi črnske duhovne v kvartetu. Z ubranim petjem so nastopila tudi dekleta Sončnice iz Nazarij, ki so od vseh nastopajočih s svojimi odličnimi ženskimi glasovi najsodobnejši rezultat sodelovanja z mentorico petja Gruberjevo. SLAVJE V GRAJSKEM AMBIENTU Vodopivci so zaključili z Vodopivčevo skladbo Žabe, a čisto ob koncu se je ob zvokih kitare skupaj z glasovi avditorija zazvenel Dan ljubezni. Ob zahvalah slavljenki in ob bogati pogostitvi vključno s torto se je petje nadaljevalo ob vošči-lih in dobri volji vseh prisotnih. Slavica Tesovnik 16 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 Oglasi ŠPORTNIK LETA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 2016 Obeta se športno zabavni spektakel V tej dolini je športno življenje zelo bogato, uspešno, najboljše športnice in športniki dosegajo zavidljive rezultate na državni, evropski in celo olimpijski ravni. Za svoje športne dosežke prejemajo ugledna priznanja, medalje. Večina se financirajo od mladosti vse do vrhunskih dosežkov z lastnimi oziroma družinskimi sredstvi, do svojih uspehov pa pridejo s trdim delom, samodisciplino in entuziazmom. Svoje in družinsko življenje podrejajo visokim ciljem športnega napredovanja ter prizadevanjem do vrhunskih uspehov. Uspehi dobro denejo tudi vsem nam, občanom Zgornje Savinjske doline, državljanom Slovenije. Skozi njihove dosežke smo medijsko skupaj z njimi vse prepoznavnejši, tudi naša dežela Slovenija, Slovenci kot narod in v tem primeru tudi kot Zgornjesavinjčani. Ker šport in uspehi posameznikov simbolizirajo tudi zdrav način življenja, športni duh in so spodbuda za ustvarjalno delo, je to povezano z našim ponosom. Športniki s pripadnostjo krajem, občinam, donatorjem na svoj način vračajo pomoč, ki so je morda deležni. ZAKLJUČEK LETA TUDI ZAHVALA ŠPORTNIKOM Kot je razmišljal pobudnik in organizator prve prireditve, ki bi naj v prihodnje povezovala uspešne gospodarske družbe, podjetništvo, javne in športne ustanove ter klube, Ivo Milovanovič, bi naj bila prireditev športnik leta nekakšen logičen zaključek športnega leta v smislu nadaljnje promocije različnih športov, nagrada uspešnim športnikom posameznikom in ekipnim športom ter spoznavanju ambasadorjev naše zelene doline, naše dežele ter zdravega načina življenja. Prijetna športno-družabna prireditev je hkrati priložnost za spoznavanje občanov s športnimi zanesenjaki, najuspešnejšimi športnimi zvezdami ter okvir za izraz zahval in zasluženih priznanj. Ko politika obmolkne in prevlada ponos z dosežki naših športnih asov, športnih delavcev in organizatorjev, je tudi priložnost, da jim v živo stisnemo roko in se skupaj z njimi veselimo še novih uspehov. ZABAVNA PRIREDITEV V DVORANI POD BRDCAMI Po izboru športnikov leta, kot smo ga okvirno opisali v 37. številki Savinjskih novic, bo 29. decembra v mozirski športni dvorani velika špor-tno-zabavna prireditev, na kateri bodo nastopili zanimivi gostje, glasbeniki slovenske glasbene estrade ter združena pevska zbora osnovnih šol Ljubno ob Savinji in Luče. Pri slovesni razglasitvi športnikov leta v Zgornji Savinjski dolini za leto 2016 bodo poleg posebnih gostov s športnega področja sodelovali predstavniki lokalnih skupnosti, županja in župani sodelujočih občin. Organizacija prireditve bo odgovoren projekt, ki ga bodo izvedli zanesljivi, preizkušeni partnerji. K temu sodi tudi izbor primerne lokacije in prostor, ki omogoča organizacijo in izvedbo prireditve z množično udeležbo. To je organizator v dogovoru z županom občine Mozirje Ivanom Suhoveršnikom našel v športni dvorani, ki je bila že večkrat preizkušena s tako velikimi prireditvami. MED PRVIMI PODPORNIKI PRIREDITVE ŽUPAN IVAN SUHOVERŠNIK Smisel organizacije dogodka je povezanost z lokalno skupnostjo iz vse doline, z uspešnimi gospodarskimi družbami ter občinami. Med prvimi je svoje sodelovanje in pomoč potrdil domači župan Suhoveršnik, ki o dogodku meni naslednje: »Športna dvorana v Mozirju je v celoti zasedena z različnimi rekreativnimi in športnimi aktivnostmi. Dopoldan jo v celoti koristi osnovna šola, popoldan pa različna društva. V tem večnamenskem prostoru v Mozirju še manjka dodatnih zanimivih programov aktivnosti in prire- ditev. Vesel sem torej, da bo ta športno-zabav-na prireditev v naši dvorani in bo popestritev za kraj in vso občino. V naši dolini imamo veliko uspešnih športnikov - tako posameznikov kot tudi ekip. Ob tej akciji in prireditvi bo vsekakor prišlo do tekmovalnosti ob iskanju najboljših tako med občani kot med občinami, kar je dobrodošlo. Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje, je navdušen nad idejo in prireditvijo. (Foto: Jože Miklavc) Naša občina je v preteklosti vložila kar precej finančnih sredstev za različne športne objekte. Športna društva občina finančno podpira v okviru možnosti, strinjam pa se, da bi bilo za dejavnosti teh društev potrebno zagotoviti še več denarja. Verjamem, da bo strokovna komisija pravično presodila, da bodo šla prva tovrstna priznanja v prave roke. O tem bodo navsezadnje lahko precej množično glasovali tudi bralci našega lokalnega časopisa. Ne dvomim, da se bo organizator Ivo Milovanovič s svojo ekipo maksimalno potrudil, in verjamem, da bo ta prireditev čudovit večer v prednovoletnem času.« Tekst in foto: Jože Miklavc 1 m [J-iiJ Ot Sns I utNffl 064.................OSičing Mnpn^a CJ:^ i.i Nr-i^ar^ fjhč.i^.i Reč .i rtb Siiiriri|; Otimiat SoKhu.i Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 17 Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi KASČE VČERAJ, DANES, JUTRI Mavričeva kašča Skrbno vzdrževana in lepo ocvetličena Mavričeva kašča (Foto: Marijan Denša) Ko se v Florjanu pri Gornjem Gradu s ceste po kratkem privozu zapeljemo do kmetije Mavrič, nas prijazno pozdravi skrbno vzdrževana in lepo ocvetličena kašča. Na prihi-šni strani jo krasi cvetje v koritih, na sončni strani cvetlična gredica. Danes nima nobene od številnih nekdanjih nalog kašč, tudi za sušenje želodcev je že dolgo ne uporabljajo več. Služi predvsem s tem, da je tam, da spominja na nekdanje rodove in da je ponos kmetije. Stoji sredi dvorišča ter je včasih tudi v napoto pri premikih danes vse večjih kmetijskih strojev in priključkov, vendar ji je ta »kot« zagotovljen, ker preprosto sodi tja. Te sreče ni imela druga, mlajša kašča. Da so lahko na mogočni kmetiji, ki se nahaja na dobrih 700 metrih nadmorske višine, leta 1939 združili dva hleva v enotnega, so morali tisto kaščo prestaviti za hišo, kjer je sedaj del drugega marofa. No, na kmetih so bili ved- no praktični, sedaj gospodinja ob prisojni steni naše kašče goji paradižnik v posodah. Rastline bodo dajale sočne plodove še dolgo v oktober, saj jih greje toplota lesene zgradbe. Da je les zdržljiv in dolgotrajen material, če je le suh, dokazuje tu- di Mavričeva kašča. Krasi jo letnica 1806, stara je torej 210 let. Zgrajena je bila pred staro, še leseno hišo, ta je bila postavljena leta 1826. Leta 1872 so na istem mestu zgradili novo, zidano in večjo. Prečni tram z letnico stare je našel svoje zavetišče na steni kašče. V letu 1993 so na kašči zamenjali streho. Pokrita je z rezanimi macesnovimi skodlami. Približno deset let pred tem so obnovili gank, ki je podprt z elegantnimi stebriči. Prav streha in gank dajeta kašči poseben čar, s katerim nas pritegne. Kdaj so z betonom utrdili kamnito klet, ne morem zapisati, ker sem pozabil vprašati. Kamen je seveda domač, torej tuf. V vseh treh nivojih je kašča dvocelična, vogali so vezani na lastovičji rep. Domačini so mi o kašči povedali drobno zanimivost. Na kašči so luknje, s katerimi so utrjevali loc-ne (loke oziroma ovratnike) jarma za živino. Približno pet centimetrov debela in primerno dolga debelca malega jesena brez večjih grč so za dobre četrt ure greli v krušni peči, nato so jih nekaj dni utrjevali v modelu na kašči, da so dobila trajno obliko. Marijan Denša 18 Savinjske novice št. 37, 16. september 2016 ■lUP? t, iVi Pridružite se nam tudi na Facebooku Ljudje in dogodki PRVI SAVINJA BEER FEST Pivo od stojnice do stojnice skih. Za dobro hrano so poskrbeli mojstri različnih uličnih kuhinj. Drugačni okusi hitro pripravljenih jedi in opojne vonjave so privabljali jedce. PRVEMU ZNA SLEDITI DRUGI FESTIVAL PIVA Vsak okus piva ni za vsakogar, zato so obiskovalci med obhodom izbirali tistega, ki jim je najbolj ugajal in razvajal brbončice. Običajno so zato večer, prevesen globoko v noč, preživeli ob svojem favoritu. Organizatorja Saša Koren in Sašo Slemenšek sta bila z vrsto prijateljev, ko so jima priskočili na pomoč, ob koncu zadovoljna. Prvi festival piva z namenom spoznavanja različnih okusov in dvigovanja pivske kulture je bil dobro sprejet, zato je sledil logičen sklep, da bo Savinja beer fest tudi prihodnje leto. PREDAVANJE O CIGARAH V sklopu festivala piva se je odvilo predavanje o cigarah. Strokovnjakinja s tega področja, hkrati tudi vitezinja viskija, Majda Debevc, je poslušalcem na družabnem prostoru ob igriščih za odbojko na mivki spregovorila o tobaku. Zgodovina te rastline je bogata in pestra, v Evropo jo je iz Novega sveta pripeljal leta 1494 morjeplo-vec Krištof Kolumb. Predavateljica je spregovorila o učinkih na takratno gospodarstvo. V drugem delu predavanja se je dotaknila različnih vrst tobaka in razlik med poceni in dražjimi cigarami. Predavanje je potekalo ob oblačkih dima cigar, s katerimi si je lahko vsakdo postregel in jih preizkusil. (Foto: Benjamin Kanjir) Benjamin Kanjir BOHAČEV TOPLAR NAZARJE Obiskovalcem Ponudniki nazarske tržnice so v sodelovanju z mozirsko izpostavo Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Celje in ob podpori Občine Nazarje pripravili Krompirjev dan. Ta se odvija že nekaj let, na njem obiskovalcem razstavijo različne vrste krompirja. Poleg razstave je potekala de-gustacija praženega krompirja. PREDSTAVLJENIH VEČ KOT DESET VRST Na razstavi so obiskovalci lahko videli več kot deset različnih vrst krompirja. Poleg tega so bile predstavljene lastnosti posameznih sort ter njihov namen in uporaba z vidika potrošnikov. Lastniki krompirja so bili ponudniki tržnice, pri katerih je mogoče posamezne sorte kupiti za ozimnico. KROMPIR SE VEČINOMA PRIDELUJE ZA SAMOOSKRBO Kot je povedala Štefka Goltnik, koordinator-ka mozirske izpostave KGZ Celje, v zadnjih le- Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 19 Na mozirskem sejmišču se je v organizaciji prijateljev mozirskega Zavoda sprememba, za katerim stojita Saša Koren in Sašo Slemenšek, zgodil prvi Savinja beer fest. Šlo je za predstavitev vrste slovenskih in tujih mikro pivovarjev, uvoznikov tujih piv in pivotek. Dogodek so obiskovalci dobro sprejeli, saj so se v velikem številu zbirali okoli stojnic s pivom in z opremo za domače varjenje piva. LJUBITELJI PIVA IN RADOVEDNEŽI NAPOLNILI SEJMIŠČE Sejmišče se je napolnilo z vsemi, ki radi tu in tam spijejo kakšen kozarček piva, na drugi strani pa tu- di z radovedneži, ki so želeli videti, kako se ta pijača vari in kaj vse je potrebno za izdelavo. Vrsta veselih družb se je pomikala od ene do druge stojnice, na katerih so se predstavljale mikro pivovarne. NA FESTIVALU KAR DVANAJST MALIH PIVOVARN Pivovarji so z veseljem spregovorili o načinih varjenja, ki jih uporabljajo, tudi o dodatkih, ki dajejo njihovemu pivu svojstven okus. Kar dvanajst malih pivovarn se je udeležilo festivala s preko dvajsetimi različnimi vrstami piva. Pridružili so se jim uvozniki piv in pivoteke, ki na svojih policah ponujajo brezštevila vrst piv, tudi sloven- Sejmišče se je napolnilo z vsemi, ki radi tu in tam spijejo kakšen kozarček piva, na drugi strani pa tudi z radovedneži, ki so želeli videti, kako se ta pijača vari in kaj vse je potrebno za izdelavo. tržnice pripravili razstavo krompirja tih beležijo upad prodaje krompirja. Letošnja le- skušajo ljudem pokazati, da se v dolini pridelu- tina je zaradi spomladanske pozebe še manjša je veliko vrst. Njihova želja je, da bi se potrošni- kot pretekla leta. Zgornjesavinjski kmetje krom- ki pogosteje odločali za kupovanje krompirja na pir pridelujejo le še za samooskrbo, saj je pred- slovenskih kmetijah. vsem tuja konkurenca zelo huda. S to razstavo Primož Vajdl Obiskovalcem so bile predstavljene lastnosti posameznih sort krompirja in njihov namen ter uporaba. (Foto: Primož Vajdl) Organizacije, Šport RADIOAMATERSKO TEKMOVANJE FIELD DAY 2016 Mozirski radioamaterji že tretjič sodelovali na evropskem tekmovanju Člani mozirskega radiokluba so se tretje leto zapored udeležili mednarodnega tekmovanja Field day 2016 SSB. »Dan na prostem« je tekmovanje, pri katerem gre za vzpostavljanje radioamaterskih zvez iz lokacij v naravi. Za tekmovalni prostor se ne sme uporabiti že obstoječih objektov, oprema pa se ne sme na kraju tekmovanja postaviti več kot 24 ur pred pričetkom tekmovanja. Prepovedana je tudi uporaba javnih elektro omrežij. SODELOVALO PREKO DVAJSET ČLANOV KLUBA Na operaterskem mestu za postajo se je zvrstilo deset operaterjev, skupaj je pri izvedbi tekmovanja in spremljevalnih aktivnostih sodelovalo več kot dvajset članov Radiokluba Mozirje S51DSW. Čeprav tekmovanje poteka samo en dan, so potrebne predhodne priprave, na katerih izdelajo antene, pripravijo povezavo med radijsko postajo, antenskim preklopnikom in računalnikom, sestavijo plan dela na frekvencah ter sestavijo taktiko, kdaj je najbolje biti na določenem frekvenčnem območju, saj se nekateri radijski valovi širijo bolje podnevi, drugi pa ponoči. Zelo pomembno je spremljanje sončne aktivnost, saj le-ta najbolj vpliva na širjenje radijskih valov. LETOŠNJI REZULTATI PODOBNI TISTIM IZ PRETEKLIH LET Na končni rezultat in uvrstitev postaje mozirskega radiokluba na državni in evropski ravni bo potrebno počakati do konca leta, saj mora tekmovalna komisija, kamor so poslali svoj dnevnik, preveriti dnevnike in jih križno pregledati, da se vsi zapisani podatki ujemajo. Na tekmovanju so vzpostavili 588 zvez z evropskimi postajami, kar je primerljivo z rezultati iz let 2014 in 2015, ko so mozirski radioamaterji osvojili končno tretje in drugo mesto. JESENI ŽELIJO NA SVETOVNO PRVENSTVO Radioklub Mozirje je v zadnjih nekaj letih ponovno zaživel in se redno udeležuje srečanj ter domačih in mednarodnih tekmovanj. Že med tem tekmovanjem so med člani zaživele ideje o udeležbi na največjem svetovnem radioamaterskem tekmovanju CQ WW SSB, ki poteka zadnji vikend v mesecu oktobru. Primož Vajdl Na tekmovanju je sodelovalo deset operaterjev, ostali člani kluba so pomagali pri sami organizaciji in izvedbi. (Foto: Jaka Steblovnik) 6. DRŽAVNO TEKMOVANJE ZA NAJTEŽJO BUCO Bo v soboto padel rekord? To soboto bo v Mozirskem gaju potekalo 6. državno prvenstvo za najtežjo bučo. Letina tega jesenskega pridelka je letos dokaj povprečna, po nekaterih podatkih pa bi vseeno lahko bil ogrožen dosedanji rekordni pridelek iz leta 2014. KVALIFIKACIJE ODBOJKARIC ZA EP Takrat je najtežja buča tehtala 657 kilogramov. Pridelal jo je Filip Lovše iz Trebnjega. Slednji je že napovedal letošnji naskok na najtežjo doslej stehtano bučo v Mozirskem gaju. Organizatorji računajo, da bo na tehtanju kar nekaj primerkov, težjih od 500 kilogramov. Upa- Slovenke še imajo možnost za dodatne kvalifikacije Slovenska odbojkarska reprezentanca, katere članica je tudi Lju-benka Valentina Založnik, je zaključila prvi turnir kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo. V skupini so z reprezentancami Belorusije, Grčije in Češke. Turnir je potekal v Mozirski gaj je v teh dnevih tradicionalno poln buč. (Foto: Benjamin Kanjir) jo tudi na takšnega, pri katerem bo veda pa bo vrhunec ravno sobotno Brnu, Slovenkam je uspelo premagati le reprezentanco Grčije. Naslednji turnir se bo odvijal v Mariboru, Slovenke pa še imajo možnost, da se uvrstijo v dodatne kvalifikacije za EP. ŠMS tehtnica prikazala trimestno število, začenši s številom sedem. Božo Plesec iz Ekološko hortikul-turnega društva Mozirski gaj pravi, da jim je kljub povprečni letini uspelo širom Gaja razporediti lepo število okrasnih in navadnih buč, razporejenih v različnih kompozicijah. Razstava je že odprta in vabi obiskovalce od blizu in daleč. Se- dogajanje s tekmovanjem, ki se prične ob 11. uri. Vzporedno z razstavo buč, ki bo odprta do 9. oktobra, potekajo priprave na še en letošnji dogodek v Mozirskem gaju. V adven-tu bo prvič oživela Božična bajka. Gaj bodo namreč odeli v 500.000 led lučk. Benjamin Kanjir 20 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 Šport FESTIVAL ŠPORTA NA RECICI OB SAVINJI Najboljši vedeli dovolj o serviranju, podajanju zabijanju za zmago Športno društvo Mladost Rečica ob Savinji je pripravilo 2. Festival športa. Ljubitelji rekreacije so se pomerili v tenisu, ulični košarki in odbojki na mivki. ODBOJKA NA MIVKI Celodnevni odbojkarski turnir je postregel z zanimivimi igrami. Za naziv najboljšega se je borilo osem dvojic, razdeljenih v dve skupini. Po turnirskem sistemu sta do prvega polfinala prišli dvojici »Isto dobr« in »Nefiltrirano«. Prvi par je opravičil svoj naziv in postal ne samo dober, temveč najboljši. V drugem polfinalu sta se merili dvojici »Ne vem« in »Muffins«. Kljub svojemu nazivu je prva dvojica o serviranju in podajanju ter zabijanju preko mreže ve- dela dovolj, da je osvojila tretje mesto. TENIS Da tenis privabi vedno veliko število tekmovalcev in obiskovalcev, je bilo opaziti na turnirju v omenjenem športu. Kar deset parov se je pomerilo med seboj. Po besedah vodje tekmovanja Andreja Weissa so tekmovalci pokazali veliko mero znanja, tako da je kar nekajkrat o rezultatu odločala zgolj sreča. Mitja Po-ličnik in Aleš Kronovšek sta v finalu premagala Žiga Božiča in Simona Šimenca ter osvojila prvo mesto. V borbi za tretje sta loparje prekrižala edini mešani par Katja Ocvirk in Tomi Felicijan ter Mitja Božič in Andrej Ocvirk. Slednja sta po izenačeni borbi uspela zasesti tretje mesto. Gledalci so lahko videli veliko dobrih akcij pod košem. (Foto: Marija Šukalo) ULIČNA KOŠARKA Dan športa so na Rečici zaključili košarkarji. Devet trojk se je v dveh skupinah merilo za naziv najboljšega. Do finala so se po sistemu vsak z vsakim prebili Pimpeki in domačini ŠD Mladost. V enakovredni borbi pod košem so slednji samo za točko izgubili laskavi naslov in se uvrstili na drugo mesto. Tretje mesto je pripadlo ŠD Gornji Grad. V metanju izza črte se je v natančnosti in mirni roki merilo 16 posameznikov, ki so imeli na voljo pet metov. Najboljši strelec trojk je bil Miha Ugovšek iz Gornjega Grada, ki je premagal Rečičana Simona Šimenca. ANIMACIJA ZA NAJMLAJŠE Z ALJO KAPUN Na svoj račun so prišli tudi najmlajši. Za njih so poskrbeli prostovoljci z Aljo Kapun. Svojo hitrost so preizkušali na poligonu ob različnih nalogah, se sproščali z jogo, izdelali svojo risbico, se uredili v le-potilnem kotičku in za konec poslušali pravljico. Marija Šukalo V tenisu so se pomerile naključno izžrebane dvojice. (Foto: Marija Šukalo) SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Stopničke tudi za ljubenske skakalce Medtem ko je ta vikend na tekmah v smučarskih skokih razveseljeval Timi Zajc, ki je na FIS tekmi v Hinter-zartnu zasedel tretje in deveto mesto, so se pretekli vikend mlajše kategorije ljubenskih skakalcev pomerile na tekmah v Žireh, v Mislinji in v skakalnem centru Glenca nad Žirovnico. TEKMA V ŽIREH V Žireh se je v kategoriji mladink do 20 let na drugo mesto uvrstila Petja Brglez. Med mladinci do 16 let se je pomerilo 49 tekmovalcev, ljubenski skakalci so se uvrstili na sledeča mesta: 3. mesto je osvojil Filip Vranc, 5. Žak Mogel, 10. Karlo Vodušek, 11. Jernej Presečnik, 19. Luka Robnik, 20. Gorazd Završnik in 42. mesto Lenart Presečnik. CICIBANI V MISLINJI Na tekmovanju za pokal Coc-kta v Mislinji so se pomerili cici- bani do 9 let. Med 80 tekmovalci si je 17. mesto delil Janez Ko-rent, 23. mesto si je delil Jaka Kramer, David Pek pa je zasedel 60. mesto. ZMAGA V GLENCAH Pod okriljem SSD Stol je v Glen-cah potekala tekma za pokal Cockta v kategoriji dečki do 10 in 11 let ter deklice do 11 let. Med dečki do 10 let je zmagal Marcel Cernivšek, 8. mesto je zasedel Gašper Presečnik, 39. mesto pa Luka Pek. V kategoriji dečki do 11 let se je Adam Kosmač uvrstil na 17., Nerat Nace na 21. in Žerovnik Tjaš na 41. mesto. Med deklicami do 11 let je tretje mesto osvojila Naja Žerovnik, 9. je osvojila Tinkara Žehelj, mesto za njo je tekmovanje zaključila Zala Krebs. Štefka Sem Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 21 Oglasi 'Ju Andragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje Efenkova cesta 61 3320 Velenje tel:+386 3 587 20 50 e-mail: info@uni-tri-velenje-drustvo.si www.uni-tri-velenje-drustvo.si URNIK ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017 Novi krožki so v tabeli označeni s sivo barvo. - UNI: Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje, Efenkova cesta 61 (stolpič B), Velenje - OŠ MPT: Osnovna šola Miha Pintarja Toleda, Kidričeva cesta 21, Velenje - OŠ ŠALEK: Osnovna šola Šalek, Šalek 87, Velenje - OŠ ANTONA AŠKERCA: Osnovna šola Antona Aškerca, Jenkova cesta 2, Velenje - OŠ LIVADA: Osnovna šola Livada, Efenkova cesta 60, Velenje - OŠ GORICA: Osnovna šola Gorica, Goriška cesta 48, Velenje - ŠC VELENJE: Šolski center Velenje, Trg mladosti 3, Velenje, stolpič C - VILA ROŽLE: Medobčinska zveza prijateljev mladine, Sončni park, Velenje - GLASBENA ŠOLA: Glasbena šola Fran Korun Koželjski, Jenkova cesta 4 (prva učilnica v pritličju levo), Velenje - LU VELENJE: Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje - GRAD VELENJE: Ljubljanska cesta 54, Velenje - CENTER NOVA: avla Mestne knjižnice Velenje, Šaleška cesta 21, Velenje - PUP VELENJE: Podjetje za urejanje prostora, Koroška 40a, Velenje - DU MOZIRJE: Društvo upokojencev Mozirje, Praprotnikova ulica 7, Mozirje - BAZEN VELENJE: Bazen Velenje, Kopališka cesta 2 (zbor pred bazenom), Velenje - STEP: Plesna šola »Step«, Prešernova cesta 22, Velenje - MC VELENJE: Mladinski center Velenje, Efenkova cesta 61 a, Velenje - AVTOBUSNA POSTAJA: Avtobusna postaja Velenje, Kopališka cesta, Velenje - MČ Levi breg-zahod: Mestna četrt levi breg -zahod, Foitova cesta 2, Velenje Prijave članov, ki ste že obiskovali krožke, sprejema animator na prvem srečanju krožka. Novi člani se prijavite na sedežu Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Efenkova cesta 61, Velenje (vhod za čistilnico ROK), vsak dan v septembru od 8. do 12. ure. TUJI JEZIKI Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 3.10.2016 9.30 NEMŠČINA - sodobne teme Manca Potočnik Glasbena šola PO 3.10.2016 15.00 TIME FOR ENGLISH Magda Žist OŠ MPT TO 4.10.2016 S.00 NEMŠČINA - govorna komunikacija Marija Klemenšek Glasbena šola TO 4.10.2016 10.00 ITALIJANSKI JEZIK - nadaljevalni Neva Trampuš Glasbena šola TO 4.10.2016 17.00 POGOVORNA ANGLEŠČINA Magda Žist OŠ MPT SR 5.10.2016 S.15 ANGLEŠKI JEZIK II Fanika Sagmeister UNI SR 5.10.2016 16.00 ANGLEŠKI JEZIK - I Fanika Sagmeister OŠ Livada SR 5.10.2016 15.00 POGOVORNA ŠPANŠČINA Špela Hrastnik OŠ Šalek SR 5.10.2016 16.30 ŠPANSKI JEZIK - II Špela Hrastnik OŠ Šalek SR 5.10.2016 10.00 POGOVORNA NEMŠČINA Jože Bačič LU Velenje SR 5.10.2016 10.00 ITALIJANSKI JEZIK - začetni Neva Trampuš Glasbena šola RAČUNALNIŠTVO Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TO 13.9.2016 10.00 DIGITALNA FOTOGRAFIJA - nadaljevanje Peter Marinšek UNI TO 11.10.2016 S.00 OBDELAVA DIGITALNE FOTOGRAFIJE Leopold Kočevar UNI SR 12.10.2016 11.00 UPORABA PAMETNEGA TELEFONA TELEKOM UNI ČE 13.10.2016 17.00 S KNJIGO DO ZNANJA RAČUNALNIŠTVA UNI LIKOVNO USTVARJANJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TO S.11.2016 9.00 KALIGRAFIJA Marija Krajnc Vila Rožle ČE 6.10.2016 15.00 LIKOVNI KROŽEK* Danica Arzenšek OŠ Antona Aškerca * informativni dan Likovni krožek GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 3.10. 2016 11.00 ZGODOVINSKO ETNOLOŠKI KROŽEK Damjan Kljajič Grad Velenje PO 10.10.2016 17.00 POTEPANJE PO EVROPI Leopold Kočevar UNI TO 4.10.2016 10.00 UMETNOSTNA ZGODOVINA * Tatjana Vidmar Center Nova ČE 13.10.2016 11.10 SLOVENIJA, TE POZNAM? ** Branka Mestnik UNI * krožek deluje prvi in tretji torek v mesecu ** krožek deluje vsak drugi in četrti četrtek v mesecu GLASBENO USTVARJANJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 22.S.2016 9.30 GODBA VETERANOV UNI 3 Aljoša Pavlinc Glasbena šola PO 3.10.2016 13.00 ELEKTRIČNE KLAVIATURE I Frenk Kadliček UNI PO 3.10.2016 14.30 ELEKTRIČNE KLAVIATURE II Frenk Kadliček UNI TO 4.10.2016 15.00 KITARA Franjo Jurovič OŠ Livada SR 5.10.2016 11.00 DIATONIČNA HARMONIKA Robert Goličnik UNI PE 7.10.2016 S.00 VOKALNA SKUPINA Tadeja Cigale UNI PE 7.10.2016 10.30 CITRE Irena Tepej UNI HORTIKULTURA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor ČE 6.10.2016 15.00 RASTLINE NAREDIJO DAN LEPŠI Simon Ogrizek PUP Velenje ČE 13.10.2016 15.30 SADJARSTVO - medgeneracijsko sodelovanje Anton Korošec UNI PE 7.10.2016 10.00 ZELENJAVNI VRT - GARTLC * Vera Bandalo UNI * Raziskovalni krožek na Grilovi domačiji ROČNA DELA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 26.9.2016 9.00 KLEKLJANJE Mozirje Erika Pajk DU Mozirje PO 26.9.2016 16.30 KLEKLJANJE V Erika Pajk OŠ Livada PO 26.9.2016 7.45 KLEKLJANJE I Tilka Kompare UNI PO 26.9.2016 10.00 KLEKLJANJE II Tilka Kompare UNI TO 27.9.2016 15.00 KLEKLJANJE IV Tilka Kompare UNI TO 27.9.2016 17.00 KLEKLJANJE III Tilka Kompare UNI TO 4.10.2016 16.00 USTVARJALNA DELAVNICA Darja Kos OŠ Antona Aškerca SR 12.10.2016 14.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE II Jožica Grobelnik UNI SR 12.10.2016 16.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE I Jožica Grobelnik UNI ČE 13.10.2016 17.00 ŠIVANJE IN KROJENJE Alenka Košir ŠC Velenje SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 3.10.2016 11.30 VADBA V VODI ZA SENIORJE Mladen Blatnik Bazen Velenje PO 3.10.2016 19.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI IV Martina Jan OŠ Šalek PO 10.10.2016 17.00 KUHAJMO ZDRAVO Irena Kočevar OŠ MPT PO 10.10.2016 1S.00 EFT - TEHNIKE DOSEGANJA ČUSTVENE SVOBODE Adil Huselja OŠ Šalek TO 13.9.2016 16.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI III Irena Menih OŠ Gorica TO 13.9.2016 17.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI I Irena Menih OŠ Gorica TO 13.9.2016 1S.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI II Irena Menih OŠ Gorica TO 4.10.2016 13.00 PLEŠIMO SALSO Alojz Fidej STEP TO 4.10.2016 17.30 PLESNI KROŽEK I Alojz Fidej STEP SR 5.10.2016 16.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI I Svjetlana Pejkunovič OŠ Livada SR 5.10.2016 17.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI II Svjetlana Pejkunovič OŠ Livada ČE 6.10.2016 1S.00 ČI GONG I Adil Huselja ŠC Velenje ČE 6.10.2016 19.00 ČI GONG II Adil Huselja ŠC Velenje SR 12.10.2016 10.00 JOGA SKOZI SRCE Matej Cvikl MC Velenje SR 12.10.2016 17.00 DRUŽABNI PLES Verena Šulek OŠ Antona Aškerca ČE 6.10.2016 S.00 PLANINARJENJE Marija Lesjak Avtobusna postaja ČE 13.10.2016 S.00 POHODNIŠTVO Marija Kuzman Avtobusna postaja ČE 6.10.2016 17.00 PLESNI KROŽEK II Alojz Fidej STEP SPLOŠNE DEJAVNOSTI Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 10.10.2016 9.00 MENTORSTVO V PROJEKTNEM ŠTUDIJSKEM KROŽKU * dr. Nena Mijoč UNI TO 11.10.2016 9.00 DRAMATIČNI KROŽEK Karli Čretnik MČ Levi breg-zahod * krožek deluje vsak drugi ponedeljek v mesecu 22 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 Kronika, Zahvale, Oglasi Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA Ana PRAPROTNIK 9. 4. 1931 - 6. 9. 2016 Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in nanike se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in podporo v težkih trenutkih. Vsem lepa hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala župniku Sandiju Korenu in ostalim duhovnikom za lepo opravljen obred, pevcem, govorcu Robiju, praporščakom ter pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala pa še posebej zdravnici Karmen Fürst in sestrama Sonji Robnik ter Maji Gosar za pomoč in obiske na domu. Žalujoči domači Bil si skrben in vztrajen v življenju, junaški v zadnjem trpljenju. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta Jožefa SKOKA iz Brdega 3. 3. 1947 - 15. 9. 2016 se zahvaljujemo za nesebično pomoč sorodnikom, sosedom in znancem. Lažje smo prenašali bolečino, ker ste v teh težkih trenutkih bili z nami. Hvala vsem za darovane svete maše, sveče, duhovnikoma ter dia-konu za opravljen pogrebni obred, pevcem, gasilcem, govorniku in vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • NA BANKOMATU POZABIL DENAR Gornji Grad: 12. septembra okoli pol devete ure dopoldan je občan v Gornjem Gradu na bankomatu dvigoval denar. Po opravljenem dvigu je denar pozabil v reži. Ko se je po nekaj minutah vrnil, denarja, šlo je za 150 evrov, ni bilo več. • S TRAKTORJEM PO HRIBU Podvolovljek: 14. septembra je v Podvolovljeku voznik neregistriranega traktorja med vožnjo po makadamski javni cesti z ravnim delom plošče gozdarskega vitla, ki je bila nameščena na traktorju, ravnal vozišče. Pri tem je zapeljal izven vozišča in se po hribu prevračal okoli 30 metrov. V nesreči je dobil hude telesne poškodbe. Gasilci PGD Nazarje in Luče so odklopili akumulator in poškodovanca rešili iz delovnega stroja ter ga oskrbeli do prihoda reševalcev nujne medicinske pomoči. Poškodovani je bil z vojaškim helikopterjem prepeljan v UKC Ljubljana. • PRI DELU SE JE POŠKODOVAL Logarska dolina: 15. septembra ob 20.41 se je v Logarski dolini pri delu poškodoval občan. Do prihoda reševalcev nujne medicinske pomoči so poškodovanemu nudili pomoč domačini in gasilci PGD Solčava. Reševalci reševalne postaje Mozirje so poškodovanega občana prepeljali v Splošno bolnišnico Celje. • VLOMIL V VIKEND Golte: 18. septembra so bili policisti PP Mozirje obveščeni, da je neznani storilec vlomil v vikend na Golteh. Z neznanim predmetom na vzvod je vlomil skozi vhodna lesena vrata vikenda, vstopil v predprostor, kjer je na isti način vlomil še skozi druga lesena vrata. Odnesel je pohodne palice in daljnogled. Nastala je materialna škoda v višini okoli 300 EUR. Občina Rečica ob Savinji obvešča občane, da je na spletni strani (www.obcina-recica.si) in na oglasni deski objavljen Ponovni javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav v občini Rečica ob Savinji za leto 2016. Razpis je odprt do vključno 15. 10. 2016. 23 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 1 Za razvedrilo Cvetke Z ROKO V ROKI TUDI V PRIHODNJE Ob šoferski slovesnosti v Nazarjah je bil namestnik komandirja policije iz doline Matjaž Sem (desno) redkobeseden ob svojem nagovoru, čestitki ter priznanju vodslvu in članom ZŠAM ZSD. A je dejal, da je bilo dosedanje sodelovanje zgledno. Sema in PP Mozirje pa je šoferski šef Janko Štruclj (levo) s tablico priznanja in zahvale za korektnost na odru javno nagradil, a ne za odsotnost simboličnega policijskega spremstva v praznični motorizirani paradi. - m PMP1 i ti i t n ■ ■ T 31 FRANJO NALADA IN KANON OBVLADA Sodelavec Savinjskih novic Franjo Atelšek se pogostokrat spopada z motivi in kadri na javnih scenah. Lahko stavimo, da gre za zmagoslavje streljanja z levo roko in ne z avtomatom. Ko je naredil popoln posnetek s svojim »kanonom«, ga je kar dvignilo v zmagovitem zanosu. Naj ti bo rojstni dan z zdravjem in še mnogimi uspelimi posnetki zaznamovan. (Foto: (Foto: ■ ii«B i 2' ■■ fe V ' ¿f ■ ■ ¡.- s J3 DIHUR V HIŠI IN NOSU Anka Štruclj, članica društva nazarskih upokojencev in amaterska igralka v skeču Dihur v hiši (v vlogi moža): »Ne vem, kaj bi raje duhal, te velike spodnjice ali šilček domačega ...« Darinka Plesnik, članica istega društva in amaterska igralka: »Ko spiješ določeno mero kačje sline, ni več važno, kaj ovohavaš, spodnjice ali pijačo, oboje enako smrdi po dihurju.« 24 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 Križanka, Informacije sestavil: peter udir Švedska igralka (britt) zdravi-llsče v belgiji zidarska žlica srbski tenisac bmokoviči glasbilo. na katero se igras tolčenjem mesto v kolumbiji omikana ženska kdor se poklicno ukvarjaš tkanjem zgod. utrdba blizu san antonu, zoa kemijski SiMBOLZA iribu hrv. pevec iduško! it. smučarka (curtonij neko sl. smučarka (nusa) konjski pastir v madžarskem okolju bolezenska rdečina í07f plačevanje preživnine povezava, stik, osebna zveza pivski vzklik uvertura, prolog meketanje ožig slap savinje v logarski dolini zgornji dom parlamenta v nekaterih državah kletni sakralni prostor, podzemna grobnica mojzesov brat srbska igralka (eva) nemška PEVKA (zmagovalka Evrovizije _2010) trgovski pomočnik reka v nemčiji. pritok rena am. rock pevec (cooper) mesto v indiji, središče trgovine z bombažem zvrst umetniškega dela ac etilen janía, anton avtomobilska oznaka kranja sedmi dan vttdnu dražilec lečje. ki da sliko predmeta brez barvnih robov Novosti v Knjižnici Mozirje v septembru LEPOSLOVJE: Demšar, Avgust: Pohorska transverzala : politična kriminalka, Patterson, James: Upanje po smrti, Dimitrievska, Tanja: Je mar Erik? Ko je v srcu in duši ves čas hkrati, Murakami, Haruki: Brezbarvni Tsukuru Taza-ki in njegova leta romanja, Pahor, Boris: V imenu dialoga, Ekselenski, Bojan: Vzpon Elejle, Špiler, Rozalija: Ubijte mamo! Hiša bo moja!, Paris, B. A.: Za zaprtimi vrati, De la Motte, Anders: Ultimat, McCarty, Sarah: Tuckerjeva last, Mallery, Susan: Samo poljubi štejejo, Craft, Elizabeth: Cvet, Mendel--Enk, Stephan: Tujec na zofi, Oates, Joyce Carol: Črna voda, Valognes, Au-relie: Stara mama v koprivah. STROKOVNA LITERATURA: Kearney, Richard: O zgodbah, Lippman, Richard: Ostani pri 40-ih brez diet ali naporne vadbe, Leljak, Roman: Špiclji Udbe 2, Kos, Janko: Sociologija slovenske literature, Ošlak, Vinko: Bog pravi drugače - (Verske zmote in nesmisli v luči Božje besede), Tonin, Matej: Upanje za Slovenijo, Plantan, Uroš: Starodavna umetnost zdravljenja : tradicionalna evropska medicina, Rajtmajer, Milan: Zdravje na potovanju, Francis-Cheung, Theresa: Kako videti angele. MLADINSKA LITERATURA: Jansson, Tove: Muminočkovi spomini, Dale, Elizabeth: Zakladnica medvedjih zgodb, Krebelj, Peter: Pastirček Tonček in čarobna piščal, Šega Cr-nič, Saša: Lovro s košem gre!. Slovarček: KRIPTA - kletni sakralni prostor, podzemna grobnica; OPOTNIK - trpotec; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): PARKLJAR, INICIALA, KUB, ZNAK, VASILIJ, ŽRD, ČOKETA, KUPE, BIOM, PACEK, ATROPOS, LET, UC, PRILEG, KALAHARI, SIJ, HAVAJI, LEGO, UNA, TREN, PROTIN, LEVAR, RAPSODIJA, AKABA, ALJAŽ, JAR v_ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 39. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): 25 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 23. september ob 16.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Žalec (st. dečki) ob 19.00. CMD Rečica ob Savinji Predavanje dr. Petra Weissa Zgodovinske slike Gornjega Grada z okolico ob 9.30. CDM Rečica ob Savinji Ustvarjalnica za otroke ob 10.00. Center Rinka Solčava Odprtje razstave polstenih in volnenih slik Toplina Volne - objem čez gore ob 11.00. Mozirski gaj 6. državno prvenstvo v tekmovanju za najtežjo bučo ob 11.00. Solčava Prikaz domače in umetnostne obrti ob 11.00. Župnišče v Solčavi Delavnica Od ovce do blazine Sobota, 24. september ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Dravograd Koroška B (ml. pionirji) ob 14.00. Občinska dvorana v Solčavi Delavnica polstenja Toplina Volne - objem čez gore ob 15.20. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Dravograd Koroška B : Vrani Vransko (ml. pionirji) ob 16.40. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Vrani Vransko (ml. pionirji) ob 17.30. Solčava Voden ogled cerkve Marije Snežne ob 18.00. Cerkev Marije Snežne v Solčavi Slovenski večer - koncert ljudske in narodnozabavne glasbe ob 8.00. Solčava Prigon in zbiranje plemenskih jagnjic ob 10.00. Solčava Tržnica volnenih izdelkov, dobrote iz ovčetine in ponudba drugih domačih dobrot ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Hopsi Polzela (st. pionirji) ob 11.00. Solčava Nedelja, Modna revija ročno polstenih in volnenih oblačil 25. september ob 12.30. Solčava Prikaz striženja ovac ter sortiranja, mikanja in predenja volne ob 13.00. Solčava Predstavitev pasme jezersko-solčavska ovca in prodaja plemenitih jagnjic ob 15.00. Solčava Prikaz priprave jagnjetine za uporabo v kulinariki ob 15.00. Solčava Pastirske igre ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Torek, 27. september ob 16.30. Ljubno ob Savinji Pokal Štajersko - Koroške regije v smučarskih skokih ob 17.00. Mozirski gaj Prireditev ob svetovnem dnevu turizma Sreda, ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji 28. september Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Sreda, 28. september ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Svetovalnica za demenco ob 19.30. Glasbena šola Nazarje Koncert Dorotea Senica - flavta, Maja Mancini Senica - klavir Četrtek, 29. september ob 16.00. Osrednja knjižnica Mozirje Otvoritev 7. sadjarske razstave ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Vadba za telo in dušo MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ LED TELEVIZORJI, TELEMACH IN TOTAL TV PAKETI - Prodaja in servis LED TELEVIZORJEV - Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov. Gsm 041/688-094. Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašni-kar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ŽIVALI - PRODAM Prašiče, najboljše pasme za dopitanje na večjo težo. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam bikca pasme cika, starega 6 tednov; gsm 051/335-751. Prodam bikca rj, 150 kg; gsm 031/699-430. Teličko pasme rj, staro 2 meseca, prodam, možna menjava; gsm 031/774-520. Prodam telico ls, brejo 8 mesecev, in teličko limuzin, težka 160 kg; gsm 031/855-186. Prodam kravo za zakol, staro 3 leta; gsm 031/228-217. Prodam telico čb, brejo 7,5 mesecev, pašno, brez rogov; gsm 041/324-377. Prodam telički rj/lim in rj; gsm 031/560260. Prodam kravo sivko, brejo 7 mesecev; tel. št. 58-33-272. Prodam bikca rj, starega pet mesecev, in suha drva; gsm 070/744-487. Prodam prašiče, 25-250 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam plemensko zajklo in zajca pasme kalijarnijec; gsm 070/300-448. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533745. Kupim krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim bikca ali teličko mesne pasme, starega do 20 dni; gsm 041/226-251. Kupim bika simentalca, težkega 300 kg, pašnega; gsm 041/716-210. ŽIVALI - ODDAM Oddam mladiče bernski planšar/zlati prina-šalec, skoteni 7.7.2016; gsm 031/342-932. DRUGO - KUPIM Kupim cca. 50 m3 silažne koruze; gsm 070/228-293. Traktor in vso ostalo kmet. mehanizacijo v kakršnem koli stanju kupim; gsm 031/736727. Kupim neškropljena jabolka za prešanje: bo-bovec, carjevič, krivopecelj, mošancelj; gsm 040/433-604. Kupim obračalnik pajek 350 deutc fahr, starejši, lahko v slabšem stanju; gsm 031/583326. DRUGO - PRODAM Zadnjo košnjo prodam, cena simbolična; gsm 051/364-174. Prodam rotacijsko kosilnico sip 165, obnovljena l. 2016, cena 660 eur; gsm 041/614818. Prodam okno jelovica 60x60 z medenino; gsm 031/396-664. Prodam nože za zelje, veliki, novi; gsm 031/396-664. Prodam pajek sip, dvovretenski, gibljiva kole-sa-široka; gsm 041/463-400. Prodam bukova drva, cepljena na meter, eno klaftro; gsm 031/296-012. Prodam ženski črn dolg plašč, št. 42 (neno-šen), cena 40 EUR; gsm 031/419-945. Prodam 150 l stiskalnico za sadje z motorjem, cena po dogovoru; gsm 031/845-875. DRUGO - PODARIM Podarim pralni stroj gorenje WA 543; gsm 070/550-759. VOZILA - PRODAM Prodam golf 3, l. 1997, bencin, rdeča barva, 205.000 km, tehnični do feb. 2017; gsm 031/535-459. Prodam wv pasat, letnik 2002, dobro ohranjen; gsm 041/793-519. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284-699. Poslovni prostor v centru Mozirja oddam; gsm 041/650-151. OSEBNI STIKI Želim si prikupno, prijazno dekle za skupno življenje, delo; gsm 041/552-344. 26 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 Oglasi www.fotoknjiga.net Ohranite spomine pocitnice m • • • • Spomini nimajo cene. Slika pove več kot tisoč besed. WWW, .net Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami. Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENTARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. Fotoknjigo ustvarjate na internetu,zato ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja. ra .mm "S. c ra m C "D C ra o £ hA •i_> O £ o o • a. cl a a>m H3 i i i » ■ i cn ^ 77Z k ru ^ S| to 2 o° ^ !E -h <5 as m to cn m o a; o .E . > Ifll o -5 to ~ z - - CO ■ ■> i> « S g 5. C •■= •> w .3>. J (O o o O C c ro E Q £ -S s ° Sfgs 1 s ■O ž 9 aj .£= ^ 2 $ to > :E « 2 « 8 = > ^ C cl k 5 r— Nižja cena tednika Savinjske novice Za naročeni in dostavljeni izvod Savinskih novic plačate manj kot pri vaSem prodajalcu časopisov. Brezplačna dostava Savinjskih novic na celotnem območju Republike Slovenije. Dostava na drug naslov Med dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov. Popusti Naročniki Savinjskih novic imajo iS * popust pri objavah osmrtnic, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev. Nagradna žrebanja Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic. Z—£°stišče GRAD VRB0V££_T Freier GOSTINSTVO. Mitja Feficijan s.p Savinjska cesti 4,3331 Nazarje w,vw.gostlsceqr.. • rl Telefon: 03/58-32-800 evneMialifzJjp k Rezervacije za zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... Delovni ¿as: Organiziramo tudi čisto Ponedeljek ■ četrtek, od 10 do 17 ure prflVO ,n nep0zabn0 fctck: od 10. do 22. ure r s.>t>oto: od 11, jo 22. ure grajsko večerjo! •Sedelfa: ta organizirane druibe fnad 10 oseb) Sprejem pare pon., tor., src . pot. od 8.00 do 12.00 * Tel.: 83-90-790 oblikovanie^savinjske.com - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov, knjig ...) - grafično oblikovanje BARVN TISKANJE - vezave diplomskih nalog (Srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali platnico.)