-	T
0% . .: /	48116
Leto 1924.	Izdaja^Ziipjii urad v Tržiču.	Za oktober.
CERKVENI GLASNIK
__ _	Ш	T T	w Y	Ж T V ж ^ •■tiiiimiiiiimiitiiKiiMiiimmiiiiiiiiiiiiMimiiiitHtttiii*
:Izhaja zadnji teden v mesecu:	I iX^ivixvz LJ I N 1 «1 C/ i Posamezna številka stane 2 Din. =
Na pot!
čemu poseben lisi za eno samo župnijo? Tako se bo morda ]<do vprašal, ko mu pride v roko naš »Cerkveni Glasnik za tržiško župnijo«. Na to vprašanje kratek odgovor!
Moderno življenje po mestih in industrijskih krajih samo po sebi nekako odtujuje vernike od cerkve. Delo današnjega uslužbenca je pogo'sto krivo, da se s težavo udeležuj« službe božje, mnogi niti v nedeljo ne morejo k sv. maši. Med farno duhovščino in verniki je premalo stikov. Današnji svet po večjih župnijah premalo pozna svoje dušne pastirje, pogosto ne razume njihovega delovanja, vse se prerado presoja samo s političnega stališča. Vernik v industrijskih krajih je morda vedno v ozračju veri in cerkvi sovražnih sodelavcev ali predstojnikov, pogosto mora poslušati ugovore in napade proti veri. cerkvi in duhovščini in tako v tem nevarnem ozračju peša morda tudi njegovo versko prepričanje in življenje.
Vernost dobrega tržiškega ljudsitva je bila vedno znana daleč naokrog. Tudi že danes je jedro naših žuipljanov globo-koverno, vendar se Pa kuga veri sovražnega duha tudi pri nas vedno bolj razširja. Tudi v naši sredi imamo že — moderne pagane. ki več ali manj oči t o propagirajo svoja načela. So, ki k cerkvenim govorom ne pridejo več —: morda bodo brali — vsaj — Cerkveni glasnik!
Cerkveni Glasnik za tržiško župnijo bo gojil ožje stike med verniki te lepe župnije in farno duhovščino.
Fojasneval bo dušno pastirsko delovanje v župniji.
13ranil bo vero in cerkev, gojil bo cerkveno mišljenje in življenje v župniji.
Budil bo duha krščanske dobrodelnosti in pozornost za krši^ansko vzgojo mladine.
Vršil bo nalogo oznanila vseh cerk\ enih opravil in prireditev.
Cerkveni Glasnik ni in ne bo nikak političen list, pač pa bo odkrito pojasneval dolžnosti krščanskih načel v privatnem in javnem življenju.
'i'aike župiic liste imajo že po Nemčiji. Pri nas je to prvi poizkus, ki se bo obnesel ali ne — kakor se bodo župljani zanimali za njega in ga podpirali.
Naj gre torej na pot ik) naši lepi župniji. V vsako družino naj pride, vsakenni župljami naj govori! Naj spremlja Bog njegovo pot, naj presveto Srce Jezusovo blagoslovi to delo, naj ga varuje in neguje preblažena devica — farna patron a !
_ \ _
Verska obnova.
Zadnja leta — po vojski — gre |X) vsem svetu nekak nov duh — hrepenenje po verski obnovi, po verski reformi -src. V Angliji se je vrnilo v katoliško cerkev okrog 40.000 vojakov, ki so prišli iz francosike fronte, sam anigleški premier-minister je javno izjavil, da ni misliti moralne obnove človeštva brez vere in brez verske vzgoje, po Franciji in Nemčiji — povsod prešinja ,po vojnili grozotah razboljcna in razočarana srca glasen klic: nazaj k Bogu, nazaj k Kristusu, nazaj k veri, k praktičnemu krščanstvu.« Duh verske obnove se uveljavha tudi pri nas vedno bolj.
i
Kaj je to?
Verska obnova ni nič drugega, kakor .prerojenje človeštva k praktičnemu 'krščanstvu.
Vera mora biti trdno prepričanje o resničnosti vseh od Boga razodetih resnic, ki jih uči Kristusova, nezmotljiva Cerkev. Krščanstvo- ni prazna teorija, ampak živa resnica. Krščanstvo nujno zahte.va življenje po veri. »Vera brez del je prazna«. Ne tisti, ki pravi: Gospod. Gospod, tisti ne pojde v nebeško kraljestvo, ampak, tisti ki spolnjuje voljo Gospodovo«. Tako uči Kristus!
Krščanstvo ni za parado — ob državnih praznikih in večjih slovesnostih — krščanstvo je življenje po božjih in cerkvenih zapovedih. Zahten/a vero, molitev, sv. mašo, za-krametne, ljubezen in pravico do bližnjega. Brez tega je »vera« — ki jo nekateri še imajo — prazna. Verovati je treba vse resnice — spolnjevati vse zapovedi.
Krščanstvo zahteva tudi življenje in mišljenje s Cerkvijo, nekak družinski čut z vsem, kar je krščanskega, cerkvenega. »Kdor Cerkve ne posluša je kakor pagan in očiten grešnik«. »Kdor Vas ne ,posluša, — mene ne posluša«. To so besede Kristusove.
Krščanstvo obsoja vs. ко polovičarstvol »Kdor ni z menoj je proti meni«, pravi Gospod. Ali si kristjan, ali nisi! Če si, moraš biti popohi, praktičen, to se pravi vsaj .truditi se moraš po svojih močeh, da boš tako živel, kakor veruješ, kakor Bog. Cerkev in tvoja vest ukazuje.
S takim duhom prekvasiti človeštvo, to je naloga verske obnove. In v tem duhu hoče v naši župniji delovati tudi naš Cerkveni Glasnik.
Šolski vestniK^i
Popoldanska služba božja.
Vse premalo se zavedamo Kristove ugotovitve. Pisano je: »Človek ne živi samo ob kruhu, ampak od vsake besede, ki pride iz božjih ust!« Zdi se, da je v povojnem času znova prav občutno zamrl v ljudeh čut za te besede. Povzdiguje in ceni se le to, kar se da prijeti, kar nasiti telo. Duša pa je potisnjena v stran. Za dušne potrebe le ljudem le malo mar! Ni čuda, da tudi božja beseda, ki hrani dušo dandanes pri ljudeh ni v posebnem kreditu.
Vse drugače sv. Cerkev! .lasno je, da telo brez hrane ne more živeti. Prav tako duša brez dušne hrane ne more živeti, ne more ostati stanovitna v živi veri in v dobrih delih. Nujno jii je treba raznolike hrane: molitve, sv. zakramentov in nič manj božje besede, neprestanega verskega pouka. Sv. Cerkev vse to dobro ve. Zato ji ob nedeljah ne zadostuje samo ena služba božja, samo enkratna pridiga. Postavila je tudi popoldansko službo božjo, v središče te službe božje pa je zasadila krščanski nauk. Glavni namen popoldanske službe božje je pouk v verskih resnicah, da se naša duša zopet in zopet nahrani s temi resnicami in ostane tako čila v verskem udejstvovanju.
Jezus in sv. Cerkev; oba nas prepričujeta o nujnosti, o potrebi neprestanega pouka v verskih resnicah. Razumljivo je, da noben kristjan, posebno pa vzgojitelj ne sme biti gluh in slep za to potrebo! Za vzgojitelja ni dovolj, da se sam zase zaveda te nujnosti. Njegova sveta dofžnost je, da že mladini
Sir. 2.
„CERKVENI GLASNIK'
Štev. 1.
vcepi zavest, kako potreben, nujen je za kristjana neprestan pouk, oziroma neprestano poslušanje božje besede verskili resnic.
Kdo more tedaj zameriti katehetu, če se na vse načine prizadeva privabiti šolsko mladino tudi ik popoldanski službi božji! Najivečje veselje bi bilo zanj, ko bi vsako nedeljo vsi šolarji prišli k večernicam. To je ideal. Žalibog, danes smo še daleč o-d tega ideala. Ravno šolarske vrste so pri krščanskem nauku tako redke. Pri tem žalostnem pogledu človek nehote večkrat vzdihne: Oh, da bi starši le malo bolj vpošte-vali krščanski nauk, pa bi bilo mnogokaj bolje!« Starši, Vaše podpore si želimo! Iz izkušnje vemo, da se po veliki večini ob nedeljskih popoldnevih šolarji potikajo okrog, v cerkev jih pa ni. Ali bi toliko stala ena, pa odločna beseda: »Otroci, popoldne pa vsi v cerkev!« Samo ene besede treba, pa bi bilo naše prizadevanje kronano z veliko večjimi uspehi, otroci bi pa bili še v poznih letih hvaležni.
Izvajati nočemo nobene sile! Priporočamo pa veliko šolarjem, naj vsi prihajajo k večernicam. Vendar za otroke samo splošna priporočila ne zadostujejo. Treba jim je jasnih navodil. Zato imamo že dalj časa za vsak mesec odločenih par nedelj, ko pravimo; »Danes je pa muss!« Danes Pa morate vsi priti k večernicam. Sicer je trd ta »muss«, a potreben, da dvigne vsaj parkrat na mesec tudi najbolj zanikrne k večernicam. Računamo na uvidevnost in dobro voljo staršev. Menimo, da pač ni za nikogar preveliko breme, če pride vsaj dvakrat na mesec k večernicam. Prosimo starše; »Pristopite na pomoč in pošiljajte svoje oitroke k večernicam vsaj vsako drugo in četrto nedeljo v mescu!
O tem, kako otroci obiskujejo službo božjo, vodimo že eno leto natančno statistiko. Prihodnjič obelodanimo za zgled tozadevno tabelo, ki je zelo poučna za gorečnost naših staršev.
Dopisni zvezek.
Za verskonravno vzgojo naših oitrok je neprecenljive vrednosti, ja. naravnost potrebno', da so starši in katehet v vednem stiku. Kolikokrat se ravno vsled medsebojnega ne-poznanja zgodi, da starši krivo sodijo katehetovo ravnanje, a nasiprotno tudi katehet napačno presoja zadržanje otrokovih staršev. Tudi je največkrat v veliko škodo, če starši prav nič ne zvedo, kako se njihov otrok med letom uči in obnaša. Neredko ima katehet kako posebne želje do staršev, včasih bi se tudi starši radi pogovorili s katehetom, pa ni prilike za to!
Da se vsem tem ncprilikam odpomore, smo letos uvedli takozvahi dopisni zvezek. V njem dopisuje katehet staršem, starši pa lahko dopisujejo katehetu. Zvezek hrani učenec med šolskimi knjigami.
Katehet bo v zvezek zapisal vsak red iz verouka, da bodo starši vedno sproti vedeli, kako se rkjrh otrok uči. Od časa do časa bo ipopisal učenčevo obnašanje v šoli, v cerkvi, njegove napake, dobre strani itd. Starši doma prebero in v dokaz. da so prebrali, podpišejo.
^	Otroci so si že z velikhn veseljem nabavili dopisne
zvezke. Starši, zdaj leži na vas, da 'ti zvezki ne ostanejo brez pomena. Neki učenec se je izrazil: »Naši mami je pa vseeno, kakšen sem!« Seveda ko bi se o vseh starših moralo tako reči. potem so dopisni zvezki brez slehernega haska. Toda dobri starši so hvaležni za vsako najmanjše sredstvo, ki bi moglo koristiti njih otroku. Pokažite vpričo otroka vsikdar veliko zanimanje za ta zvezek. Pokažite veseilije, če boste brali, da otrok napreduje. A ne štedite tudi s skrbjo, da se otrok poboljša, če ga zvezek pograja.
Starši, če ne odrečete, bo dopisni zvezek izbrano sredstvo. da bodo Vaši otroci po skupni, medsebojni pomoči rastli »v modrosti in milosti pri Bogu in ljudeh ...«
Poučevanje verouka.
V šolskem 1. 1924/25 poučuje verouk g. Matija Skrbeč na meščanski šoli v I. dekliškem in IV. razredu. O. Franc Vavpo-tič poučuje na tržiški ljudski šoli v deškem III. IV a. IV b in
V. razr.. v dekliškem III. a. 111. b, IV. in V. ter v gorskem razredu. G. Anton Selan poučuje na šentanski šoli, na meščanski šoili I. deški, II. in 111. razred ter na tržaški osnovni šoli v prvih in drugih razredih. G. Škrbec poučuje po 4 ure. gg. Vav-potič in Selan pa vsak po 17 ur na teden.
Mesečne spovedi.
Vsa šolska mladina na osnovni šoli prejema mesečno sv. zakramente. Spovedi so ob sobotah popoldne ,po šoli. V mescu oktobru pridejo k spovedi dečki iz II. in 111. razreda v sob., 11. oikt. dečki Iz IV. a, IV. b in V. razr. pa 18. oktobra. Deklice iz 11, 111 a in III b razr. 25. okt., iz IV. in V. razreda Pa 31. oktobra. Skupno sv. obhajilo je vsakikrat naslednjo nedeljo po 8. sv. maši. Starše prosimo, naj pazijo, da otroci ob takih dnevih ,pomotoma ne zajutrkujejo pred sv. mašo.
Za meščansko šoto je mesečno sv. obhajilo: Prvo nedeljo v mesecu vsi dečki, deklice vse zadnjo nedeljo.
Rožnivenski mesec.
• Oktober je nekako posvečen sv. rožnemu vencu in rož-nivenski Materi Božji.
Nekaj ganljivega je. iti zvečer po trgu ali vasi, pa ti tu in tam prihaja na uho iz hiš skupna, družinska molitev sv. rožnega venca. Hvalobogu, pri nas se zvečer še miairsikje skupno moli ta lepa molitev! Očetje in matere, skrbite, da ohranite skupno večerno mohtev v družini — da ohranite v družini sv. rožni venec! Prva je večerna molitev, potem šele pridejo družbe, društva, odseki in vse drugo delo. Vse, tudi še tako ipotrebne organizacije, ne smejo nikdar ovirati družinske molitve in skupne molitve sv. rožniga venca. Skupna molitev posveti vse družinsko življenje. »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu — tam sem jaz sredi med njimi«, pravi Gospod. Kjer je skupna molitev v družini, tam je Gospod, tam je pravo krščansko življenje, tam je božji blagoslov. Uredite vse delo tako, dia ne bo trpela družinska molitev!
Da se pa še boi| \'namete za lepoto sv. rožnega venca, naj sledi kratko pojasnilo o tej lepi molitvi.
Sv. rožni venec je vpeljali sv. Dominik, ko so Albižani n-d Francoskem razširjali krivo vero. Ko je videl s solzami v očeh, kako krivoverci pustošijo mesta in vasi, podirajo cerkve, morijo duhovnike, onečaščajo podobe Marije in drugih svetnikov, je sklenil vse svoje moči posvetiti tamošnjenui ljudstvu, .ki je bilo silno nevedno ter se je zato dalo tem lažje zapeljati. Silni naval krive vere je skusil zajeziti z besedo božjo in z molitvijo. Ko so drugi nastopili proti krivovercem z mečem in silo, se je sv. Dominik boril proti njim z ljubeznijo, podukom in potrplenjem, posebno z molitvijo sv. rožnega venca. Marija sama je učila sv. Dominika moliti sv. rožni venec ter ga bodrila, naj to' nebeško molitev goreče širi med ljudstvom. Molitev sv. rožnega venca je pokazala svojo veliko moč. Nad 100.000 krivovercev je spreobrnil, brezštevilne grešnike je spravil na prava pot.
Da bi pa mogel goreči še več izgulrljenih duš rešiti, jc ustanovil I 1216 dominikanski red. Odločil je, da naj nosijo redovniki sv. rožni veUec ob .pasu na levi strani. Kamorkoli so prišli ti redovniki, so ljudstvu oznanjevali božjo besedo in širili molitev sv. rožncgia venca. tako. da jih moramo imenovati apostole sv. rožnega venca. Sv. rožni venec so rabili kot podlago in vodilo svojim pridigam. Razlagali so sproti vsako skrivnost, potem pa z ljudstvom molili oni oddelek te molitve. Tako so vodili ljudstvo po molitvi sv. rožnega venca k sv. veri nazaj. Povsod so ustanavljali roženvenske bratovščina Vpisali so se v to bratovščino cesarji, knezi, grofi, škofje, opati, mašniki in obilno število ljudstva.
S čudovito naglico se je razširila pobo-žnost sv. rožnega venca tja v najbolj oddaljene kraje sveta. Vsi narodi so sprejeli to milostno darilo Marije ter slavili njeno svetost, veličanstvo in moč. Postal jc sv. rožni venec kras velikašev in ljudstva. Sploh je ni bilo najti skoraj krščanske hiše, kjer bi ne molili sv. rožnega venca. Leon XIII, »roženveivski papež«.
štev. 1.
„CERKVENI GLASNIK«
Str. 3.
ie vabil vsako leto v okrožnicah, naj posvete verniki mesec oktober tej molitvi kot najpripravnejši. pomoček, da bi se odpravila zla naše dobe in je podelil razne odpustke, n. pr. 300 dni odpustka dobi za vsak oče naš in češčeno Marijo, po,pol-noma odpustek enkrat v letu na ,poljuben dan, če se moli dnevno celo letoi Za skupno molitev a) 10 let odpustka, če se moli skupno doma. v cerkvi ali v kaki kapeli, b) popolnoma odpustek zadnjo nedeljo v mesecu, ako se moli trikrat v tednu.
Naj bi se razlegla molitev sv. rožnega venca v vseh tr-žiških družinah v celem letu. posebno pa v mesecu oktober, potem bi izginilo marsikatero družinsko zlo.
Krščanska sola.
31. avgusta se.'jle tiho ustanovilo društvo' »Podružnica krščanske šole« v Tržiču. Izvolil se je sledeči odbor: Jožef Femic. načelnik; Jožef Vider, načelnika namestnik; Franc Kogoj, tajnik; Martin Slapar, blagajnik; Ivan Majeršič, Rudolf Pečjak, Matija Škerbec.
Cemu je to društvo? Tega ne mo-re nihče tajiti, da se svobodomiselstvo po vsem svetu bori za to, da bi razkristjani-lo šolo, da bi odtrgalo mladino od Cerkve in duhovnika, da bi preprečilo krščansko vzgojo mladine. Na Francoskem so v šolah poipolnoma zatrli verouk in vrgli križ iz šol, mladini se v šoli ne sme govoriti ne o Bogu, ne o Kristusu, ne o krščanstvu. Mladino hočejo vzgojiti brez Boga. Po francoskem zgledu hočejo svobodomiselci povsod vpeljati nekrščansko šolo. Tudi pri nas!
Učiteljstvo. organizirano v »Udruženju jugoslovanskega učiteljstva« (U. J. U.). kjer je večina slovenskega učiteljstva organizirana, je na svojem zadnjem zborovanju pred par tedni sklenilo, da zahteva, da verouka ne smejo učiti duhovniki — ampak učitelji. To bi bila seveda »krasna krščanska vzgoj-a«, ko bi učilo našo mladinoi in jo »krščansko« vzgajalo tudi tako učiteljstvo, ki samo nima vere! Mi nočemo jemati učiteljstvu dobrega imena, nasprotno, mi vedno učimo mladino, da naj spoštuje svoje učtelje. toda resnica je, da precejšen del slovenskega učiteljstva ne spolu u je verskih dolžnosti in ravno ti zahtevajo, da bi oni učili verouk, duhovnik pa bi ne smel — v šolo. Tako tisti del učiteljstva sam sili. da se branimo proti njim.
Prejšnji iprosvetni minister je sporazumno z učitelj-stvom, ki je organizirano v U. .1. U., napravil načrt novega šolskega zakona. Ta načrt ne govori nkjer o kaki verski vzgoji! Skoro vse pravice Cerkve in staršev do vzgoje mladine bi ta zakon odpravil. Tako je jasno, da hočejo tudi pri nas vreči križ in duhovnika iz šole!
Katoliški starši so pod smrtnim grehom dolžni skrbeti za katoliško vzgojo svojih otrok! Ce vidijo, da se namerava njihovim otrokom vzeti krščansko vzgojo v šoli, so dolžni boriti se do skrajnosti za krščansko šolo.
Vse je mogoče, da bodo katoličani kdaj pri nas morali zidati svoje lastne šole —! Katoliški starši morajo v današnjih razmerah vedno stati na braniku, dia jim svobomiselci ne razkristjanijo — šole. Zato je v današnjih razmerah nujno potrebna organizacija staršev, ki se bo borila za krščansko šolo in vzgojo in taka organizacija je — društvo »Krščanska šola«.
Vsi starši, ki jim je na srou krščanska vzgoja mladine, bi morali biti člani tega društva. Letna članarina znaša 3 Din. Člane vpisuje sedaj župni urad. 1'rvi pros, ve t ni večer v »Prosvetnem društvu sv. Jožefa« l)o posvečen krščanski šoli in vzgoji. Takrat se bo o tem natančneje govorilo. Vabimo vse, da se v obilnem številu udeležite dotičnega prosvetnega večera.
Krščanski starši — skrbite za krščansko vzgojo svojih otrok!
Oznanila za mesec oktober.
Meseca oktobra se vrši v župni cerkvi rožnivenska po-božnost. Ob nedeljah se moli sv. rožnivenec pri popoldanski službi božji, ob delavnikih pa se vrši rožnivenska pobožnost vsak večer ob 7 uri. Kdor z moli en rožni venec, preijme vselej 7 let in 7 kvadragen odpustkov, na rožnivensko nedeljo in celo osmino prejmejo poip. odpustek oni, kj obiščejo župno cerkev in zmolijo en rožni venec, pop. odp. prejmejo tudi oni, ki po osmini vsaj 10 dni po vrsti molijo sv. rožni venec.
3. okt. prvi petek v mesecu, v župni cerkvi ob 6. in v dekliškem domu ob 6.30 sv. m. z blagoslovom.
5. okt. XVII. nedi po bink. — rožnivenska — prva nedelja v mesecu. Skupno obhajilo mladeničev in mož. Sv. maše doma ob 6., 8.15 in 10. uri, pri Sv. Ani ob 10. uri z darovanjem za cerkev. Pop. ob 2. uri molitve — moli se osma ura.
12. okt. XVIII. n. p. b. služba božja doma po navadi.
18.	okt. Sv. Luka zj. ob 6. uri; urna sv. maša.
19.	okt. XIX. n. p. b. praznik posvečevanja cerkva. Ob 6. in 10. sv. maša z dvema blagoslovoma. Ob 8.15 sv. maša z blagoslovom. Ob 9.45 procesija okrog župne cerkve, ob 10. uri slovesna sv. maša z leviti.
Ta dan je pri vseh cerkvenih O'Pravillh d op. in pop. darovanje za župno cerkev, ki se toplo priporoča.
21. okt. god sv. Uršule, ob 6. uri sv. maša za bratovščino Sv. Uršule, pop. odpustek za njene člane pod navadnimi pogoji.
26. okt. XX. n. p. b. Služba božja po navadi. Po litanijah shod bratovščine Sv. Uršule. V to bratovščino vpisuje g. kaplan Selan.
28. okt. god apostolov Sv. Simona in Jude. ob 6. uri farna sv. m.
31. okt. vigilija praznika vseh svetnikov. Zapovedan strogi post — za vživanje mesa in pri jedi.
Cerkveni koncert priredi naš cerkveni pevski zbor z orkestrom v župni cerkvi v nedeljo dne 12. oktobra. Začetek ob '8. uri zvečer. Cisti dobiček je namenjen za popravo cerkvenih orgelj in nabavo instrumentov. Vstopnice se bodo prej prodajale pri gospej Tavčarjevi. Spored se objavi na plakatih in bo prav zanimiv. Take koncerte prirejajo po mestih povsod. Ker se pojo' same nabožne pesmi, ni to nikaka nečast za sveti kraj. Pri našem koncertu se bodo pole same nove pesmi, ki se pri nas še niso pele. Skladbe so vse prvovrstne, upamo da bo udeležba častna za Tržič.
III. red. Tretji red obhaja v oktobru slovesno tridnev-nico na čast sv. Frančišku. V ta namen bo 2.. 3. in 4. oktobra že oh tričetrt na šest sv. maša s petjem. Po evangeliju bo \ sakikrat nagovor. V soboto, 4. oktobra, bo med sv. mašo skupno sv. obhajilo. Po sv. maši bo v četrtek in petek papežev blagoslov, v soboto pa vesoljna odveza. Udeležba je obvezna ja vse tretjeredrake. V petek — 3. oktobra' — je za vse tretjerednike strogi post na čast sv. Frančišku. Običajna sv. maša na prvi torek ta m,esec odpade. V nedeljo 26. okt. lx) po litanijah za tretjerednike ura molitve, zaeno je seia. odbora v kaplaniji.
Vestnlk dobrodelnih ustanov.
a) Vincencijeva konferenca. Blagajniška knjiga za leto 1924 izkazuje s 15. septembrom: Dohodkov 45.600 Din 35 p, izdatkov pa 45.394 Din. 15 p.
V na novo opremljenih prostorih dečjega zavetišča se nahaja 8 dečkov in 17 deklic, skupaj 25 gojencev. Dnevno zavetišče pa poseča 33 otroik. Kras zavoda je lična kapelica v kateri se hrani Najsvetejše.
Pripomnimo, da zavod ni namenjen samo za šoloobvezne otroke, tudi starejše deklice, ki bi se iiotele vaditi v g'os-podinjstvu se sprejemajo.
Str. 4.	„CERKVENI GLASNIK"	1.
b)	Ejizabetna konferenca podpira redno 22 reveže v in daje potrebnim enkratne podpore. Letos, do 15. sept. 1924 je imela 1558 Din. 10 p dohodkov in 1530 Din. 25 p s#oškov. prebitek 27 Din. 85 p.
c)	Sv. Antona kruh. Iz nabiralnika se je dvignilo Din. 546.54, podpor se je dalo Din. 478.85. Prebitek Din. 67.69.
Mnogo so tudi dobrosrčni ljudje darovali prirodnin, drv iu obleke, vse to se natanko zabeležuje, koncem leta bomo pa tudi o tem vestno položili račun.
Vsem velikodušnim dobroitnikom pa že danes kličemo: Bog plačaj !
Seje: Vincencijeva konferenca 10. in 24. okt. ob 6. uri zvečer v župni pisarni. — Rlizabetna konferenca 5. okt. ob 3. uri pop. v kaplanijL
Dobrodelna loterija se priredi 9. nov. Priporočamo se za dobitke !
Razno.
Sokol in krščanska vzgoja. Radi tozadevne pridige 14. sept. so se nekateri pristaši Sokola razburjali. Naj' tu podamo kratko pojasnilo — glede te zadeve. Med drugimi resolucijami za II. sokoilski sabor je tudi ta: ».lugoslovansko sokolstvo usvaja Tyrsovo sokolsko misel telesne nravne in duševne vzgoje v vsem njenem obsegu. Tyrsova sokolska misel in vzgoija pa sloni na protikrščanskem, od Cerkve obsojenim svobodomiselstvu. Torej je jasno, da hoče Sokol v svobodomiselnem duhu vzgajati našo mladino — to je brez krščanskega temelja.
Naši Sokoli vedno po vda rja jo, d:a so isto kot češki Sokol, od katerega limajo ime in načela. Oče češkega Sokola je Tyrš. Kakšno je razmerje češkega Sokola, oziroma TyrSovega vzgojnega sistema napram katoliški cerkvi se je z vso jasnostjo pokazalo na prvem vsesokolskem zletu po vojski v Pragi. Vse tribune in stebri na sokolskem telovadišču so bile prelepljene z lepaki: »Proč od Rima, kdor je Soko.1 ni katolik, kdor katolik ta ni Sokol!« V listu »Novi Rod« je v številki od 1. marca 1920 zapisal nek Sokol te besede: ».lasno je, da noben Sokol ne more biti rimski vernik . . . Sokolstvo in katolicizem se izključujeta . . . Enkrat in za vselej in enkrat in za vse Sokole: mi smo v bojn ne samo proti Orlom, ampak proti papežu, kardinalom in vsem nenarodnim duhovnom.« .lasno je torej, da resničen katolik ne more biti — Sokol!
Gospa Marija Rožič je podarila tukajšiienui župnemn uradu 200 let staro sliko nekdanjega tržiškega rojaka in župnika .lurija Samnica. Iskrena hvala! —
Po župniji je gotovo še več starih slik nekdanjih tukajš-nihdušnih pastirjev ali kakih drugih starih slik domačih slikarjev in raznih starin, ki se uničujejo kje pod streho. Te reči imajo za zgodovino župnije veliko vrednost. Prosil bi, da jih darujete župnenni nradu. Ce 1к) !e mogoče, napravimo mal farni muzej, kjer bo vse to shranjeno in razstavljeno.
Farna knjižica v kaplaniji se oitvori v nedeljo 12. okt. Nabavile so sc skoro vse nove knjige. Knjige se bodo proti mali odškodnini izposoje,vale vsako nedeljo po osmi sv. maši.
Zaročencem. Pouk za zaročence je v župni pisarni ob torkih ob 5.30 ix)p. Kdor je rojen v tržišiki župniji nui ni treba prinesti nobenih listin; zaročenci, rojeni drugoid, morajo prinesti krstni in samski list. Kdor od' mladositi stanuje v Tržiču, a je rojen drugod, temu ni treba prinesti samskega Irista. Italijanski in madžarski podaniki si morajo oskrbeti od pristojnega županstva! oklicu i list in spričevalo, da morejo skleniti zakon.
Poročeni pari v letu 1924. Ahačič Lovro — Lehrmann Margareta 26. jan.; Kavčič Rok — Kališnik Marija 4. febr,; Koželj Kari — .leglič Julijana II. febr.; Novak Jože/ — Kos Marija 11. febr.; Oman Janez — Olobočnik Justina II. febr.;
Smolič Lovro — Tadel Leopoldina 17. febr.; Zaletel Jožef — Grossmajer Frančiška 1. marca; Mokorel Simon — Podrekar Angela 1. marca; Bavdek Ladislav — Klofutar Marija 21. aprila; Ahačič Jožef — Grašič Helena 27. aprila; Kostanjevec Vinko — Mavec Ana 27. aprila; Miškec Jožef — Laibacher Štefi 28. aprila; Kajbič Franc — Pangerčič Antonija 17. maja; Novak Pavel — Štefe Alojzija I. junija; Pozvek Jožef — Ška-per Ana 7. junija; Rupar Janez — Poljanec Antonija 9. junija; Ogrinc Franc — Novak Elizabeta 19. junija; Finžgar Jožef — Brešar Marija 9. julija; Babic Franc — Kokalj Franica 17. julija; Šiberlji Mihael — Aleš Dorotea 20. julija; Hočevar Jožef — Lovšin Alojzija 10. avgusta; Januž Konrad — Kogoj Ivana 17. avgusta; Hudobivnik Franc — Polajnar Katarina 27. avgusta; Bohn Fiiiip -— Jeglič Lucija 2. sept.; Smole Kari — Snoj Marija 6. sept.; Brdovnik Janez — Čadež Marija 7. sept.; Perko Mihael — Ahačič Ana' 15. sept.
Dekliška Marijina družba. V nedeljo: 12. okt. — po lita-nijah shod. 19. okt. ob 1.30 uri molitve, 26. okt, skupno sv. obhajilo. Dekliški večer: v četrtek 2. 16. 30. okt. zv. ob 8. uri.
Ženska Marijina družba. V nedelj-o 19. okt. po lit. shod. 22. okt. po litanijah ura molitve.
Sv. mašo ob nedeljah zamujat! je greh —. Cerkvena zapoved ukazuje biti ob nedeljah pri celi sv. maši; kdor znaten del sv. maše zamudi po lastni krivdi, smrtno greši.
Mrtvim proglašen je Janez Završnik, rojen v Tržiču 3. sept. 1862, oženjen v Škocijanu pri Mokronogu, od koder se je Dred 10 leti izselil v Ameriko.
Pri vojakih v Sarajevu je umrl Jakob Ahačič, rojen 190.3. pristojen k Sv. Ani. sin Petra Aliačiča.
V Kropi je umrl 28. avg. 1924 Franc Brtoncelj, usnjar.
Nabirke: Misijonski teden 2100 Din., za poplavljence v Sori in Polhovem gradcu 750 Din.
Spomenik vojnim žrtvam se namera\ a napraviti na tu-kajšnem pokopališču. Na spomeniku bi bila imena vseh fara-nov, ki so padli ali umrli v svetoivni vojni. Podrivbnosti objavimo priivodnjič v novemberski številki, ki bo posvečena umrlim faranoni.
Izpiski iz matice. Župni urad sme napraviti krstni list samo za tiste, ki so bili rojeni v tržiškr župniji; mrtvaški list samo za tiste, ki so tu umrli; po nočni list samo za doma poročene. Rodbinski Hst more župni urad sestaviti le za tiste rodbine, katerih članov poročne in rojstne podatke ima v tmirad-I nil) knjigah. Mnogi se zglasijo radi vojaščine- za rodbinsko polo, a so se priselili od. drugod in se niso nikdar priglasili župnemu uradu, takim župni urad ne more sestaviti uradne rodbinske pole, ako nimajo seboj poročnega lista in uradnih rojstnih podatkov otrok.
Vsaka družina, ki se priseli v Tržič, naj se zglasi v žup-nem uradu! Oče ali mati naj prinese rodbinski list od župne-ga urada, kjer je družina prej stanovala, če tega nima, bo za potrebne podatke oskrbel sam župni urad, samo da se tu družina zglasi.
Vsaka družina, ki se izseli iz Tržiča, naj se zglasi v žup-nem uradu, da dobi rodbinsko polo, s katero se zglasi pri onem župneni uradu, kamor se preseli!
Cerkveni glasnik se bo prodajal pred župno cerkvijo vsako zadnjk) nedeljk) v mesecu. Tistim družinam ali osebam, ki se zglasijo kot stalni naročniki, se bo pa donašal na dom. Vsaka številka se plača sproti. Vsak faran naj bere Cerkveni glasnik!
Odgovorni urednik Malija Sktrbec.
Tisk „ZaOriižnc tiskarne* v Ljubljani.